Poštnina ptafana v gotovini Leto LVI. V LiubHani. v petek, dne 6. januarja 1928. St. 5. Posamezna številka 2 D,n Naročnina Pnetn« lidaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za tnozemsrvo тенеСпо M Din nede.|ska Izdala celole no v lugo-»lavlll SO Din. 7Q Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp petli-vrsia mali oglasi p? ! SO In 2D,veC|l oglasi nad 43 mm vi Sine po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po IO Din □ Pn većiem a naročilu popual Izide ob 4 zlutraj rožen pondeliKo In dneva do proznIKu lireUnl&ivo /e v Kopltarfcvl ulici »I. 6 III Uokoplal »c ne vraCa/o. nelranklrana pl-чта se ne sprefemofo - Uredništva te le/on it. 20Ч0. upravnlštva it. 2329 Uprava /e vKopllar/evI ul.il. 6 - Čekovni račun: C/ubl/ana ilev. I0.650 In I0.34P xa Inaerate, Sara/evo41.7563, Zagreb it. 39.411. Praga In Duna/ it. 24.797 Briandova diplomatska ofenziva v Pariz, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da so pogajanua med Francijo in Ameriko o sklenitvi paleta večnega prijateljskega šele v teku, se vendar kaže tendenca zunanjega mirt stra Brianda, kj naj bi bila nekak pregram 1. Sklenitev teh paktov, krlikor jih ima Briand v načrtu, bo izvršena najbrže šele po volitvah. Ker je imela francoska vlada v preteklem letu ogromno dela s sanacijo finančnega položaja, bo 1. 1928. mnogo prostejše za politiko in diplomacijo. Najprvo so na programu pogajanja med Parizom in Rimom, ki se začno, ko bo v drugi polovici januarja dospel v Rijn novi poslanik de Beau-marchais. V tem oziru je Briand velik optimist. Nato se bedo dokončala pogajanja z Ameriko o paktu proti vo-jni in najbrže o novi ureditvi" vojnih dolgov. Prihod sovjetskega poslanika Dovgalevskega se spravlja v zvezo z obnovo pogajanj z Rusijo V vidiku so dalje prga anja s Španijo o tangerskem vprašanju in cela vrsta gospodarskih pngtdb. Trgovinski minister Bokanovvski se točasno pogaja z Nemč jo o carini za saarsko kotlino, s Švico in Belgijo. Predhodna trgovinska pogodba z Ameriko naj se nadomesti z redno trgov.nsko pogodbo. Nato pa odipravi provizorij z Nemčijo, Ai poteče z mesecem avgustom. Briand dela Itallii večne skrbi v Rim, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Fašistovski tisk naglasa, da so amerikansko - francoska pogajanja spretna politična igra, ki skriva v sebi težke nepredvidljive posledice Kajti, čc se pakt v resnici izvede, bo imela Amerika pravico vmešavati se v evropske razmere. Francija je s svojo dosedanjo politiko skušala razdeliti evropske države v dve skupini. Amerika pa upa, da bo v najkrajšem času eno izmed teh dveh skupin izigravala proti Angliji. Med Ameriko in Francijo je nekaj skupnih točk. Pred letom je Francija zavzela ostro stališče proti Italiji in Angliji, ki sta si hoteli v Abesiniji zavarovati svoje prednosti. Preteklo jesen pa je nastopila tudi Amerika in skušala v Abesiniji doseči koncesije, ki pripadajo že leta sem le Angliji. Vsi ti interesi imajo za bodoči razvoj mednarodnih odnošajev teh skupin največjo važnost. Raditcga zanima dogovor o večnem prijateljstvu med Francijo in Ameriko tudi evropske narode, v prvi vrsti pa Italijo. Glede razsodišča že soorazum v Pariz, 5. jan. (Tel. -Slov.«) Quaj d'Or-say je danes po francoskem poslaniku v Wa-shinglonu predložil novo noto, v kateri izjavlja, da je pripravljen siprejeti ameriški predlog glede razsodiščne p igodbe. Nova pogodba združuje dvo 1904 in. 1908 nted Francijo in Zedinjenimi državami sklenjeni pogodbi in pomeni napram prejšnjim napredek, ker se Amerika odreka vsem svoječasnim rezervam ter obdrži samo pridržek glede Monroe doktrino in glede odnošajev z Japonsko. S tem so i ostale samo še težkoče glede sklenitve proti-vojnega pakta. »Newyork Herald« poroča, da je Briand včeraj naročil vvashingtonskemu poslaniku, da zahteva od ameriške vlade, da se ločijo pogajanja o ra/sodiščnj pogodbi in o protivojnem paktu. Francoski tisk je nevcljen radi ameriškega načrta o protivojnem paktu, ker bi utegnil razbiti Društvo ^"rodov, dočim je bila francoska že'"a baš ta, da Ameriko približa Društvu naredov. Tudi angleški tisk izjavlja, kakor se poroča iz Londona, da se Kelloggovi predlogi protivijo določbam Društva naredov, dasi se mora pohvaliti pripravljenost Amerike za sodelovanje pri miru. Amerika uradno obvestila London v London, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Ameriška vlada je danes oficijelno obvestila angleško vlado o vsebini Franciji poslane note glede proglasitve nezakonitosti vojne kot sredstva politike. V dobro obveščenih londonskih krogih se čuje, da je namen ameriške vlade ra/širiti obseg že obstoječih razsodi ščnih pogodb s Francijo in Anglijo, katerih obnova se bo v kratkem izvršila. V Ženevi premišljujejo... v Ženeva, 5. jan. (Tel »Slov.«) V krogih Društva narodov se ne strinjajo z mnenjem pariškega tiska o francosko-ameriškem mirovnem paktu, da je konkurenca Društvu narodov, dasi ne uvidevajo, čemu naj služi sklenitev tega pakta. Izjavlja se. da bi bilo bolje, da se Društvo narodov razširi s pristopom Zedinjpnih držav in da se tako bolje služi miru, saj obstoje proti sklepu nameravanega pakta iste težkoče, kakor glede vstopa Amerike v Društvo narodov. Z Marinkovičem so Atene zadovoline i v Atene, 5. jan. (Tel. »Slov.« Izjave jugoslovanskega zunanjega ministra v proračunskem odboru se v tukajšnjih političnih krogih beležijo z zadovoljstvom kot napoved za novo ero v grško-jugoslovanskili odnošajih. Izraža se upanje, da se bodo razgovori za raz-čiščenje odprtih vprašanj med obema državama takoj lahko začeli. KaVo dela Italija v Albaniii? v Pariz, 5. jan. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča po vesteh nekega angleškega novinarja sledeče o prepojitvi Albanije po podpisu druge pogodbe: Albanska banka jo dobila posojilo 50 milijonov zlatih frankov. Po načrtih itali.ian. gcnoralštabnoga častnika Magliotta se gradijo v Albaniji strafegično ceste. V Albanijo jo bito komandiranih 15 italijanskih častnikov za izvršitev tonograiičnih kart. Albanska vojska jo dobila 20.000 pušk, 40 gorskih topov in 190 strojnih pušk tor 56 italijanskih instrukcijskih častnikov. Samo odpovedni rok pogodbe z Italijo se podaljša Dr. L. Orel: Poglavie o dohodnini »Stari davki so dobri, novi pa za niči« To je med širokimi plastmi davkoplačevalcev ukoreninjeno naziranje. In kakor vse izgleda, je to naziranje soodločevalo pri obravnavanju predloga zakona o neposrednih davkih in izzvalo enodušno odklonilno stališče Srbijan--cev proti uvedbi dohodnine, ki bi bila za južne pokrajine naše države nov, torej »slab« davek. Ker se je vprašanje izločitve dohodnine iz bodočega zakona o neposrednih davkih in njena ukinitev v onih pokrajinah, kjer je že obstojala, skušala strankarsko izrabljati, smatram za potrebno, podati k temu vprašanju z davčno-političnega vidika nekoliko nepristranskih misli. Vodilno načelo, ki se po njem mora ravnati vsaka moderna zakonodaja, je načelo pravičnosti. To načelo zahteva, da so davki splošni in da bodi celotno davčno breme pravično razdeljeno na posamezne državljane. S tem, da bodi davek splošen, pa nikakor ni rečeno, da ga mora plačevati prav vsak državljan. Ne. Plačujejo naj ga le oni, ki imajo tolikšne dohodke, da ga morejo plačevali brez ogrožanja eksistence. Izvzeti ne smejo biti posamezni sloji ali pokrajine. To je znak splošnosti. Načelo pravične razdelitve davka pa zahteva, da je davek dohodkom primeren, da odgovarja davčni moči davkoplačevalca, kajti ne samo davkoplačevalec, marveč tudi država ima interes na tem, da se davki pobirajo le od dejanskih dohodkov, ne pa, da se načenja osnovno premoženje kot vir dohodkov. Finančna uprava, ki greši zoper ta princip, podrozuje sama sobi življenjsko žilo, ker ruši premoženje državljanov in onemogoča gospodarski podvig. Načelo davčne pravičnosti pa se da dosledno izvajati le pri dohodnini kot najmodernejšem in najpravičnejšem davku. Predpostavljam pa seveda tako dohodnino, ki vstre-za nivoju gospodarskega in socialnega razvoja države. V obliki, v kakršni smo jo imeli v Sloveniji v povojni dobi, so mora dohodnina projalisloj samo sebe ubiti, kor pomenja naravnost izmozgavanje prebvalstva. Zato je tudi izzvala upravičen odpor. Če bi bila davčna zakonodaja pravočasno poskrbela, da bi se vsled inflacije eksistenčni minimum primerno zvišal in davčna lestvica preustrojila ter bi se končno še nekatere določbe v zakonu prilagodile izpremenjenim gospodarskim prilikam, ostala bi dohodnina oni pravični davek, kakor ga je vzorni zakon o osebnih davkih v besedilu novele iz 1. 1914. predvideval in nikdar ne bi izzvala proti sebi onega viharja ogorčenja. Ker so pa to ni zgodilo, smo imeli le nekak nestvor dohodnino, kor so postale ravno določbe o davčnih olajšavah brezpredmetno Načelo pravične razdelitve davkov zahteva nadalje davčno prostost za eksistenčni minimum, progresivno obdavčenje višjih dohodkov, vočjo obremenitev fundiranih dohodkov in končno vpoštovanjo individualnih momentov, ki zmanjšujejo davčno moč davkoplačevalca. Progresijo je sicer do gotove mere mogoče uvesti tudi pri donosnih davkih, ostali atributi, ki bi jih naj imel moderni davek, se pa morejo uveljaviti le pri osebnih davkih, kojih najodHčnejša predslaviteljica je ravno dohodnina. Dolgotrajna l)oIezen, veliko število nepreskrbljenih otrok, dolgovi in razna druga bremena se lahko uvažujejo le pri ob-dačbi osebe kot davčnega subjekta, nikakor pa ne pri davkih, ki se odmerjajo po objektu ue glede na osebo lastnika. Večina slovenskih davkoplačevalcev se je gotovo radostno oddahnila pri vesti iz Bel-grada, da bo dohodnina odpravljena. Veselje bi tudi bilo povsem na mestu, če bi višina drugih davkov ostala nespremenjena. Toda kaj takega pričakovati bi bilo prenaivno. In res, prvi vesti je sledila koj izjava zastopnika finančnega ministrstva, da se mora ves osnutek zakonu znova predelati, da se s primernim zvišanjem ostalih davkov nadoknadi izpadek na dohodnini. Ne glede na to okolnost pa ni Hajhno število listih, ki si upravičeno od veselja mencajo roke. So to v prvi vrsti osebo, M si z ГП7П mi špekulacijami in gospodarskimi transakcijami z lahkoto služijo težko novce, od katerih jim sedaj ne bo treba plačevati davka, kor jih moč novega zakona ne bo dosegla. Daljo številni kapitalisti, ki razpo-'"gajo z mobilnim premoženjem, čegar donos r Belgrađ, 3. jan. (Tel. »Slov.«) Poslednji obiski generala Bodrera v našem zunanjem ministrstvu naj bi bili v zvezi s ponudbo albanske vlade, da tudi z našo državo sklene sličen sporazum, kakor ga je sklenila z Italijo z znanim tiranskim paktom. — V naših merodajnih krogih se te vesti označu- so kaj lahko izmuzne obdačbi po donosu. In milijone, ki se bodo lepo izognili državni blagajni, bodo morali prispevati — da bo krit proračun — industrijalec, obrtnik, hišni posestnik in kmet. Ti nimajo nikakegn povoda za veselje. So pa na drugi strani tudi tehtni razlogi, ki opravičujejo odpravo dohodnine. Ti razlogi so predvsem davčno-tehničnega značaja. Dohodnina, če so hoče z njo doseči za-željeni uspeh, zahteva točen, izvežban iu zanesljiv davčni aparat. O takem aparatu pa v velikem delu države zaenkrat ni govora. In pomanjkanje dobrega aparata bi imelo za posledico, da bi se zakon v nekaterih pokrajinah točno izvajal, v drugih pa ne. In tako bi pač imeli izenačeno zakonodajo, razlika v davčnih bremenih bi pa obstojala še nadalje Izenačenje davčnih bremen pa je poglavitna zahteva prcčanskili dežel. Daljo zahteva do- jejo kot osebna reklama generala Bodrera, ki pušča te vesti v svet s pomočjo nekaterih večjih časnikarskih agencij. Ta reklama generala Bodrera je za sedaj neutemeljena. Albanskega problema ni mogoče rešiti na tako enostaven način. Sklenitev takšnega pakta je albanska vlada ponudila že pred podpisom hodnina tudi prccejšnjo stopnjo davčno morale. O tem poglavju pa raje molčim ... Vsekakor pa se z davčnim zakonom, ki ne bo vseboval poglavja o dohodnini, pred svetom ne bomo smeli bahati. Včerajšnja poročila iz Belgrada so povedala, da je vlada našla način, kako uveljaviti vsaj princip davčne progresije. To naj bi se zgodijo tako, da se donos posameznih virov — zemljišč, hiš, podjetij — obdavči z gotovim enotnim kot osnovnim davkom. Ako donos preseže gotovo višino, bi se k osnovnem davku pripisala še doklada, ki bi se stopnjevala v razmerju z višino donosa, oziroma z višino osnovnega davka. Ta načrt je vsekakor pozdravili, ker iz njega veje vsaj nekoliko socialnega duha in ker bodo na ta način davčno šibkejši sloji vsaj kolikortolikn zaščiteni. S tem bo do gotove mem ustreženo načelu davčno pravičnosti. Stresemann, nemški zunanji minister, ki je obolel tiranskega pakta, naša vlada pa je ponudbo takrat odklonila. — Danes po sklenitvi prijateljskega pakta s Francijo pa se mora vsaka taka akcija storiti le v sporazumu s Francijo. — Albansko vprašanje se ne tiče samo Albanije in nas, marveč je evropskega značaja. To so najboljše pokazali poslednji dogodki. Merodajni krogi nas nasproti tej reklami zagotavljajo, da so bili obiski generala Bo-drera v zvezi s prijateljskim paktom, ki ga je dr. Ninčič sklenil 1. 1924 z Italijo. Ta prijateljska pogodba se je sklenila za dobo petih let. Pogodbo je treba odpovedati z ene ali i druge strani eno lelo pred potekom veljav-nosti, sicer se njena veljavnost podaljša za nadaljnje leto. Ta rok za odpoved poteče 28 januarja letošnjega leta. Vprašanje, ali se bo pogodba odpovedala ali ne, se še ni končnoveljavno rešilo. Vsekakor se je razmerje med nami in Italijo v zadnjih mesecih, ne po naši krivdi, toliko spremenilo, da je potrebna temeljita revizija. Pri tem se mora priti v vseh vprašanjih do popolne jasnosti. Probleme se mora reševati v celoti, ne pa v posameznostih. Zato nekateri predlagajo, da naj se predhodno podaljša odpovedni rok za pol leta. Po mnenju teh naših prijateljev bi ta rok zadostoval, da se međ nami in Italijo vse sporne zadeve urede. Pogajanja v tem oziru so doslej potekala ueodno, dokler ni nastopila afera tajnega oboroževanja Madjarske po Italiji. V naših krogih je zadeva vzbudila veliko pozornost. Zadnje dni so se med Belsrradom, Bukarešto in Progo vršili živahni diplomatski razgovori o korakih, ki jih naj Mala antanta v tem pogledu stori. Rezultati še niso znani, vendar je jasno, da bo Mala antanta vedela in umela storiti vse, kar je potrebno, da se to pod?e-meljsko rovarenje proii Jugoslaviji, Romuniji in Češkoslovaški energično zatre. Ta akcija se bo izvršila v Budimpešti ali v Rimu in pri Društvu narodov. Verski dogodki v Avstriii v Dunaj, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Leto 1928 je za dunajsko nadškofijo izredno jubilejno leto, v katerem bo 40 duhovnikov praznovalo jubileje. Predvsem bo knezonadškof kardinal dr. Friderik Piffl praznoval dne 8. t. m. (na lastno željo le tiho) 40 letnico mašniškega po-svečenja. Dalje je 5 zlatomašnikov s 50 letno službo, 13 (poleg kardinala Piffla) s 40 letno službo in 21 s 25 letno službo. Jubilar 90 letni župnik Sebastijan Zeiler pa praznuje 65 letnico mašništva, — Pri proračunski razpravi o prosvetnem poglavju je danes izjavil prosvetni minister Schmitz, da bo skupno 4661] katoliških duhovnikov dobilo od avstrijske države zvezni dodatek k plači. Med naštetimi je 5187 vpokojencev. Nepremično cerkveno premoženje v Avstriji znaša okoli 230.000 ha zemlje, večinoma gozda. Katoliški UkraVnci ostanejo lopini v Moskva, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Skupina rimskokatoliških duhovnikov iz Ukrajine ob. javlja lojalno izjavo za sovjetsko unijo, v kateri slično kakor svojčas pravoslavni svečeniki zagotavljajo, da nimajo nobenih ilegalnih zvez s protirevolucijonarnimi elementi v Rusiji ali na Poljskem. Albanska pogodba v Žoncvi. v Ženeva, 5. jan. (Tel. »SI «) Italijanska vlada je tajništvu Društva narodov predložila v objavo in registriranje zvezno pogodbo Albanijo z dne 29. novembra 1927. Ko klilo bode vse in raslo rodil se bo iz roda rod: ko bo lepote se napaslo oko mi — pojdem rad od tod. (Josip Stritar: Hrepenenje po pomladi.) VUT IN Prof. inž. C. Jeglič: Predlog: vrtnarska šo!a v Rogaško Slatino Baš Slovenci bi morali postati najagilnej-ši vrtnarji Jugoslavije. In naši vzhodni bratje so to tudi pričakovali od nas; v zadnjih letih so se ponovno obračali z naročili v Slovenjo glede raznih vrtnarskih in drevesničarskih proizvodov, ki pa jih na žalost še sami naro-čujemo iz tujine. Tesno in težko nam je v slovenski domovini, malo zemlje imamo in mnogo ljudi, ld sti slovenskega ljudstva, da bo v večji meri razumevalo težnje vrtnarskega pokreta in uživalo njegove gospodarske in kulturne koristi. Vrtnarska šola v Sloveniji je najrealnejša nujnost! Ze zato, ker danes v celi Jugoslaviji še nimamo pravega vzgoje val i 5£a za svoj vrtnarski naraščaj; imamo samo eno (državno) vrtnarsko šolo (v Novem Sadu), ki pa dokaj slabotno životari. Sosedni Avstrijci, ki jih je komaj sedem milijonov, imajo par živahno delavnih vrtnarskih šol, Cehi že od nekdaj slove po svojem številnem in strokovno dobro izšolanem kadru poklicnih vrtnarjev, Nemčija ima celo Jfvujeijo StolUt v Manrtebeku goji samo zu seme vsako leto okrog 20.000 cikla in. Da se prostor dobro izrabi, goje poleti v ste klenjaku semenske kumare. premalo zaslužijo s svojim delom. A zde se mi krivi preroki listi glasniki našega gospodarskega napredka, ki priporočajo in poudarjajo kot najvažnejši vir blagostanja le industri-jalizacijo naše dežele pa pri tem pozabljajo, da je žemljica slovenska vendarle še proslor-ua in blagoslovljena dovolj, da bi .mogli od nje dobro živeti še mnogi, ki so sedaj siromaki, brez orijentacije in od lakote prodani dninarji. Na zemlji živimo, kjer nam terenski, klimatski in tržni pogoji dopuščajo poln in živahen razvoj vrtnarstva, a gospodarski, kulturni in posebej na rodno vzgojni momenti naravnost zahtevajo, da pride čimprej do tega razvoja. Razstava v Kopenhagenu: zanimiv japonski paviljon; rdeče strehe iz samih paradižnikov, ograje iz belo-zelenega pora. Narodova duša ie najsrečnejša in najponosnejša v objemu s svojo rodno zemljo ter je najiskrenejša in najlepša, kadar prepeva iz njo veselje do cvetlic. Ne smemo namreč pozabiti, da nam vrtnarstvo ne nudi zgolj tega, kar prija želodcu, marveč se iz vrtnega življenja prelivajo žlahtne moči, ki naj bi bile tebi in du.ši vsega naroda ponos kulturnosti. Naši socijalni delavci včasih potožijo, da m nič bolj značilno za našo revščino kakor to, da je v današnjih ljudeh tako malo duše. A nialokateri se spomnijo, da nima srca, komur ni drago v samoti Poslušati pesem cvetlic in se pogovarjati z njih lepoto, ki je tiha in silna kot dobra beseda matere otroku. Niso torej le malerijelni, ampak tudi odlično kulturni in tehtno vzgojni momenti, ki nas nujno silijo, da še o pravem času in z vsemi sredstvi poskrbimo za napredek našega vrtnarstva.. Moramo dobiti svoj, strokovno dobro izšolan in zmožen naraščaj s Širšim obzorjem, z bolj zavedno ljubeznijo do svojega poklica in s poguinnejšo inicijaliv-Bostjo. A po drugI strani je treba s poukom 'n propagando vzgojno vplivati na široke pla- re- i jo visokih, srednjih in nižjih vrtnarskih šol, posebne vrtnarske šole za ženske itd., pa vsi gospodarsko napredni in kulturni narodi sc zlasti v poslednjih desetletjih posvetili vso skrb tudi vrtnarskemu šolstvu. Ne tarnajmo, da smo Slovenci premajhen in preveč siromašen narod! Če še danes nimamo v Sloveniji vrtnarske šole, ni toliko kriva naša majhnost in siromašnost, ampak je krivo poglavitno to, da sami s čudnim nerazumevanjem podcenjujemo pomen vrtnarstva za našo deželo. Moram poudariti: zanimanje za vrtnarsko šolo je pravzaprav neprimerno živahnejše, nego bi bilo soditi po tem, kolikor se je o njej doslej pisalo v javnosti. Prvotno sem predlagal, naj bi se novo ustanovljena vrtnarska šola, če bi ne šlo drugače, za prvi čas naslonila na katero izmed že obstoječih kmetijskih šol. Vendar bi ta rešitev zadela na težavne neprilike, ker grrn-ski in mariborski kmetijski šoli zelo primanjkuje prostorov in je le kmetjska šola v št. Jurju v tem oziru nekoliko na boljšem. Je res, da bi bilo v mnogih ozirih dobro, ako bi se vrtnarska šola mogla plasirati v Ljubljani, Celju ali Mariboru, kakor to priporoča tudi g. inž. Pahor (glej >Slovencac z dne 28. decembra) Vsi ti predlogi pa zahtevajo znatnih investicij. Kolikor imam informacij, bi se mogel najlažje, najhitrejše in najuspešnejše realizirati predlog od strani zdraviliškega ravnateljstva v Rogaški Slatini, naj se namreč vrtnarska šola osnuje v Rogaški Slatini Ta mošnja zdraviliška vrtnarija z dokaj obsežnim zemljiščem, vrtovi in nasadi bi lahko nudila vrtnarski šoli najpotrebnejše objekte brez vseh večjih investicij. Razen toplih gred in dveh starejšb rastlinjakov je tam na razpolago tudi prostoren (35X9 ni), nov cvetličnjak s parno kurjavor Važno in dobro je zlasti tudi to, da bi se v eni izmed tamošnjih zgradb, ki so radi svojega sezonskega značaja od oktobra do sredi junija prazne, lahko brez tež-koč nastanila šola. Mislim, da je na temelju tega predloga mogoče že takoj prav konkretno razpravljati o ustanovitvi vrtnarsko šole. Radi se nadejamo, da bosta oba naša oblastna odbora, ki od blizu" |M>znata interes slovenske domovine, z vsem razumevanjem in po najboljših močeh pripomogla, da se ustanovitev vrtnarske šole čimprej uresniči, in da bosta z vso naklonjenostjo poskrbela za njeno uspešno delovanje. fc то9еш e pfeJe-и ш JKKOLJ ■t DVEMA KAJCBSMA г oo vautvtha ZrtAtllU Poljedelstvo, apno in tuberkuloza Ž a t e c odpornost svoje vrste rednemu apnei nju hmelj šč.) Vsakdo bo seveda uvidel, da so razmere pri težkih, na apnu revnih tleh še veliko slabše. Radi tega so naša polja tako hvaležna za apno vsebujoča umetna gnojila kot n. pr. Tomasova moka, superfosfat, a>pneni dušik itd. V prvi vrsti deluje tu namreč apno; fosforna kislina in dušik pr deta šele pozneje do veljave. Rumenkaste, bolehave kulture postanejo bujne in zdrave, ter nudijo obilo tečne hrane za živino in ljudi. Niste videli, kako se je popravila živina po krmi iz dobrognojenih tiavnikov? Nehala je lizati les, zidovje in žvečiti nesnažno steljo, ker je dobila dovolj apna v hrani. Očividni uspehi povečanja pridelkov z uporabo velikih količin dušika so le dozdevni. Množino pridelanega žita si res povečal, pri tem je trpela pa kakovost pridelka, ki je puhel, manjvreden. Rastline so bohotno rastle. Apna je bilo na razpolago le za polovico rastlin, zato so rastline dobile le del tega hraniva, ostalo so nadomestile z ničvrednimi snovmi. Zgodilo se je ravnotako kot, da bi prilila gospodinja, ki je skuhala kosilo za pet ljudi, pet litrov vode, da nasiti deset ljudi. Radi tega se vedno bolj širi uporaba apnene-ga dušika, ki je idealno dušičnato gnojilo. Kar smo videli pri rasti nah in živalih, moramo sprejeti kot nauk in kažipot tudi za človeka. Odkcd toliko tuberkuloze in ž njo združene malokrvnosti, nervoznosti in drugih nadleg, se vprašuje socijalna medic na? Beda, nepoučenest, nezdrava stanovanja, delo mladoletnih itd.. Itd. nam skuša odgovarjati zna- Z letošnje jubilejne razstave v Kopenhagenui Stolp sestavljen iz belega in, rdečega zelja nost. Resnica, vse to nam pospešuje te bolez-Ji, a glavni vzrok tega nil Ste pozabili strokovnjaki na silen vpliv apna pri teh boleznih? O nikakor ne! Saj ga dajejo v raztopini (o kako zopernega okusa je!) po tri žliz.e na dan. Po fiar tednih ponehava potenje tuberkuloznih, izmeček se zmanjša, tuberkulozna gnojenja žlez in kosti sahnejo! V bleda lica ze polje zdrava rudečica in nervoznosti neslane! Zakaj bj čuvali ta božji dar, apno, le v apotekarskih steklenicah bolnišnic in razkošnih sanatorijev?! Potrosite ga po naših njivah in travnikih, da bode vsa naša hrana bogata apna, kajti pomanjkanje apna v hrani je pravj vzrok, temelj širjenja strašne morilke našega naroda tuberkuloze! Kcliko imamo v naši domovini mehke, na apnu revne vode, pa vendar tvori voda tri četrtine naše hrane. Z dodatkom apnenčevega gramoza v vodnjake pridobi voda toliko apna, da postane trša in zdrava. Brez apna ni odpornega organizma, ni krepkega ljudstva! Bolehav narod je reven narod, obsojen da izgine iz zgodovine, Zato bedi kmet zdravnik naroda s tem, da apni vsaj vsako tretje leto vse svoje zemljišče. To je najcenejša in najboljša obramba proti jetiki. (Prispevek k socijalni medicini.) Od začetkov agrikulturne kemije pod Liebigom pa do danes opažamo silen ra/.voj v pojmovanju rastlinske fiziologije, posebno kar se tiče prehrane rastlin. Danes vemo, koliko in kakih hranilnih snovi vzamejo razne rasti.ne iz zemlje. Cela nepregledna vrsta umetnih gnojil nam pomaga nadoknaditi te snovi, ki so jih vzele nese kulturne rastline iz zemlje iu jih predelale v svojem enostavnem organizmu na najcenejši način v našo hrano. Najstarejše cd teh dodatnih hranil ali gnojil je apno. Če zasledujemo zgodovino tega gnojila od Franklina do novejših strokovnjakov, predvsem prof. Stcklase (Praga), pa vidimo, da nismo prišli daleč. Zastonj je pisal Franklin na deteljišča: To je naredila sadra (žveplenok slo apno), zastonj kliče Stoklasa že desetletja: apna, več apna! Kje je vzrok temu? Star izrek glede apna se glasi: Apno obogati očete, sinove pa osiromaši V vsaki poljedelski knjigi ga najdete! Zato se večina poljedelcev in tudi strokovnjakov starega kova nikakor ne more ločiti od njega. Poglejmo pobliže ta pregovor! Nastal je ped vtisom prvih početkov apnenja v poljedelstvu. Znano je, da vsebuje zemlja poleg topljivih hranil tudi nvnogo prav težko topljivih, ki se naberejo v starih kultura h zemljah v precejšnji meri. Če potrosimo po takih njivah apna, raztopi apno te stoletne zaklade in nekaj let nam da ta zemlja izredno bogate pridelke. Ko se pa izčrpajo te zaloge, postanejo pridelki spet pičli in se nam zdijo, navajenim bogatih let n, še pičlejši. Izčrpajo se pa hraniva, ker nismo zadosti gnojili. To je glavni vzrok dozdevnega neuspeha ali celo nevarnosti apnenja. V prejšnih letih je bila namreč živina cel h sedem mesecev na paši, to so bili še povsod srenjski pašniki tkz. ( gmajne. Zimske mesece je pa večinoma pre-stradala, tako, da se je napravilo malo gnoja, ki шкаког ni zadostoval za gnojenje vseh poljskih pridelkov. V teh razmerah je torej nastal ta pregovor in je bil takrat tudi resničen. Zadnja desetletja , so se pa razmere popolnoma spremenile in sicer v glavnem iz dveh vzrokov. Prvič ostaja živina vsled parcelizacije srenjskih pašnikov večinoma v hlevih in nam da mnogo gnoja. Z umn'rn konserviranjem istega v modernih gnojiščih z gnojnimi jamami sc je njegova gnovilna moč pedvojila. Kar nam pa še manjka, lahko nadomestimo z umnim dodatkom umetnih gnojil. To bi bil drugi in glavni vzrok. Tako se nam sedaj ni bati izčrpanja zemlje ko lahko dcdanio zemlji, kar rabi. Tako je izgubil ta v knjigah tako skrbno čuvani pregovor vso svojo strahoto. Danes ga lahko obrnemo v naš prid: Pameten sin izrabi srage svoj h dedov, da poveča svoj pridelek. Velika večina naših polj v Evropi boleha na pomanjkanju apna Z intenzivno obdelavo njiv odvzamemo tudi na surovem apnu sicer bogati zemlji sčasoma več apna, kot se ga more naravnim potom razkrojiti iz apnenega kamenja v zemlji. Tako smo opazili, da so postale pri gotovih apna zelo željnih rastlinah (n. pr. hmelj z okrog 50 odstotki apna v pepelu) celo v naravnost ap-| nenih zemljah njive revne na raztopljenem i apnu, vsled česar je nastopila bolehavost rast-I lin s pičlimi pridelki. (Znani češki strokov-| njak inž. dr. Blattny je u. pr. dognal s poskusi in analizami, da trpijo vse po perono-spori zelo prizadete vrste hmelja na pomanj-kaniu аппа. V pretežni meri ima zahvaliti NaihuiSe bolezni med našim narodom Mir po viharju — Razprava o proračunu ministrstva za narodno zdravje — Tuberkuloza največji sovražnik našega zdravja — Podatki o boleznih in zdravstvenih napravah r Belgrad, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji je fin. odbor v najlepši slogi in miru dokončal razpravo o proračunu ministrstva za narodno zdravje in proračun sprejel. Minister za narodno zdravje je podal obširen ekspoze, v katerem je najprvo govoril o sestavi proračuna in naglasil, da je proračun razdeljen na dva dela: na kurativno-zdrav»t-veni in higijensko-preventivni oddelek. Glavni del proračuna se porabi za bolnišnice. V naši državi je 195 bolnic z 22.665 posteljami. Računa se, da bi moralo priti po pet postelj na tisoč prebivalcev. Pri nas pa pride povprečno ena posetlja na 538 prebivalcev, ponekod, n. pr. v južni Srbiji 1 postelja na 1577 prebivalcev. Nato govori o tem, da se bo moral odslej uvesti za bolnišnice nov sistem, to je, da bodo imele, kakor v Sloveniji, posebne dohodke. Z ozirom na to je tudi predložil tozadeven amandenient. Kar se tiče stroškov, stane vzdrževanje enega bolnika povprečno 23 Din ozir. z zdravnikom 28 Din dnevno. 50% proračuna v higijenskem oddelku je odrejenih za asana-cijo vasi. Tu gre predvsem za to, da se nabavijo in sezidajo dobri vodnjaki z ozirom na velike potrebe pitne vode ponekod. Ministrstvo je sezidalo 250 vodnjakov, 15 artezijskih studencev in 181 cistern. Zahteval je, da se v to svrko dovoli večji kredit iz posojila. Kar se tiče bolezni, je najbolj razširjena tuberkuloza, potetn pridejo malarija, sifilis, šarlah, rak in golša. Ministrstvo je na tem polju zelo veliko storilo. Na tuberkulozi umre pri aas letno približno 50.000 ljudi. Bolnih je pa 350.000. Že dosedaj smo odprli prilično število sanatorijev, to pa še ni dovolj. Druga zna- na težka bolezen je malarija, ki je razširjena v južni Srbiji, Dalmaciji in po nekaterih krajih Črne gore. Računa se, da imamo približno 1 milijon kronično malarično obolelih. — Tudi sifilis je zelo razširjena, posebno v Bosni, vzhodnem delu Srbije. Tako n. pr. je v tu-zlanski oblasti nad 60% vsega prebivalstva bolnega na luesu. V svrho zdravljenja je organiziranih 55 ambulatorijev. — Zelo je tudi razširjen rak, katerega uspešno zdravljenje dosedaj ni bilo mogoče, ker je najbolj uspešno zdravilo radium. Tega pa dosedaj v naši državi nismo imeli. P.o posredovanju češkoslovaškega konzula šebe pa bomo dobili v kratkem 1 gram radiuma iz Češkoslovaške. — Na golši je največ bolnih v mariborski oblasti. v celi državi skupno 100.000, od katerih so večina kreteni. — Šarlah je posebno razširjen v južnih krajih, kjer se otroci ne cepijo. Dokazano je n. pr. v Skoplju. da je od 7500 v Skoplju cepljenih obolel v isti dobi samo 1, od istega števila necepljenih pa jih je v isti dobi obolelo 118, umrlo pa 33. Nadalje minister opisuje delovanje svojega ministrstva na tem področju in se pohvalno izraža o napredku. Po njegovem govoru so poslanci dr. Žerjav (SDS), Demetrovič (SDS), Pavle Radič (HSS), Voja Lazič (zemljoradnik; stavili razne predloge in se laskavo izražali o delovanju tega ministra. Finančni odbor je proračun zdravstvenega ministrstva sprejel, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo po pravoslavnem božiču v torek. Na dnevni red pride proračun vojnega ministrstva. Posredovan e za orožnlške uookoience r Belgrad 5. jan. (Tel. »Slov.«). Minister ta socialno politiko dr. Andrej Gosar je bil danes pri predsedniku vlade V u k i č e v i -č u radi orožniških vpokojeneev, katerim se radi izčrpanega kredita za pokojnino nise 1. januarja izplačale pokojnine. Predsednik vlade je izjavil, da je v tej zadevi že razpravljal s finančnim ministrom. Zadeva se bo uredila po vrnitvi finančnega nvin stra, ki je snoči v nujni zadevi odpotoval v Sarajevo, Pobožni ,.SBov. narod" Časopisje jutrovskega koncema kaj rado svetuhiinsko zavija oči, da ni proti veri, da vere ne napada, da je vseskozi katoliško. Posebno ob volitvah se »Jutro« in »Narod« z vsemi svojimi priveski vred oblečeta v ver-»ki kostum in sam šef SDS, gospod Gregor žerjav, slovesno prisega, da sta on in njegova stranka še bolj katoliška nego SLS in njeno časopisje. Ker pa esdeesarstvu protiverska srboritost le ne da dolgo mirovati in ker njega tisk računa vedno tako na neumnost kakor na pozabljivost svojih čitnteljev, se v gotovih časih samo razgalja do svoje svobodomiselne kože. Tako ni »Narod« mogel mirno prenesti novoletnega članka g. ljubljanskega knezoškofa v »Slovencu«, dasi ne poznamo na svetu, izvzemši bo1j5eviško časopisje, tako rovtarskega lista, ki bi se oluegoval v take stvari kakor so novoletna razmišljanja in opomini škofov na vernike. »Narodov« člnn-kar povzdiguje pri tein znanost na tako bedast način, kakor je to svojsko samo napol-lzobražencu, ki misli, da mora on danes vsemu svetu dokazovati, kakšnega ogromnega pomena je za človeka znanost! Pri tem demonstrira svoje lastno znanje na ta način, da pokaže uprav svoje veliko neznanje, n. pr. enega prvih veroslovcev našega časa, P. Schmidta, ki zastopa, pa ne samo on. ampak večina današnjih veroslovcev, tezo prvotnega vlso'-ega monofeizma. »Narodova« učena pro-vincijalna veličina pa seveda čepi v vero-slovju še vedno pri Parvinu, Tvlorju, Spen-cerju etc., ker je pač pristen »naprednjak«. Ni mu tudi ne prav, temu oboževalcu zaples-njenega prosvetljenstva, da škof občuduje ne-porušljivo stavbo katoliške crkvo, niti, da zahteva v šoli pouk, ki ne nasprotuje verskim letinam in vrednotam, kajti naš trški lumen občuduje samo Voltaira, ker ne ve, da danes znanost vero popolnoma drugače gleda in vrednoti nego so jo francoski enciklopedisti In materialist.i. V druge aboine trditve »Narodovega« člnnkarja. ki je previdno zamolčal svoje ime, se kot rpsen list ne spuščamo in beležimo samo, da se spodtika v škofove knjige. ki služijo pametnemu spolnemu pouku, ker s tem se je ta »učenjak« pač sam najboljše karakleriziral kot pravi in pristni — abderlt. O »Narodu« pa je dobro, da zopet lahko notiramo, kako peklensko pa peče katoliška vera in Cerkev pa vera sploh, in pa seveda tudi katoliški nazori o tem, kaj je spodobno in kaj ni, da ga bomo na to zopet spomnili, kadar se bo odel v — katoliški ornat v Moskva, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Voditelji opozicije Trocki in tovariši so zaposlen1 v neki moskovski tovarni „a !>»uje kot navadni delavci. Nezadovo! stvo med Radičevim! poslanci Iz Zagreba prihajajo vesti o naraščajočem nezadovoljstvu med poslanci Rad če ve stranke. Zagrebško in belgra.sko časopisje se obširno peča z nastopom teh nezadovoljnih poslancev, katerih je okrog 15. Načelu,je jim dr. Kežman. Svoje nezadovoljstvo so v klubu že večkrat pokazali, pa jih je Radič zavračal z grožnjami, da jih bo izključil iz kluba. Te dni se bodo sestali v Zagrebu in se bodo dogovorili o načinu bodočega delovanja. Razpravljali bdo o tem, ali naj pošljejo klubu spomenico ali pa naj bi se o vsej zadevi v klubu ustmeno razpravljalo. Nezadovoljni poslanci izjavljajo, da so proti kombinaciji seljačke dem. koal cije in proti politiki HSS, ki se vodi na škodo stranke in proti interesom hrvatskega naroda že par let. Dr. Kežman je dal dopisnikoma zagrebških »Novosti« in belgrajske »Politike« izjavo, v kateri potrjuje, da obstojajo v klubu različna mišljenja, k,i so političnega značaja. č Zagreb, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Nezadovoljni člani Hrv. seljaškega kluba so imeli včeraj sestanek v hotelu »Esplanade«. Med drugimi so se udeležili sestanka ar. Kežman, Nikola P r o k a in večje število narodnih poslancev. Opaž lo se je, da je v istem času bil v hotelu »Esplanade« tudi dr. Nikola Ni kič in dr. Ivan L o n č a r e v i č. Zato se je Stjepan Radič požuril, da še do 11. t. ni. skliče sejo predsedstva kluba HSS in istočasno sejo vodstva HSS. Zelo verjetno je. da bo Radič zahteval, da se dr. Kežman izključi \г stranke. To potrjujejo tudi izjave odličnih članov vodstva HSS, ki pravijo, da se bo proti dr. Kežmanu postopalo najstrožje, ker je sklical ta sestanek. Zdi se, da smatra Radič, da mu je dr. Kežman v klubu mnogo nevarnejši, kakor bi bil. če ga izključi. Posebno zanimivo je, kakšno stališče bo zavzel g. Preka, ki je član vodstva HSS kluba. Ti dogodki se zelo komentirajo, ker bi bil za Radiča danes zelo težek udarec, če bi ga zapustili nekateri poslanci. Obenem bi bil to udarec za celo akcijo seljaško-demokratske koalicije. r Belgrad, 5. januarja. (Tel. »Slov.«) V današnji božični številki »Reči« priobčuje Pribičevič članek pod naslovom »Naša državna fronta«, iz katerega je jasno razvidno, da je vse njegovo vpitje v poslednjem času usmerjeno samo za tem, da bi prišel čimpreje v vlado. V članku pravi, da je za proslavo desetletnice uedinjenja potrebno, da vse stranke in narodi vstopijo v vlado. Njegova fronta z radičcvci ni prečanska fronta. To bo postala samo v tem slučaju, če se ji Srbi ne pridružijo oziroma ne bodo z njo hoteli sodelovati. — V drugem članku pa Stjepan Radič dokazuje. kaj je seljaška demokratska koalicija in pravi, da s Pribičevičeni nikdar ni Bil v sporu. Ves njegov članek dokazuje, da je celokupno njegovo dosedanje delovanje, dokler ni prišel v Belgrad, bilo čista in jasna demagogija. S Pribičavičem sta bila najboljša prija-teb'a. Z ozirom na to je bilo tudi jasoio, da sta zopet prišla skupaj po oni znani francoski prislovioi: On revient toujours a ses anciens amours. Na tem polju sta 'ie Pribičevič in Radič zopet našla. Naroiaite .Slovsnta'J Evropa zahteva konec madžarskih avantur Svet Društva narodov naj preiskuje! v London, 5. januarja. (Tel. »SI«) »Daily Telegraph« poroča, da bo Mala antanta, ki jo sedaj v Svetu Društva narodov zastopa Titu-lescu, predlagala pri Svetu Društva narodov preiskavo o inadjarski tihotapski aferi orožja. To bi bila prva preiskava, ki bi se izvrš la po Svetu Društva narodov v prej sovražni deželi. Ta posebna komisija bi se sestala pod predsedstvom angleškega generala. Treba ie ponovne vojaške kontrole! v Pariz, 5. januaria. (Tel. »Slov.«) »Petit Parisien« poroča, da so pred kratkim dospele na Madjarsko in bile naložene velike pušiljat-ve municije z r.apafno označbo za Carigrad. Če tudi se ne bi takoj zopet uvedla vojaška kontrola, ki je bila samo začasno ukinjena za eno leto, bi vendar najbrže sledila icvesti-gacija Društva narodov, ker bo Mala antanta ali eden njenih članov stavil tak predlog. O skrivnem pošiljanju orožja se bo na prihodnji konferenci Male antante obširno razpravljalo. — Voditelj socialistov Leon Blum zahteva v »Populairu«, naj se vendar enkrat napr&vi konec Bethleuovema počenjanju. Ponarejanje frankov je ostalo nekaznovano, ponarejanje posojil tudi, dasi je sled »vodila prav do bu-dimpeštanskih vladnih krogov, Sedaj pa se mora Bethlcnu kredit odvzeti. — Madjarsko poslaništvo izjavlja v novem komunikeju, da je madjnrska vlada že i^pl-^nila pošiljko orožja ter da bo materija! razrušila in dala prodati kot razdrobljeno železo ker zanjo ni bilo nohtnega »tranzitnega dovoljenja«. Ceškos'ovaška za intervencijo Društva narodov v Praga, 5. jan. (Tel. »Slov.«) »Reforma« poroča, da se bodo po uradnem pregledu ша-terijala o tihotapski aferi zunanji ministri male antante na seji zedinili o nadaljnjih korakih. Gotovo je, da bo mala antanta prihodnje dni izvršila deniaršo v Budimpešti in pri veleposlaniški konferenci odnosno pri Društvu narodov, češki listi so soglasni o potrebi intervencije pri Društvu narodov. Organ le-gijonarjev »Narodni Osvcbodzeni« izjavlja, da je akcija male antante sama po sebi umevna. Sosedi Madjarske morajo dobiti garancije, da bo budimpeš!an=ka vlada respektirala obveznosti, ki se ji nalagajo г mirovnimi pogodbama. Ne more se trpeti, da bi Madjarska ostala nekaznovana za svoje priprave za vojaške hi politične operacije, ki ogrožajo varnost srednje Evrope. Madjar* pa mu odrekajo komoetenco v Budimpešta, 5. jan. (Tel. >Slov.<) Bu. dimpeštanski listi ponovno izjavljajo, da tihotapska afera nima nolienega političnega po-mena in da zanjo Društvo narodov nikakor ni pristojno. Listi vztrajajo pri trditvi, da po-šiljka orožja ni bila določena za Madjarsko, temveč za Češkoslovaško ali za Poljsko. L©, gitimistični »Magyarsag« dolži praško vlado, da je ona aranžirala vso afero, da kompromitira Madjarsko. Razgovor našega dopisnika z ministrom Ducc v Bukarešt, 5. jan. Romunska vlada ska-zuje največji interes za madjarsko tihotapsko afero. Zastopnik zunanjega ministra, notranji minister Duca, je izjavil Vašemu dopisniku, da bo romunska vlada kot prvi korak ukrenila poizvedovanja v Varšavi, ali je bil transport orožja res namenjen za Poljsko. Od od. govora poljske vlade jo odvisno, kakšno nadaljnje stališče bo zavzela romunska vlada, h dobro poučenih romunskih krogov se dozna-va, da je romunska vlada odločena, če je Madjarska res dobivala orožje, storiti najresnej-še ukrepe. Romunija izjavlja, da soglaša a Češkoslovaško in Jugoslavijo, da se izvrši de-marša pri veleposlaniški konferenci, pri Društvu narodov ali pri madjarski vladi. V mero-dajuih romunskih političnih krogih se nadejajo, da z ozirom na najnovejšo madjarsko provokacijo tokrat češkoslovaška vlada ne bo poskušala direktno se zbližati in sporazumeti z Madjarsko, ker bi bilo to v direktnem nasprotju z obstojem nmle antante in obstoječimi pogodbami. v Bukarešt, 5. jan. Vladni list »Vitorul« piše, da je gotovo, da bo mala antanta storila gotove korake pri Svetu društva narodov, da bo javno mnenje civiliziranega sveta končno poučeno o tein, da fevdalni magnatski režim sredi Evrope predstavlja stalen poskus motenja miru in ovirpnja splošnega napredka. Madjarski magnati so samo zato zahtevali, da se ukine vojaška kontrola zaveznikov, da bi nemoteno izvršili svoje oboroževanje in druge države provocirali. v Praga, 5. jan. Kakor se doznava od ofi-cijelne strani, niso resnične vesti o predčasnem sestanku konference male antante. Princ Karo! zooet aktualen? v Pariz, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Havas poroča iz Ženeve, da je dospelo tja več odličnih p;>l tikov iz Romunije na potovanju v Pariz. Potovanje ima namen razpravljati s princem Karlom o njegov j eventualni vrnitvi v Romunijo. V tukajšnjih romunskih krogih obratno ni o takem potovanju prav nič /Banega. Tudi tukajšnji dop snik agenture Havas izjavlja, da mu je ta vest popolnoma neznana ter da je vsekakor on ni dal. Tudi švicarska brzojavna agentura, ki tudj deloma opravlja službo za Havas, ne ve nič o tej vesti. Vest je najbrže lansirana iz Pariza, da se prikrije njen izvor. Briandova d pSomatska ofenziva v Budimpešta, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Az E&t« iz Bukarešta, je ministrski predsednik Vintilla Bratianu resno obolel radj prenapornega dela. Po smrtj svojega brata vodi Vintilla Bratianu poleg ministrskega predsedništva tudi finančno ministrstvo in predsedstvo stranke. Ker boleha na poapnjc-i nju žil, katera bolezen je že precej napredovala, bo obdržal zase samo min.strsko predsedstvo, dočim bo prevzel finančno ministrstvo bivši pariški poslanik Antonescu, predsedstvo stranke pa notranji minister Duca. Mistenjozna pot Parker Gi bfirta v Pariz, 5 jan. (Tel. sSlov.«) sAgence economique et financiere« piše o Parker Gil-bertu: Iz popolnoma zanesljivih informacij lahko ustvarimo jasnost o intervenciji Parker Gilberta. Ofenziva proli dosedanjemu Dawe-sovemu načrtu ne gre i/, nemških vrst, ampak iz. angleških in ameriških. Ta ofenziva ludi ne bo prenehala, ampak se bo še pojačila. Interesi Anglije in Amerike pa v tej stvari niso isti. Anglija se hoče svojih vojnih dolgov oprostiti in likvidirati s sistemom stvarnih dajatev. Anglija ne dopusti, da bi postalo gospodarsko zbližanje med Francijo in Nemčijo preintimno. Amerikanska visoka financa pa hoče nasprotno preprečiti število političnih pogodb med Evropo in Ameriko, ker bi te lahko ovirale investicijo amerikanekega kapitala v Evropi. Francija v tem položaju ne 1 more poskušati z lastno igro, ker bi ta igra v vsakem slučaju bila nevarna. v Newyork, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Parker Gilbert, ki prispe tc dni v Berlin, je preti odhodom imel daljši razgovor s predsednikom Coolidgeom in državnim tajnikom Keloggom, pred tema pa še z državnim tajnikom Melo-nom in generalom Davvesom. Zastopnikom tiska je odrekel vsako izjavo. Polom češkeap *ašVidite, tako palačo nam je vsilila gosposka, ki ne ve, kje se denar jemlje.« Minka je stopila k oknu in se razveselila krasne lege, kjer ie stala nova šola. >Ah, kakor nebeško kraljestvo!« je rekla. »Aha, nebeško kraljestvo! Viča, vica, in še za pol pekla povrhu, presneta reč,« je godrnjal gospod kakor sam s seboj. »Se nekaj; ne zamerite, jaz sem zelo sitna. Ali bi bili tako dobri, da bi mi dajali vsaj to leto hrano?« > Hrano? To ni moja reč. Z J ro se zmenita. Jera je moja sestra, gospodinja pa je zato prav taka. kakor ste vse ženske. Če pridejo žandarji ali gospodje — saj se redko primeri —, je kolovrat stari kakor iz samega medu. Če pa pride kaka ženska, je vselej 11a-brsknna kakor puran, če vidi rdečo ruto. Takele ste! Pojdiva dol!« Župnik je vstal in odšel z Minko v hištrno. »Jera!« je zaklical z gromkim glasom. Iz kuhinje se je pokazala siva glava, zavita v kocasto ruto. »Tale, misli priti semkaj za učiteljico. Pomenita so!« Minka in Jera sta se naglo razumeli in pomenili in sicer tako prijazno, da je pogovor postavil na laž. Boštjanovo trditev. Župnik se je kmalu vrnil in postavil na mizo bokal vina. »No, Jera, kako Je?« ^Dobro, hvala Bogu, da dobimo tako prijazno deklico. Saj ti nisi za šolo!« >Moška Je ta! Pa bi bila ti učila, jezičnica! Hodi in prL esi kai, da prigriznemo«--- Slovenska ljudska stranka Vas kliče prvič ; ob občinskih volitvah v Ptuju dne 8 januarja 1928 na torišče in vabi vse poštenjake, da oddajo svoj glas njeni "krinjici, ki je Naš program: Poštenost in red v mostni upravi. Poštenost v upravi in v vsem javnem življenju je načelo in geslo naše stranke. Ona jo začela boj proti obupnim razmeram na ptuj skeni mestnem magist.ala, kjer so od prevrata sem razni ljudje brez vesti in odgovornosti gospodarili, kakor se jim je ljubilo, in oškodovali našo mesto in prebivalstvo za težko stotisočake. Naša stranka je ta boj proti korupciji in brezvesinosti kljub trdovratnemu odporu dosledno in z uspehom izvojevala in vrgla režim, pod katerim se je zaradi malomarnosti in nesposobnosti raznih osebnosti spravilo mestno gospodarstvo takorekoč na kant. Ti časi se ne bodo nikdar več povrnili, dokler bo naša stranka imela besedo pri mestnem gospodarstvu. Prenovitev in povzdiga mestnih podjetij je naš nadaljnji namen. Mestna podjetja so v zanemarjenem stanju in izkazujejo izgubo za izgubo, dočim bi pri vestnem gospodarstvu morala izkazovati dobičok. To mora enkrat za vselej nehati, za kar bo naša stranka vsek-dar skrbela. Izboljšanje in pocenitev električnega toka in razsvetljave in ureditev razmerja med Zadružno elektrarno in mestno občino je nadaljnja naloga* ki si jo je zadala naša stranka. V vseh večjih mestih je razsvetljava javna zadeva in tudi naš Ptuj ne sme biti izjema v tem pogledu. Zlasti zat > ne, ker jamči n ^stna občina za elektrarno l vsem svojim imetjem, ker je nad pol milijona dinarjev vtaknila v zadrugo in ker obstaja sklep — žal, samo na papirju — da sme mestna občina zadruga prevzeti, kadar hoče. Elektrarna pa je za protiuslugo koncedirala občini, brez katere bi se ne bila nikdar ustanovila, borih — 20 glasov. Vse to kljub temu, da ima mestna občina polovico deležev. To nevzdržno stanje mora nehati. Zidanje stanovanjskih hiš je tudi zadava, za katero hoče naša stranka .'.ustaviti vst svojo sile. Že v bivšem mestnem svetu so naši odborniki stavili predlog za pospešitev stanovanjske akcije, ki je pa tudi ostal na papirju zaradi brezbrižnosti naših političnih nasprotnikov. S stotisočaki, ki so bili ukradeni mestni občini, bi se bil lahko postavil temelj za obeežno udejstvovanje v tem pogledu, v katerem se je doslej zgodiio toliko kot nič. Naša stranka hoče s krediti, ki jih lo dala drT'va na razpolago, popraviti, kar se je v preteklosti zamudilo. Poprava in tlakovanje mestnih ulic in trgov je tudi pereče vprašanje, ki ga je treba rešiti. Hočemo tudi v tem pogledu delovati, da ee naše mesto povzdigne na dostojno mesto. Kanalizacija in vodovod v Ptuju je tudi vprašanje, ki se je doslej z velikansko brezbrižnostjo zanemarjalo. Regulacija Drave, ki jo v bližnjem času izvrši država, bo dala priliko, da se tudi to uredi. Pred 2000 leti je imel Ptuj svoj vodovod, danes pa vladajo v tem oziru srednjeveške razmere, katerim hočemo napraviti s motrenim delom konec. Obnova iiavoda v Mladiki je naš nadaljnji cilj. Prejšnji režim je bogato opremljeni Institut, ki je užival najboljši sloves daleč naokrog, pustil propadati. Dekliški internat, ki bi imel najboljše pogoje za obstoj iu od katerega bi vsi sloji imeli obilo koristi, je bil dolga leta ukinjen brez pravega razloga. Mi ga bomo zopet oživeli in mu priborili prejšnje ime. Obstoj popolne gimnazije v Ptuju bo naša zahteva prej in slej in ne bomo pustili, da bi se ta naša stara kulturna institucija odvzela našemu mestu, ki bi z uldnje-nje-m gimnazije padlo na vaški nivo. Zboljšanje plač mestnim uslužbencem je tudi v našem programu. Imamo v načrtu enotno pragmatiko s primernimi plačami in napredovanjem ter pokojnino, da bodo mestni uslužbenci z veseljem izvrševali svoje delo, ne pa na nepošten način si jemali sami še več kakor jim gre. Eovztliga delavstva, uredništva, obrtništva in trgovstva v Ptuju s pritegnitvijo uradov in industrijskih podjetij v veliki Ptuj je končno naš cilj, brez katerega si smotrene komunalne politike nihče misliti ne more. Treba je razširiti mestni teritorij, z budnim očesom paziti na razvoj industrije in jo pri-teguiti v naše mesto, kadar se nudi prilika. Naša stranka bo branila obstoj vseh državnih in avtonomnih uradov, ki imajo svoj sedež v Ptuju, in bo tudi zastavila vse sile za to, da pridobimo še nove. Vse to hočemo doseči s poštenim, odkritim delom v zaupanju na celokupno organizacijo Slovenske ljudske stranke, ki si je po svojih zastopnikih po dolgih bojih pridobila ugled in vpliv v celi naši državi. Volivci! Ne puslite se begali od nasprotnikov zaradi vezave naše kandidatne liste z listo Narodne radikalne stranke in Napredne gospodarske stranke! Ta vezava ima samo namen priboriti naši stranki ona odboruiška ine.-la, ki bi zaradi ostankov volivnih glasov pripadla kaki drugi stranki. Mi gremo.v volivni boj pod pravim čistim imenom Slovenske ljudske stranke in bomo tudi v lx>dočem motnem svetu delovali dosledno in z odkritim licem za prospeh in iiapredek našega Ptuja in za poštenost v mesinem gospodarstvu in upravi na celi črti na podlag; naših krščanskih načel, ki so granitni temelj vsega nagega delovanja v javnosti. Zato vsi v boj za Slovensko ljudsko stranko! Nekaj vprašani na ptujske demokrate Ta čanek bi ne izšel, če bi gospodje v demokratski stranki poleg vsega, kar so na magistratu zakrivili, ne imeli toliko drznosti, da slikajo sebe v časopisju, kol nedolžno jagnje in našo stranko kot podlo narodno izdaj&lko. V prvi in najbrž odini številki časopisa »Ptujčan«, ki so ga izdali gg. demokrati za občinske volitve v Ptuju in za kojega odgovarja g. dr. S a 1 a m u n , se skuša SLS označiti kot izdajalko narodne fronte, ki da je brez vzroka razbila delavno večino v bivšem mestnem svetu ter tudi odklonila skupno narodno listo za te občinske volitve. Ker je ta očitek z ozirom na narodnostne prilike v Ptuju težak, moramo ga z vso odločnostjo zavrniti. Res je, da je "LS v prvi vrsti razbila takozvano narodno večino v mestnem Debelo uro potem sta spremljala gospod B "tjan in Jera Minko skoz va . Vsa okna so bila radi tega dogodka natlačena z radoved-n ' glava. i. Ko so ■'rsajoči se otroci zagledali župnika, so popustili sanke in zbežali okrog ogla. »Vidite, to je uaša divjačina! Takile so!« Minka se j ozrlft za njimi, izza ogla je pogledal razkuštran deček in ji ,,okazal osle. Na robu planote je čakal župnikov pastir s sankami. »Da se ne boste mučili, Va#moj pastir p-'-Tne do mlina. Pot jo drsna.« Minka se je začudila. »Le sedite in nič se ne bojte. Fant je boljši za take neumnosti kot za pametno delo. Z Bogom!« Sanke so sfrčale po strmini, ?.a njimi je v ihral Minkin šal kakor zastava. Velike Inventurna prodaja po čudovito mižaniti cvn.ih ee vrSi dokonča januarja v veletrgovini H. Slermeckl, Celfe. ko nujjatjl po., uo iiautvmu иојслвиик" knll prihajajo v naie vbIo Rnzsmfi onMie na. i-abavali poiabllajo окивпп ANACOT RUTRE a 86 obiliu-vuielo prehlauj., nahoda ln liumimce. Cfublfanslco gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Petek, 6. januarja ob 15. uri: SNKGULCICA. Ljudska predstava pri znižanih ceunh Izven. Ob 20. uri zvečer: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska prerhtava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. janu.ii ja: MNOGO HRUPA ZA NK" A. Nedelja, 8. januarja ob 15. uri: PETERCK0V12 POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, R januarja: DIVJA RACA. Red D. Torek, 10. januarja: IGRA V GRADU. Gostovanje Št. Jakobskega gledališkega odra. Izven. Sreda, 11. januarja: Zaprto. Četrtek, 12. januarja: IDEALNI SOPROG Red B. OPERA. Začetek ob pol 8 «večer. Ietek, 6. januarja ob 15. uri: POLJSKA KRI. Ooe-reta. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Sobota, 7 januarja: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 8 .januarja ob 15. uri: RIGOLETTO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob pol 20. uri: BAJADERA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 9. januarja: Zi.prto. Torek, 10. januarja: MILOŠEVA 2ENITEV. R. Sreda, 11. .januarja: ZALJUBLJEN V TRI ORAN- Že. Red C. Četrtek, 12. januarja: Zaprto. Danes na praznik Treh kraljev je v ljubljanski drami ob 15. uri mladinska igra »Snegulčica ш škratje*, ob 20. uri pa Shakespeare jeva komedija »Ukročena trmoglavka«. V operi se poje kot popoldanska predstava Nedbalova opereta Poljska krit pod taktirko ravnatelja Poliča v njeni običajni zasedbi. Ta opereta je izvrstno dana ter jo v nedeljo zvečer zabavala polno operno hišo v najlepšem pomenu besede. Vse tri predstave so ljudsko pri znižanih cenah brez oblastnega davka. Preljuba prijateljica! i Opažam vedno, kako si otož-! na. Seveda glavobol, razne I bolečine in težave nošega spola I nam Je podarila mati narava! I Znanost pa je Iznašle sredstvo J /a ublaženje teh nadlog. Poskusi vendar enkrat Aspirin* tablete /28 in У uri. Jutri v soboto ob '/25, '/< na 7, *U na 8 in1/« na 10 uri. icicioi. 2?зо. кјио ..Dvor lišče prevzela, še nima potrebnih kreditov. Ar Novaren tat. V Zagrebu so zaprli ne-varnega tatu in goljufa Ivana Paškvana, pekovskega pomočnika iz Delnic. •k Volkovi v sinjski okolici. Predminolo noč so pridrli volkovi v dve vasi pri Sinju in raztrgali 12 ovac. -k Odlikovan redovnik. Predsednik brv. zgodovinskega društva v Kninu fra Vjekoslav Maran je odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. ■k Škrlatinka divja v' Drnišu in okolici. Zdravnika ni nobenega, ker je tudi v družini obč. zdravnika bolezen in zdravnik ne sme iz hiše. Ar Hrvatski delavci v Ameriki obsojeni radi komunistične propagande. V mestu Be- aver v Pennsylvaniji je te dnj porota obsodila štiri hrvatske delavce radj komunistične propagande 11a več let ječe in znatne denarne globe. •k Samoumori in zločini. Z žvepleno kislino se je zaradi »nesrečne ljubezni« zastni-pil Adam Šekuljica. — V splitski okolici so našli v globoki jami že razpadajoče truplo 80 letnega vaškega zvonarja. Ar Tračnice za dalmatinsko železnfce. V Šibenik je dospelo 2250 ton železniških tračnic za popravo proge Šibenik—Knin. Ar Silna burja v Hrvatskem Primorju. V vsem Hrvatskem Primorju je divjala zadnje dni silna burja, ki je bila posebno močna zad. nji teden, ta teden pa je nekoliko popustila, začela pa je pihati v torek in v sredo s podvo-jeno silo. Tako močne in dolgotrajne burje se ne spominjajo niti najstarejši ljudje v Primorju. Radi burje je zelo oviran paroplovni promet in mnogi obmorski kraji, zlasti oni, ki so ua otokih, so bili nekaj dni povsem odrezani od sveta. V Gorskem kotoru je padel velik sneg in je v Primorju radi tega zavladal oster mraz, ki.»je tembolj neznosen, ker divja še huda burja. Temperatura znaša ponekod tudi 10 stopinj Celzija pod ničlo, kar je za Primor-je zelo veliko. Vlaki iz Zagreba prihajajo 1 velikimi zamudami, ker je 11a mnogih krajih na progi zapadel visok sneg, ki ovira ves pro-umt, ra '.en tega pa je proga Zagreb— Sušak v zelo slabem stanju. Posebnih nesreč ni bilo, razen, da je na nekaterih krajih Rkočilo s tračnic več vagonov. V sredo zjutraj je imel »Ne eno ne drugo, gospod župnik. Ljubezen bo to naredila.« »Ljubezen! O ti moj Bog!« Župnik je pograbil kučmo in si jo dejal na glavo ter se razhudil: »Kaj mislite, da jaz nimam ljubezni do teh ljudi? Kdo drugi pa me drži v teh hribih kakor ljubezen. Tudi meni bi se prileglo, da bi bil korar ali tehant. Ali vse sem zaigral zaradi ljubeini do teli siromakov. In za pačilo in trpljenje imam to od višjih, da se mi pomilovalno muzajo, ker sem takle, od župljam pa to, da mi je pred kratkim neki smrkavec drevesca polomil.« »Nekaj nerodnega je povsod,« jc zagovarjala Minka. »Ni tako! Župnik je trditev pribil z roko ob mizo. »Poglejte: Tri plašče sem kupil M cerkev, dva lustrn; tole bajto som pokril; krava zboli: Boštjan pomagaj; če je edinščinfl pri hiši: Boštjan pomagaj! Presneta reč, zs plačilo mi pa drevesca polomijo.« » : Eden vendar niso vsi. Jaz pa sem v Za selju slišala, da Vas ljubijo.« Župnik je snel =pet kučmo in jasno je bil' vidoti. da ga je ta pohvala razveselila. »Pa pustiva to. Kakor sem rekel, jaz n< grem več v šolo. Če vas veseli, pridite dela čudeže« »Prosim ali bi se dobilo stanovanje?« ' »U, mežnarija je prazna. Zastonj Vam j1 dam, ker moj mežnar je zaeno hlaper in sp v hlevu. Drugo leto — pn saj ne boste v«tr žali — »e preselite v oalačo. Poglejtel« Strahotna zima po vsem svetu Nov val mraza v Evropi. Iz vseh krajev Evrope prihajajo poročila o novem valu silnega mraza, ki je spremenil naš kontinent v pravo Sibirijo. V Angliji, Franciji, Nemčiji in vseh srednjeevropskih državah je zavladal tak mraz, kakor je običajen v Evropi pozimi kvečjemu še v Skandinaviji in v Rusiji. V nekaterih pokrajinah je mraz še silnejši, kot pa decembra meseca /.a časa prvega vala mrazu. Mrazu pa se je pridružila sedaj še nova nadloga. Reke namreč deloma zmrzujejo, tako, da se voda ne more odtakati in da preti povsod nevarnost poplav, ki so ponekod že nastopile. Od mnogih strani prihajajo tudi poročila o številnih življen-skih nesrečah in o velikih škodah, kj jih mraz povzroča. Nad Rokavskim prelivom divja vihar. Že dober teden divja nad Rokavskim prelivom vihar v smeri od severa in s hitrostjo 70 km na uro. Mali parniki, ki oskrbu'ejo promet med Anglijo in Francijo, so prisiljeni počivati. Preko Rokavskega preliva morejo ob silnem viharju pluti le veliki para ki. Ko je odplul potniški parnik »En^adin« in Fol-keetona, se je moral po večurni borbi z viharjem vrniti ves opustošen v pristanišče. Niti najstarejši mornarji, ki so že po tisočkrat vozili preko Rokavskega preliva, se ne spominjajo takega viharja. Najtežje so prizadeti radi viharja ribiči, ki ne morejo s svojimi malimi čolnički niti pet metrov od obale. Le med Kingsdovvnom in Sand\yich-Bayeni je bilo morje radodarno. Pet milj vzdolž obale leži na tisoče in tisoče morskih rib in rakov, ki jih je razburkano morje vrglo na suho. Lod in sneg vAngliji. V Angliji so zapadli silni zameti snega. Tri dni je neprestano snežilo, tako. da so avtomobili in vozovi obtičali sredi ceste v snegu. Celo velike avtomobilske ceste, kakor ona iz Londona v Birmingham, po kateri vozi dnevno na tisoče avtomobilov, so postale za ( promet neuporabne. Vsi poizkusi, da bi očistili ceste s sneženimi plugi in celo z vojaškimi tanki, so ostali brezuspešni. Mnogi mali kraji v Walesu in v južni Angliji so popolnoma odrezani od sveta in so morali racionalizirati svoje zaloge živil in premoga. Mleko jim pošiljajo z zrakoplovi, ki mečejo mlečne posode iz nizkih višin na tla, kjer jih prebivalci lovijo z razpetimi odejami. V mestu Canterburg je narastla mala rečica in poplavila mesto, takoj nato pa je voda zmrznila. Mestne ulice eo spremenjene sedaj v ledene potoke, prebivalci pa goje neprostovoljno živahen drsalni šport. Posebno hudo je тогЛ mraz med živalmi. V mrazu je poginilo na tisoče in tisoče perutbine, ovac, da celo konj in govedi. Sneg je med drugim zasul pastirsko naselbino s šesto ovcami, katere so komaj še pravočasno rešili. Mož s 16 ženami Mesto Bridgeport je že znano po svojem Jacku-razparaču in po drugih čudnih dogodkih. ki se tam vrše, zlasti z ženskami. Sedaj je vzbudil novo senzacijo meščan Bridgeporta Frank VVille, ki je tekom 15 mesecev oženil nič manj kakor 16 žei bilo pričakovati in dolžnost publike je, da jutri in dalje, dokler se bo ta film predvajal, napolni dvorano kina »Dvor« do zadnjega prostora. G Razstava slik. Danes 6. t. m , sc otvori v Jakopičevem salonu v Tivoliju v Ljubljani razstava slik hrvatskega akademskega slikarja gosp. Slavka T o m c r 1 i n a. Slike so večinoma motivi iz Slavonije. "T Kaj je s priklopitvijo Kodeljevega? Ze preteklo pomlad sta sc ljubljanska in moščan-ska občina izrekli za priključitev Kodeljevcga k ljubljanski mestni občini, izvedena pa stvar Huda lakota v Južnih deželah Hercegovinska oblastna skupščina v Mo-starju razpravlja te dnj o pomoči stradajočim krajem.Posl. Vukovič je v svojem poročilu navedel, da v mnogih vaseh ni prav nobene hrane več in jedo ljudje listje, drevesno skorjo, trhel les itd. Podpora naj se da v denarju, ker je živež pri trgovcih do 20 odstotkov cenejši nego v pomožnih zadrugah. Tudi splitska oblastna skupščina je te dni nujno obravnavala o pomoči stradajočim. Poročila so naglašala, da je letos Dalmacija pridelala 6600 vagonov manj žita nego lani; a že ob srednje dobrih letinah Dalmacija navadno strada, kaj šele letoe. Poseben odbor odide v Belgrad, da predloži vladi zahteve za prvo pomoč. Zahtevajo 300 vagonov koruze, nadaljevanje javnih del in davčne olajšave. Strašna smrt med ledom Čevljar Brmež iz Budine pri Ptuju se je vračal neko noč po Božiču domov. Revež je padel v poti;k Rogoznico in jo pri padcu zdrobil zamrznjeno gladino ter prišel v vodo. Hotel se jo očividno še rešiti, a so mu pošle moči. Ko so ga čez več dni našli, je stalo nje- do danes še ni. Prav radovedni smo, kje so obležali tozadevni akti. 0 Preprečen požar na šelonburgori ulici. Nekaj pred p ilnočjo so opazili na Selenbur-govi ulici h !< o i, i šdpo, da v trgovini Ivančič nasproti Kazine gori. Poklicani gasilci so bili takoj na licu mesta ter ugotovili, da gori miza. Zakaj se je vnela, še ni znano — baje je nekdo postil na njej likalnik. Ogenj se je z lahkoto pogasil, mizo pa so nesli vun. Če bi se pa ogenj ne bil opazil, bi bila lahko nastala velika nesreča, ker je trgovina polna ntanu-fakture. O Ogenj v sobi. V noči na '2. t. m. je nastal ogenj v spalni sobi gostilničarja Gregorja Habjana na Gosposvelski cesti. Vnela se je lesena stena tik zakurjene peči. Ogenj je pogasil gostilničar sam. Škoda znaša 2000 Din in je krita z zavarovalnino. 0 Dve večji tatvini. Gdč. Veroniki Mr-moljevi v Wolfovi ulici -št. 4 je bilo v sredo ukradenih 5700 Din iz odprte omare v njenem stanovanju. Tatvine je osumljena neka ženska, ki je prosila okrog strank milodarov za neko dobrotvorno društvo. Denar je obstojal iz 5 bankovcev po 1000 Din, 7 bankovcev po 100 Din, 1 bankovec po 100 lir in 80 lir kovanega drobiža. — Privatnemu uradniku Viktorju Šolarju je bil ukraden znesek 1490 Din. Misijonski večer na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja 1928 v veliki dvorani hotela Union ob 8. uri zvečer brez vstopnine. Spored: 1. Pozdravni nagovor. 2. Pelje. Poje kvartet .»LJubljane (novo misijonsko kompozicijo dr. A. Dolinarja). 3. Kitajska nekdaj in sedaj: skioptične slike. Predava dr. Janez Oblak. 4. iAve Marija«. Poje gospa Kani Čanež. 5. Misijonatvo na Kitajskem: skioptične slike. Predava prof. A. Anžič. Med prireditvijo obiskujejo goste kitajski otroci. Družba zu širjenje vero. TJnio eleri pro inissionibns. MeirffoOF □ Praznovanje rojstnega dne Nj. V. kraljice Marije. Na rojstni dan Nj. V. kraljice Marije v ponedeljek, dne 9. t. m., sc vrši v tukajšnji stolni in mestni župni cerkvi ob 10. uri dopoldne slovesna služba božja, ki ji prisoslvujco zastopniki vseh civilnih in vojaških oblastev in uradov. Ob isti uri se vrši služba božja tudi \ evangeljski cerkvi. Za one, ki žele na Najvišje mesto predložiti čestitke in udanostne izjave, bo po cerkveni slovesnosti v sprejemni dvorani velikega župana na razpolago vpisna knjiga. Vsi državni uradi in javna oblastvi naj ta dan na svojih poslopjih razobesijo zastave. Priredile in rfirušlvene VflStii Ljubljana. Novn božično igro »Mesija* bo vpnzorilo Kal: društvo rok. pomočnikov v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št 12. dai.es s\. Treh kraljev dan in v nedeljo dne 8. jan . obakrat ob petih popoldne. Scntjietersko prosvetno društvo priredi v soboto dne 7. jan. zvečer ob pol 6 predavanje za mladino. Občni zbor Aern-klub« iNaša krilat v Ljubljani. Člane(ice) in prijatelje Лего-kltiba opozarjamo na občni zbor, ki se vrši dne 31. jan. ob (J. uri »večer v restavracijskih prostorih g. Frana Krnpe-ia v Kazini. Dnevni red: poročilo predsedstva. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo revizorjev. Volitve novega odbora. Slučajnosti. Radi velevažnega našega pokreta udeležba dolžnost. — Oblastni odbor Aero-kluba Naša krila v Ljubljani. Dre aktnalni predavanji priredi Društvo za raziskovanje jam« in sicer bosta preravala univ. orof. dr. Hadži »O prehrani jainske favne« ter g. Mirhler »O lanski ekskurziji v Cnndiščnico . Obenem se bo vršil tudi občni zbor imenovanega društva. Čas in kraj si- bo določil pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. Šišenska prosvela priredi na dan sv. Treh kraljev dne 6. t. m. predavanje o prvi dobi krščanstva. 1'redavauje bo pojasnjeval kino s filmom Sv. Sebnslijan, cesarjev tribun. Začetek ob 7 zvečer. Člane pevskega in dramatičnega odseka ter vse one, ki sodelujejo pri prireditvah »Prosvete«, vabimo za petek dne (5. I. m. no dan sv. Treh kraljev ob pol 5 popoldne v društveno dvorano. Prosim ločno, ker je ob 7 predavanje. — Predsednik. Slovonsko planinsko društvo opozarja že danes na svoj planinski ples, ki se bo vršil 1. febru- | arja 1928 v vseh prostorih Union«.. Čisti dobiček I je namenjen za popravo in razširitev naših planin-! skih naprav. Celje. Pevci pevskega zbora Kat. prosv. društva v j Celju — in sicer v«i — naj se zanesljivo udeleže v ponedeljek dne 9. jan ob S zvečer skupne pevske j vaje celjskih pevcev. Vaja se vrši v gimnazijski , telovadnici. Vadili bomo pod vodstvom gosp. dr. j Sehvvaba Ipavčevo Hodi zdrava domovina*. Ostali kraji. Ljudski iider v NI. Vidu nad Ljubljano vpri-zori v nedeljo dne H. jan ob po! I popoldne Ben I Hur . Tržič. V Našem domu ima na praznil. Treh kraljev po večernlcab svojo običajno družabno prireditev dekliška Mar družba. Na programu so Koledniki . V nedeljo in ponedeljek se pa vrši XI. oziroma XII. prosvetni večer s kulturnim kitio-; predavanj* m. Hrast,je. Prosvetno društvo priredi v nedeljo une 8. jan. ob pol 3 pop. v društvenem domu pre-I davanje: Naše časopisje. Cerknica. Prosvetno društvi vabi na prosvetni večer, ki In i v nedeljo dne 8. j;-n. ob 7 zvečer v j društveni dvorani. Na sporedu je predavanje: 'Juo vadiš, kar pojasnjujejo skioptične slike, ter pod- I učno predava nje o vinogradništvu, kar pojasnjujejo filmske slike. Kur. Bela. Socialni tečaj se nadaljuje v uede-i lin dne 8. ion ob pol 10. Predava g. prof. Dolenec. I Nn piuznik dne ti. jan. pu piiudi prosvetno dru-i £tvo skioptično predavanje Žena v luči katoliške I cerkve«. Bled. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 8. jan. po večernienh predavanje o sodobnem pre-danjanju katoličanov v Mehiki. Predavanje pojas-itujejo skioptične slike. Ohčri zbor Društva hišnih posestnikov za Bled in okolico se vrši v soboto dne 7. t. m ob pol 8. uri zvečer v hotelu >Bcograd« na Bledu, Razen Cel/e govo truplo poknei zamrznjeno v vodi in se je z roko krčevito prijemalo še veje drevesa na bregu. Morali so led razbiti, da so truplo spravili na kopno. Brmež je bil gluhonem in znan daleč naokoli. ZalostDa njegova rmrt je vse prebivalstvo globoko pretresla. □ Uradna poprava volivnih imenikov. Mariborski mestni magistrat je začel z uradno popravo in prepisovanjem stalnih volivnih imenikov. Kdor ni vpisan v volivni imenik ali kdor si je pravico za vpis v zadnjem času pridobil, naj se do 15. januarja javi v tajništvu SLS, Koroška cesta 1, al' pa na magistratu (konskripeijski urad) med uradnimi urami S seboj vsakdo prinesi kak dokument. □ Mariborsko gledališče je dobilo z novim budžetom smrtni udarec. Subvencija, ki je znašala lani 900000, letos 720.000, se je zmanjšala sedaj na 320.000 Din. Prve časno-pisne vesti o tem strahovitem zmanjšanju subvencije so se zdele na prvi pogled morda nemogoče in smešne; saj bi bilo isto, kot če bi se ljubljanskemu gledališču državna pomoč zmanjšala od sedanjih skoro 5 milijonov na 2 milijona. Zato se je odpeljal naš upravnik s prvim vlakom v Belgrad, kjer jc našel v umetniškem oddelku ravno tako splašeno večino ositalih mtendantov. Ali ni pomoči: časopisne vesti so bile točne! Za bodoče budžetno leto nam je milostno naklonjenih 320.000 Din. To seveda ni subvencija, to bolj spominja na napitnino. V prvem trenotku pa je stvar za Maribor izgledala še strašnejše: hoteli so sploh ukiniti mariborsko gledališče, pač pa ljubljanskemu povišati subvencijo za 100.000, za kar bi bilo to obvezano prihajati po dvakrat na teden v Maribor gostovat. Energičnemu nastopu naj>ih poslancev v fin. odboru se je zahvaliti, da ni prišlo do tega, toda več kot 320.000 pa se pri najboljši volji ni dalo izbili, — Kaj zdaj? Operi v Mariboru je za vedno odbilo Če se najde drugod vsaj še 300 tisoč, bo mariborsko gledališče, seveda brez opere, obstojalo še nadalje, brez tc vsote pa je čisto izključeno, da bi se moglo držali. V rokah lokalnih faktorjev je torej nadaljnja usoda mariborskega gledališča. □ Spremembe na sodniji. Vodstvo okrajnega sodišča v Mariboru je prevzel sod. svetnik Fran Pefrnik Dosedanji vodja sodni svetnik Ivan Zemljič je vstopil v kazenski senat namesto sodnega svetnika dr. Travnerja, ki je ; prevzel nesporni oddelek VI, (desni breg); | sodni svetnik dr. Senjor pa je določen za sod- i nika poedinca na okrožnem sodišču, kjer je j bil dosedaj sodni svetnik Fr. Pečnik. Pisarn, j oKcijal Anton Predikaka je — ker je doslužii polna leta službe — na lastno prošnjo trajno upokojtn. □ Smrtni slučaji v Mariboru. V Mariboru je umrla komaj 26le'na soproga zvaničnika državnih železnic Elza Matuš. Pogreb bo danes ob treh popoldne. — Umrla je 481ctna Terezija Vezjak. koje pogreb bo danes ob 4. uri popoldne. — V visoki starosti 86 let je zaspala v Gospodu zasebnica Filomena Vizjak, ki bo pokopana danes ob en četrt na četrto uro popoldne. — Mrtvo so našli v Gregorčičevi ulici 58!etno hišnico Julijano Potočnik, koje truplo bo izročeno materi zemlji danes ob treh popoldne. običajnega dnevnega reda bo poročal predsednik g. Frelih o novi dnvini reformi ter stanovanjskem vprašanju. Obenem se bo protestiralo proli Čl. 69 fin. zakona, kateri ogroža našo lastnino ter proti previsoki obdačitvi lastnih stanovanj na deželi. Cerfareiji vestnllk Kri^aiiskii Moška in mladeniška Marijina družba ima droes zvečer ob 6 redni mesečni shod. Še te £• Prešernov* 1 Golobe £степкго£ - kapucinarje, prodam. Poizvc se v upravništvn »Slovenca« pod štev. 90. j MARSTAN, Maribor Koroška c. 10, posreduje za nakup in prodajo posestev, hiš, gostiln, trgovin, za najem stanovanj, lokalov itd. Ima veliko izbero reflektantov na manjša posestva. Prijave brezplačno. Psa-dobermana 10 mesecev starega, prodam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 101. Priporoča sc trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. 2 visoki omari prodam za 300 Din — in DVE PERNICI. - Naslov v upravi lista pod št. 106. a ■ b a ra a в a s se в s ■ ■ в в в a ■ a ■ в вbi Tibov. premog DRVA -ФС L POGAČNIK Bohoričeva 5. Telef. 2059 Dne 10, januar'a 1928 ob 10. uri doooldne se vrši v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica 3, prostovoljna sodna dražba dveh hiš pok. Josipa S e i d I a , ležečih ob stari cerkvi v Spodnji Šiški. Najmanjši ponudek 200.000 Din; vadij 40.000 Din v gotovini. Dražbeni pogoji so pri dr. Kuharju na vpogled. zastopnihl za vino z dokazano večletno prakso se iščejo za veletrgovino z vinom v Mariborski oblasti. Ponudbe z navedbo plače in reference je nasloviti na anončno ekspedicijo ВШК0 S\X v Htoriboru pod „zastopniki za vino". J. Fajan, Harcerji — (Edelroller). — Ljubi, teljem lepega petja nudim večje število samcev kakor tvdi plemenskih samic. So zelo prHni pevci — ptiči so bili odlikovani na III. jug. razstavi z veliko častno diplomo in 4 srebrno ko'ajno. Cena samcev 200 r do 250 Din, samice po 40 Din. — Pošiljam tudi po pošti. gojitelj »Harških« kanarčkov, Hradcckega vas 74/1, Ljubljana. Pozor, ždeznššhi uredniki! S:mon Kiimanek Ljubljana, Šeienbursova ulica št. 6 iz leluje uniform«; trd n'oti od:>laM. vuUjU na obroke. — Itn« v zal ц;> i'eiko in angiesko biauo. — Zmcuie oeuel m ,.Mš ogsasfisv4 v našem dnevniku. — Poslužuite se ga ob vsaki priliki! аагшавггавввтвшимзгш&вписгак) Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem poleg kavarne »Cenlral« otvoiila s posebnim vhodom. Potrudila se bom, da cenjene goste postrežem z najboljšim pristnim da'ma!in-skini in štajerskim vinom ter z mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Ana Miholič, lastnica. 29 Sir II. Rider Ilaggard: Kleopatra, egiptovska krsl;ica. Drugo poglavje. Prihod dvornice Cannion. — Jeza strica Sepa. Ko sva tisto noč sedela v hiši pri večerji, je nekdo potrkal na vrata. Odprl sein jih in v izbo je stopila ženska, zavita od nog do glave v velik teman plašč na tak način, da ji ni bilo mogoče dobro videti obraza. Stric Sepa je vstal od mize in v tistem hipu je ženska izrekla skrivno geslo. »Prišla sem, oče,« je rekla s prijetnim zvonkim glasom, »dasi mi v resnici ni bilo lahko izmuzati se od gostije tam v palači. Kekla sem kraljici, da sta solnce in hrušč na ulici tako vplivala name, da sem bolna, in pustila me je, da sem odšla.« »Dobro,« je odgovoril. »Odgrni plašč; tukaj si na varnem.« Vzdihnila je od utrujenosti, si odpela plašč in pustila, da ji je zdrknil z rame; in jaz sem pred seboj videl obraz in postavo onega krasnega dekleta, ki je bila pri kraljici na vozu in jo pahljala. Bila je v resnici jako lepa in krasne postave in grška oblačila so prijetno obdajala njene voljne ude in vzcvetajočo postavo. Razrnršeni lasje, ki so se valili v stotero kodrih, so bili zvezani z zlatim trakovn n na nogah je nosila sandule, ki so bile pritrjen zlatimi gumbi. Lica so ji bila cvetoča kakor cvetlici! in temne mehke oči so bile pov%ene kakor vsled skromnosti, vendar so ji okoli usten drhteli smehljaji in jamice. Stricu se je pomračilo čelo, ko je videl njeno oblačilo. »Zakaj prihajaš v tej obleki, Karmion?« je vprašal resnobno. Ali ni obleka, kakoršno so nosile tvoje matere, dovolj dobra za tebe? Tukaj ni ne čas nc kraj za ženske nečimurnosti. Saj nisi tukaj, da bi osvoievala moške, ampak da si poslušna.« »Oj, ne bodi nejevoljen, oče,« je odgovorila mehko. »Nemara niti ne veš, da ona, kateri služim, niti videti noče naše egipčanske noše; iz mode je. Ako bi jo nosila, bi vzbudila sum — povrh tega sem prišla v naglici.« Ko je govorila, sem opazil, da me je ves čas skrivši gledaia skozi dolge trepalnice, ki so ji obrobljale ponižne oči. »No, no, je rekel stric osorno in upiral svoj ostri pogled na njen obraz, »ni dvoma, da govoriš resnico, Karmion. Vedno imej pred očmi svojo prisego, dekle, in stvar, za katero si prisegla. Ne bodi lahkomiselna, in prosim te, pozabi na lepoto, ki ti je bila dana v tvoje prokletstvo. Zakaj dobro pomni, Karmion: ako se nam izneveriš v najmanjši slvarici, te bo zadelo maščevanje — maščevanje ljudi in maščevanje bogovi V la namen,« je nadaljeval in polagoma močno vzrojil, da se je njegov močni glas razlegal po ozki sobi, si bila vzgojena. V la namen si bila podučena in postavljena na mesto, na katerem si, da bi pridobila zaupanje one zločeste lahkoživke, kateri navidezno služiš, filej, da tega ne pozabiš, glej, da razkošje tistega dvora nc pokvari tvoje čistosti in te ne odvrne od tvojega cilja, Karmion.« Oči so se mu bliskale in njegova majhna postava je bila videti, kakor da je postala dostojanstvena, da, veličastna. Karmion, je nadaljeval in se ji približal z iztegnjenim prsldm, povem ti, da ti včasih ne zaupam. Ni še dve noči tega, kar se mi je sanjalo, da sem te videl slati v puščavi. Videl sem ie, kako si se smejala in vzdignila roko proti nebu in iz neba je padel krvav dež. Nato se je nebo zgrnilo preko khemske dežele in jo pokrilo. Odkod so prišle te sanje, dekle, in kaj pomenijo? Doslej nimam še ničesar zoper tebe, vendar poslušaj! V tistem trenutku, ko bom kaj imel zoper tebe, dasi si iz mojega sorodstva in. te imam rad — v tistem trenutku, pravim, te bom obsodil in vrgel tvoje nežne ude, ki jih tako rada kažeš, jastrebom in šakalom, dušo pa, ki je v tebi, izro- čim vsemu mučenju bogov! Nepokopana boš ležala in brez telesa in prokleta boš tavala po Amentiju — na vekov veke!« Umolknil je; nenadni izbruh strasti se je bil izčrpal. Ampak iz tega sem jasnejše kot kdaj poprej spoznal, kako globoko srce je ta mož imel pod navidezno veselostjo in preprostim obrazom in s kako sil-nostjo je bil njegov duh zasledoval svoj cilj. Karmion se je prestrašeno umaknila od njega, si zakrila obraz z rokami in se zjokala. »Nikar ne govori tako, oče,« je rekla ihteč! »kaj sem vendar naredila. Ničesar ne vem o zlem pomenu tvojih sanj. Nisem vedeževalka, da bi tolmačila sanje. Mar nisem izvršila vsega, kakor si želel? Mar nisem vedno imela pred očmi tiste strašne prisege?:: in pri teh besedah je vztrepetala. »Mar nisem zvesto igrala vlogo vohunke in ti vsega povedala? Mar si nisem pridobila srce kraljice, tako da me ljubi kot sestro, da mi ničesar ne odreče — in srca vseh, ki so okoli nje? Zakaj me tako slrašiš s svojimi besedami in grožnjami?« Iznova se je spustila v jok in je bila v svoji tugi še lepša videti kakor prej. »Dovolj, dovolj,« je odgovoril, »kar sem rekel, sem rekel. To ti bodi v svarilo in ne žali več naših oči s to nečimurno obleko. Mar misliš, da bomo pasli svoje oči na tistih tvojih okroglih rokah — mi, ki smo posvečeni bogovom Egipta in tvegamo vse za Egipt? Dekle, poglej svojega bratranca in kra'ja!« Nehala je jokati in si brisala oči s predpasnikom, in pri tem sem videl, da so bile vsled solz še mehkejše. Zdi se mi, kraljevski Harmakis. predragi bratranec,. je rekla in se priklonila pred menoj, »da se že poznava.« »Resnica, sestrična,« sem odgovoril, a no brez sramežljivosti, saj še nikdar nisem bil govoril s lako zalim dekletom, bila si danos na vozu pri kraljici, ko sem sc boril z Nubijcern. kajneda?« 111 = 111 = 4S X e n — i л. ^ K e ~ = r p * S. (T> ^ - N ° ; S s ? 11 Z 7} £ > e i a X IS .3 ' -c 5 C > 5 I -5 t _ i ~ 4. ss N D »j £ 5 I • ? _ 2 S 1 ! N g e Л — z i' X M — 5 < Ф tt »r Г c tt ra tf - = 5 o C " 5 5 ЈГ 2. "5 • S w rs: IC j, _ u E 3 b a, I O X _ Jt 5 i * 3 ? a a ■ E » X a 2- N Z S i' M 3 -B — ЈГ s eo * 2 4 n s f. "1 O" л P u 1= r t c i EIII=IH Smel) in folc Čudni dogodki pri Ribničanovih. (Daljo.) Gospod Ribničan jc obhajal svpj god in zvečer je imela biti pri Ribničanovih velika gostija. Ravno tisti dan se je pa Janezek v šeli učil, da Francozi posebno radi jedo žabja bedra. »To mora enkrat skuhati tudi naša Utška,« si je dejal. Vzela sta z Jakcem iz kuhinje skledo za juho in šla na vrt lovit žabe. Kmalu sta se vrnila s polno skledo žab, ki sta jo, pokrito, postavila na mizo, nato se šl< pa zopet na vrt igrat. Zvečer, ko so bili otroci že v postelji, se je začela godovna pojedina in gospa Ribniča-nova je velela Urški, naj prinese juho. Urška je postavila na mizo veliko skledo. Gospod Ribničan je slavnostno pozdravil goste, rekoč: »Zajemimo ...« Pri tem je odkril skledo — da bi jc ne bili Iz nje so planile žive žabe. Urška, ki o žabah ni nič vedela, je bila pomotoma vzela napačno skledo. V tem, ko se je vsa družba trudila, da bi žabe zopet polovila, je gospod Ribničan ves obupan tekal po sobi in si brisal pot s čela: »Taka blamaža, taka blamažal« Ko je robec spravil, je v razburjenju potlačil v žcd tudi konec namiznega prta. Nato je hotel teči v kuhinjo, da bi stvar preiskal, pri tem jc pa potegnil za seboj namizni prt in vse, kar je bilo na mizi, je treščilo na tla in se razbilo. Tak god! Pri Ribničanovih so imeli tudi psa, ki mu je bilo ime Pazi. Svojo posteljo je imel v košarici pod mizo v predsobi. Od tu je nekega dne opazil miško, ki se jc radovedno sprehajala po predsobi. »Taka nesramnosti« — si je dejal Pazi in planil za miško. Začela se je divja gonja po celem stano-vrnju. Najprej je zletel na tla kip iz mavca, in se razbil. Nato je Pazi pri svojem divjem lovu priletel pod noge gospej Ribničanovi, ki je ravno nesla celo grmado razne posode v rokah, Vse je šlo na tisoč koscev! V zadnji sobi je gospod Ribničan ravno obešal na zid neko sliko ter stal na lestnici. Pazi je pridrvel za miško tudi semkaj, podrl lcstvico m gospod Ribničan in slika sta zletela nn tla, Gospodarstva ^ Jure Koče: Zavednost na gospodarskem coiiu Članek smo prejeli že za novoletno številko, pa ga zaradi pomanjkanja prostora moramo priobčiti šele danes. V Angliji imajo tako zvane angleške tedne, ko Angleži kupujejo predvsem blago iz Anglije, angleških dominijonov in kolonij — buy british (kupuj angleško blago), jim je geslo. Ko sem bil pred kratkim v Avstriji, sem videl na Dunaju napise: Kaufet oster-reichische VVareu! Kaj naj pomeni to za nas Slovence? Nič drugega, kakor da moramo tudi mi tako delati in kupovati predvsem blago našega domačega izvora. Ne gre tu za kak šovinizem, Ija, da se z dnem 1. februarja t. I. otvori na tej šoli drugi 5 in pol mesečni mlokareko-eirareki tečaj. Za obiskovanje tega tečaja je predvidenih 10 mest za prosilce iz Slovenije. Kurzisti se vzdržujejo brezplačno iz razpoložljivih kreditov do 1. aprila 1928, t. j. do prevzema specialne kmetijske šole za mlekarstvo v Škofji Loki v upravljanje ljublj. oblastnega odbora. O načinu vzdrževanja oz. event. plačevanja vzdrževalnine po 1. aprilu 1928 pa bo kot konvpetentna oblast še odločil ljubljanski oblastni odbor. Reflektanti naj naslove svoje lastnoročno napisane prošnje najkasneje do 20. ja-uuarja na upravo specialne kmetijske šole za mlekarstvo v Škofji Loki. Prošnjam za vsprejem naj prilože: Šolsko spričevalo, da so dovršili vsa.j 5 razredov osnovne šole; dovoljenje očetovo odnosno varuha za obiskovanje tečaja; nravstveno sprife-valo; zdravniško spričevalo; dokaz o državljanstvu SHS domovnica); izkaz o premoženjskem eta-nju, potrjen od pristojne davčne oblasti. Reflektanti z dobrim šolskim uspehom odnosno dokaza- niti za kako propagando proti drugemu blagu ! no prakso v mlekarskosirarski stroki už'vajo pri ali tujim industrijam, ampak to je vprašanje zavednosti, če damo prednost našemu blagu in našim industrijcem. Saj imamo slovenskih industrijcev tako malo, da jih lahko na prstih preštejemo, in ravno to naj bi nam bilo samo v vzpodbudo, da jih še bolj podpiramo. Toda pri nas je ravno nasprotno. Lahko rečemo, da je predvsem pri nas Slovencih javno mnenje skoro sovražno industriji; mi vidimo v industrijcu samo bogataša in izže-malca drugih. Ne vem, odkod se nam je vrinila ta mentaliteta, mogoče, da je tudi ta zrastla iz naših malih razmer, ki imajo za neizogibne posledice take stvari- Posledice take mentalitete in majhnih razmer so te, da Slovenci direktno omalovažujemo svoje industrij-ce in njih produkte ter kupujemo tuje blago, ki je lahko po kvaliteti veliko slabše, ampak kriterij: tuje je, nam zadostuje. In vendar to ni pravilno. Sovražno mnenje proti našim industrijam mora izginiti, v industrijcu ne smemo videti kakega tirana, zakaj on tudi dela in ima pogostokrat več skrbi kot vsak njegov nastavljenec, mi moramo videti v industrijcu človeka, ki daje možnost zaslužka in s tem življenja toliko in toliko našim ljudem. — Amrlež smatra tudi industrijca za delavca in to je čisto pravilno, kajti on res dela z glavo, da organizira in čimbolj izpopolni svoje podjetje, večinoma ne zato, da bo postal bogat, ampak predvsem zato, da bo pri tej težki konkurenci, ki jo povsod sreča, sploh mogel svoje blago prodati in tako omrgočiti eksistenco sebi in mnogim drugim delavskim družinam, ki si pri njem služijo svoj vsakdanji kruh. Sovražno mnenje proti našemu industrijcu je že zato čisto pogrešeno, ker redko dobimo pri kakem industrijskem podjetju samo enega lastnika, navadno jih je več, tako, da je podjetje preneseno na širšo plast in ta proces se še razširja. Ne škoduje se torej enemu industrijcu in enemu podjetju, ampak širši plasti — to je končno samemu sebi. Na drugi strani, kar je pa še bolj važno, smo pa dolžni, da podpiramo svojo industrijo in podjetja, ker je to merilo za našo narodno zavednost. Mi moramo eden drugega podpirati, na jasnem si moramo biti glede soodvisnosti socialnih stanov, ki so drug na drugega navezani in potrebni v gospodarskem organizmu. Tako mišljenje je predvsem nam Slovencem potrebno, kajti mi se moramo dobro zavedati, da posebne pomoči od Belgrada v doglednem času — ali pa nikoli ne bomo dobili. Mi smo agrarna država, to je res, ampak, da je Slovenija najmanj agrarna je tudi res in, da se bomo morali vedno bolj zateči k industriji, zlasti k oni, ki je v zvezi s poljedelstvom, je jasna stvar. Edino logično in pravilno za nas Slovence torej je, da na našo industrijo, kolikor je sploh imamo, gledamo kot na zibelko, kot na pečetek onega, kar nam je življenjsko potrebno. Saj bomo pri tem le ostali agrarci, že zato ker smo rojeni v teh razmerah in se nahajamo v tem miljeju. — Le poglejmo Čehe, ki so pri vsej svoji izredno visoko razviti industriji, po svoji mentaliteti le agrarci. Torej imamo že tukaj dokaz. Mi Slovenci moramo gledati, da kupujemo blago svojih domačih podjetij, dajemo sami pogum in vzpodbudo našim podjetnikom in na ta način tudi v sebi ustvarjamo podjetniški duh, tako, da bomo vzbudili k življenju še druga podjetja, ki bi pri nas lahko uspevala. — Vse to zavisi v prvi vrsti od nas samih; zlasti važno za nas Slovence je pa to, ker ne bo tako kmalu v večji množini dovoljeno izseljevanje v Ameriko, zlasti z Združeno države, ki so zaposlile prej naše najboljše moči. Ameriške Združene države imajo v svojih rokah skoro tri četrtine vsega zlata, kar ga je na svetu. Finančna odvisnost Evrope od Združenih držav se zrcali najbolj v ogromni vsoti 12 milijard dolarjev, to je preko 50 milijard mark, ki jih dolguje Evropa Združenim državam. To je vsota, ki 3 in M krat presega zaloge zlata vseli evropskih bank- Amerika stoji res, kakor je rekel Coolidge. v zenitu svoje moči in ta Amerika ni v sveji vlogi prepotenta prav nič pripravljena, da sodeluje pri zboljšanju evropskih razmer, da, nasprotno je res. Posledica tega žalostnega položaja Evrope napram Ameriki je gori omenjeni klic: kupujte domače blago!, klic, ki ga srečamo pri Angležih, Nemcih, Avstrijcih in Francozih, kjer celo ministri javno v časopisih s svojim imenom to propagirajo. Pomagajmo si sami, vsaj domači trg si zasigurajmo, in to bomo dosegli le, če smo zavedni, ker carinske meje nam ne morejo in nam ne bodi mogle, pomagati. — To je klic, ki gre po Evropi! Naj bo to, za nas Slovence, glasen in uspešen opomin, da moramo tudi mi spoštovati in kupovati predvsem delo naših slovenskih rok, veselimo se napredka svojih rojakov, saj na ta način koristimo svojemu narodu in končno samemu sebi! Mlekarsko-sirarski tečaj na specialni poljedelski šoli za mlekarstvo v škofji Loki Uprava odbiranju prednost. — Uprava specialne kmetijske šole za mlekarstvu v Škofji Loki. Prodaja tvornice Jub. Jugoslovanska industrija olja in barv proda po sklepu občnega zbora iz proste roke vse nepremičnine, tvornične naprave in vso premičnine kot celoto. Ogleda se lahko na licu mesta 14. jan., pismene ponudbe upravi do 20. t. m. ter jo položiti kavcijo v znesku 10% ponujene kupne vsote. O ponudbah sklepa občni zbor. Kupnina se mora takoj plačati v gotovini. Prisilna dražba tovar>"\ Dne 21. t. m. ob 9 Fe vrši pri okrajnem sodišču v Celju v izvršilni zadevi Mostne hranilnice Celjske proti Ivana in Josipini Rebek prisilna dražba enonadstropne stanovanjske hiše, tovarne za ključavničarska dela in tehtnice. Cenilna vrednost ca. 860.000 Din, najmanjša ponudba 615.000 Din; tovarna leži tik ob železnici. Odprava konkurza. Ker je vsn masa razdeljena, sta odpravljena konkurza: I.udovik in Katarina Jiiriger. prpkajevalca v Celju ter Ivana Brinovec v Višnji gori. Ižorsza Dne 5. januarja 1928. Vbc našo borze ostanejo do torka zaprte; jutri banke ne poslujejo, v ponedeljek pa je državni praznik: rojstni dan kraljice Marije. Prihodnji borzni sestanek se vrsi v torek. DENAR. Današnji devizni promet je bil večji kakor včerajšnji. Kurzi so ostali večinoma neizpreme-njeni. Le London je padel od 276.80 na 276.65, Praga pa se je učvrstila zopet od 168.05 na 1(58.10. Narodna bauka je intervenirala v deviziti Curih, Praga, Berlin ter deloma v devizi London. Za Dunaj ni bilo nobenega povpraševanja Newyork, Trst in dt'loma London je dala privatna ponudba. Na mednarodnem deviznem tržišču so je zopet okrepila deviza Madrid ziradi vesti o nameravani stabilizaciji pišete. Kakor poro&jo, je proračun za 1928 za 1 milijon peset suficiten .Vluda je sklenila pe-seto dvigniti do zlato paritete in sicer postopoma. Poleg tega namerava vlada zvišati suficit v proračunu ter dajati večje vsote za amortizacijo državnih dolgov. Devizni tečaji na ljubljanski borii 5. lan. 1928. povpraš. pon. srednji sr. 2 I. Berlin 13Л28- -13.555 13.54 13-54 Curih 10.929- -10Л59 10.944 10.914 Dunaj — — — 8.011 London 276. 5- 277-( 5 276.65 276.80 Newyork 66.53— 5С.73 56.63 — Pariz — — — — Praga 167.70— 168.50 16->.10 168.05 Trst 29У75- 30H.75 299-7!) 299-76 Zagreb. Amsterdam 22.88—22.94, Berlin 13 525 —13.555, Curih 10.929-10.659, Dunaj 7.996—8.026, London 276.45—277.25, Ne\vyork 56.54—56.74, Pariz 222.75—224.75, Praga 167.70-168.50, Trst 299-801. Bolgrad. Berlin 13.525—18.5."5, Curih 10.928 —10.959, Dunaj 7.995—8.025, London 276.25-277.0a Newyork 55.75—56.55, Pariz 222.84-224.84,- Praga 167.70—168.50, Trst 298.50—300.50. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.56, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.16, London 25.2875, Ne\vyork 518, Pariz 20.36, Praga 15.35, Trst 27.36, Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 89.80. Trst. Belgrad 33.38—33.40, Curih 354.50— 356.50, Dunaj 264.50—270.50, London 92.35—92 40, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.60—74.70. Dunaj. Devize: Belgrad '2.405, Kodanj 189.80, London 34.55125, Milan 37.425, Ne\vyork 708.20. Pariz 27.855, Varšava 79.42. Valute: dolarji 708.90 češkoslovaška krona 20.975. Praca. Devize: Lira 184.15, Belgrad 59.40, Pa ris 133.50, London 164.15, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 176.25, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključena Trboveljska po 462. Vojna odškodnina je danes popustila in prišla na višino od torka. Med bančnimi papirji notira Hr. vatska eskomptna 81—86 napram 82- 83; v ostalih papirjih ni izpreniemb. — Efektni promet na zagrebški borzi cenijo na 365 milijonov Din napram 254 milijonom v letu 1926. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 160 den., Trbovlje z kij. 462, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 86.25—86.50, agrnri 52.50—53.50, vojna odškodnina 417—418, febr 389 -391, Hrv. esk. 82-83, Hipo 57.5-58.5, Jugo 96 —96.50, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 135, še-čermia 565—568, Slavonija 13, Trbovlje 465—475, Vevče 135. Belgrad. Narodna banka 5475 - 5500 (40), vojna odškodnina 418, uit. jan. 415, uit. marec 391, 1% invest. posoj. 53. Trst. Adria 199, Assicurazioni Generali 5025, Cosulich 185, Riunione adriatica 2455, Tripcovich 263, Split cement 252, Trž. Lloyd 685. Dunaj Zivno 114.50, Alpine 44.60, Levkam 12.40, Trbovlje 60.20, Kranjska industr. 44.90, Ruše 30.75, Mundus 171. BLAGO. Ljubljana. Los: Buk. plohi paral. I., II. fko vag. nakl. post. 2 vag. po 6(<0; zaklj. 2 vag. Tendenca mirna. Deželni pridelki (vse samo ponudbe, -lov. post., plač. 30 dni, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% baška 345.50-347.5, jan. 847.6—852.50, er. 345—347.5, slav. 312.5-345, koruza baška et. 270, spec. kmet. šole za mlekarstvo v škofji Loki jav- nuv. vozu. 275, nova času urim. suha kval. gar. 370.