DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. OSNOVNE IDEJE POLITIKE MALE ANTANTE. Zunanji ministri držav male antante — Cehoslovaške, Rumunije in Jugoslavije — 80 5., 6. in 7. maja v Beogradu pod predsedstvom našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča razpravljali o perecih vprašanjih zunanje politike. Izdali so skupno izjavo, ki v njej ugotavljajo, da si države Male antante že 16 let prizadev*jo, da branijo s požrtvovalnostjo v okviru Zveze narodov mir in spoštovanje do fnednarodnih obveznostih. Želeč ohraniti ta mir, so vedno podpirale politiko zahod- nih držav, da se ohrani neodvisnost Avstrije. Zato se upirajo spremembi državnih meja z revizionizmom, kakor tudi povratku na prestol habsburške vladarske hiše, katere navzočnost bi neizogibno povzročila najtežji spor v podonavski kotlini. Države male antante bodo ostale odslej kakor doslej neločljive druga z drugo, kar je zlasti danes potrebno, ko utegnejo nastati iz mednarodnega položaja velike težkoče in zelo resne grožnje za mir v Evropi. Iz teh razlogov delajo povse enotno mednarodno politiko napram Zvezi narodov, rovjetski Rusiji in vobče v vseh vprašanjih. Nadaljevale bodo politiko Zveze narodov, upajoč, da se bo tej politiki posrečilo, premagati sedanjo težko krizo. One 80 pristaš načela učinkovite kolektivne (skupnostne) varnosti. Državc ma- le antante poudarjajo svoj življenjski interes na tem, da se spoštujejo šentžertnenska (z Avstrijo Bklenjena), trianonska (z Madžarsko) in nejska (z Bolga« rijo) mirovna pogodba. Za dosego gospodarskega sodelovanja med vsemi državami podonavske kotline pa bodo storile vse potrebno, da pripomorejo k zdravemu sporazumu v tej stvari. Države male antante se zavedajo, da je mednarodni položaj zelo resen. Kot države ustanoviteIjice Zveze narodov so globoko privržene miru. Kot države, ki so se udeležile vojne leta 1914—1918, pa znajo ceniti blagor miru in sporazuma med narodi. Toda, ker vidijo potrebo po ravni politični črti, ki vodi resnično do iskrenega in miroljubnega sodelovanja, so odločene skupaj in v enotnem nastopu in v globoki zvestobi ukreniti vse potrebno, da obvarujejo mir in svojo narodno dediščino z vsemi sredstvi, ki so in bodo na razpolago njihovim prijateljskim in zavezniškim narodom. »Kmetski list« brani v zadnji številki sedanjo framasonsko-socialistično-komunistično vlado na Španskem, ki jo hvali kot »kmetsko-delavsko«. Graja pa in obsoja »klerikalne« bojne organizacije, katerim očita, da hočejo »vreči kmetsko-delavski narod nazaj v ono suženjstvo, kjer se je nahajal več sto let.« Kaj pa počenjanje tistih socialistično-komunističnih organizacij, ki so požigale samostane, cerkve in krščanske šole, ki so preganjale in morile ljudi, in za katero »Kmetski list« nima besedice obsodbe? Mar je takšno divjanje »svoboda«? Iz pisanja »Kmetskega lista« diha in veje duh liberalizma, tiste lažnjive svobodomiselnosti, ki druži liberalce s socialisti in 'jomunisti, V DRUGIH DRŽAVAH. Na Francoskem po volitvah. Zadnjiž smo poročali o zmagi levičarjev pri francoskih parlamentarnih volitvah. V očigled zmagi so sklicali socijalisti svoj kongres brzojavno za 10. maja, dasi je bil določen za 30. maja. Na kongresu je šlo predvsem za tem, da dobi združena levica vlado in prepreči beg denarja iz Francije. Oni francoski krogi, ki imajo denar, so po zadnjih volitvah zgubiH zaupanje v varnost naloženih prihrankov. Francoska Narodna banka je objavila 7. maja, da je v devetih dneh po obeh volilnih izidih zbežalo iz Francije zlata za 6 milijard dinarjev. Iz nemirne španije. Zmaga levice na Španskem je porinila na dnevni red stavke, požige cerkev, napade itd., kar se vse izvršuje po navodilih iz Moskve. Položaj v Španiji, ki je bil od odstopa kralja Alfonza XIII. resen, se je v zadnjem času tako zaostril, da ni nobenega izgleda, katera osebnost bi mogla čisto zboljševizirano španijo privesti na pot spoznanja, da s plenitvami in požigi uničuje h komunizmu aahujskani mali človek samega sebe. Nepregledna je vrednost uničenih ametnin, ki so bile stoletja skrbno shraajene po španskih cerkvah ter samostaaih. Ti umetniški zakladi so bili za vselej uničeni z ognjem in je s tem utrpela tudi država neprecenljivo škodo in nepopravIjivo zgubo. Španska republika dobila novega pred•iednika. V nedeljo dne 10. maja so se vr,šile v Madridu volitve novega predsednisa španske republike. Izvoljen je bil z ve!iko večino dosedanji predsednik vlade — Azana. Zveza narodov v skrajno neprijetnem joložaju. Zasedba Abesinije od strani Itaiije je spravila Zvezo narodov v nevaren T)oložaj. Radi Abesiniie grozijo: švedska, Norveška, Danska in Nizozemska z izstopom. Zavoljo poloma vpliva Zveze narodov v italijansko-abesinskem sporu hočeje vse ameriške države ustanoviti svojo lastno zvezo, z najvišjim razsodiščem, ki bi naj povsem neodvisno od Ženeve reševalo razna vprašanja in spore narodov Severne in Južne Amerike. V kratkem se bo vršila v Buenos Airesu v Argentini vseameriška konferenca, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi Zveze ameriških držav. Abesinija je dobila novega cesarja v osebi italijanskega kralja. Dne 9. maja zvečer sta sprejela veliki fašistični svet in vlada zakon, ki proglaša Abesinijo aa sestavni del italijanskega imperija in postavlja italijanskega kralja Viktorja Emanuela za cesarja Abesinije. Nadalje je imenovan za generalnega guvernerja Etiopije (Abesinije) z nazivom in oblastjo podkralja maršal Badoglio. Poveljnik južne italijanske armade v Abesiniji general Graziani je povišan v maršala.