—    150    —
Zgodovinske pisma.
Tretje pismo. Odlomek krajnsko-slovenske povestnice.
Kraj na, to je, dežela od Soče do Save, je bila ob časih Julija Cesarja vsa rimska; on je bil čez krajnske planine ali čez Kraj cesto napravil. Pozneje (452 po Krist.) je Atila s svojimi silnimi vlaki tod hodil, razdjal Emono in Oglej. Ko so bili leta 452 Ati-lovi sinovi preobladani, so se Sarmatje Limigantes (Lemki) in Cemanderi, oboji slovenskega rodii, io nekteri Huai pri M a r i b o r a (Castram Martena) z dovoljenjem izhodnje-rimskih cesarjev poselili.
Iz teh naselitev bi se utegnila kaka dušna ali telesna posebnost štajarskih Slovencov razložiti? Leta 624 po Krist. — tako govori Fredegar (c. 48.) — so se bili Slovenci zoper Obre (Avare) s perimkom H trne in zoper njih kralja G a ga na spantali, kar je bilo tako prišlo: Vindi ali Slovenci so že od nekdaj Hunom kot vojaki služili. Ko so se Slovenci vojskovali, so Hani v stajah zbrani čakali. Ceso Slovenci premagali, niso Hani imeli nič opraviti. Če so bili pa Slovenci premagani , so jim Huai k zmagi pomagali. Verh tega so Hani vsako zimo h Slovencom zahajali, njih žene in hčere po sili jemali. Zraven družin odertij so jim morali Slovenci tudi harač plačevati. Hunski sinovi od Slovenk rojeni niso mogli nič več tacih hudobij in odertij prenašati, pokazali so torej, da kerv ni voda, in zoper nunsko rogoviljenje (saj gospodarstvo se ne more imenovati) so se bili spuntali.
Ko so se bili z vojsko nad Hune vzdvignili, je šel kupec Samo ž njimi. Slovenci viditi, da je serčen in umen vojščak, so si ga kralja izvolili, in 35 let je on srečno kraljeval. Ko je bilo zapadno-rimsko cesarstvo (476) razpadlo, se je bil Teodori k ostgotški kralj polastil (okoli leta 489) Dalmacije, Norika, Krajne. Njegovi nasprotniki pri lastenji rimskih dežel so bili fran-kovski kralji, kteri so si jako prizadevali svojo oblast razširjati. Ob tej priložnosti so se lahko med Donavo in med jadranskim morjem stanujoče ljudstva povzdvigovale in tudi širile. Med temi so bili Bojoari, Huni in Slovenci. Slovenci so stanovali ob obeh straneh Drave pri Mariboru in ob obeh straneh Save, to je, na Štajarskem okoli Celja, na Krajnskem in nekoliko tudi na Horvaškem. Huni so pa bivali ob Muri in Rabi v druzem kraji Štajarskega. Ko je Teodorik Italijo stiskal, mu za Norik ni bilo toliko mar, da so se mu bili lita-
kajenji narodi v varstvo podvergli. Oo jim je še pomagal, da bo svoje selišča po rimskih pastotah razširjali. Tako so bili Huni spodnjo Austrijo, Slovenci ali Krajni pa Goratan pridobili. Kar je bilo sicer ljudstev, ki so noriški (to je, slovenski) in nemški govorile, so se bile začele Boj o ari imenovati, ker jim je bila ašeč nekdanja imenitnost Bojev, in ker so bili še šemtertje kaki ostanki tega ljudstva, in ker je bil njih voditelj en Bojoar, ter so se tako polastili noriških dežel in Vin-dolicja.                                                             Poženčau.
—    151    —