NOVOSTI V MUZEJSKIH
NARAVOSLOVNIH ZBIRKAH
Prirodoslovni muzej v Ljubljani ima
znanstveni in poljudno izobraževalni pomen.
Zato mora imeti popolne sistematske
zbirke o naravi slovenskih pokrajin, da
so na razpolago strokovnjakom za študij.
Poleg tega pa mora tudi nestrokovnjaku
prikazovati značilnosti narave in ima v
ta namen urejene razstavne zbirke v biotopih,
t. j . v naravnih življenjskih združbah.
Naravoslovna zbirka loškega muzeja
ima — vsaj zaenkrat — samo ta namen,
da preprostim obiskovalcem predočuje
značilnosti loškega ozemlja. Do sedaj so
bile maloštevilne živali, ki jih je muzej
zbral, razstavljene posamič, brez svojega
okolja. V letošnjem poletju smo pa uredili
prvi biotop — naš gozd z nekaterimi
živalmi, ki v njem živijo.
Na lesonitnih ploščah ogrodja, ki ga je
izdelal mizarski mojster Jože Peternelj,
je slušatelj umetnostne akademije Franc
Novinec iz Godešiča naslikal rob mešanega
gozda. Sestavil je resnične motive iz
loške okolice tako, da gozd prehaja v
travnike, med katerimi se vije Sora. Ob
njej je proga vlažnega sveta z rogozjem
in vehovjem. Valovita pokrajina prehaja
v ozadju v hribovje, kjer so za vrhove
uporabljene svojske oblike Homa, Osolnika,
Lubnika in Ratitovca. Pred tem
ozadjem je preparator ljubljanskega muzeja
Franc Leben postavil plastično
gozdno pokrajino. Središče tvori stara
bukev, ki smo jo s pomočjo občinskega
gozdarskega oddelka in logarja Pavla
Kosa iz Poljan izsledili na Bukovem vrhu.
Pred brlogom med krivenčastimi koreninami
imata stara in mlada lisica
opravka z ježem, po spodnji veji teče
polh, v krošnji se je prikazala kuna zlavica,
vejo preiskuje detel. Izza bukve
gleda jazbec, iz gošče je prilomastil mrjasec.
Na mladi jelki sedita ljubka veverica
in kalin. Na veji iz stranske stene počiva
podhujka, suho drevo v ozadju preiskuje
zelena žolna. Na odsekani brezi stoji
smrdokavra, v bližini štora preži dihur.
Med rogozjem se plazi vidra, v ozadju vidimo
pižmovko, zviška se spušča kragulj.
Duplo v stari bukvi je namenjeno za
čuka ali skovika.
Letos je dobil naravoslovni oddelek našega
muzeja tudi novo zbirko o krasu na
loškem ozemlju, ki ga do sedaj nismo dosti
upoštevali. Začasno arheološko zbirko
smo umaknili na stranski spodnji hodnik,
v izpraznjeno sobo smo pa namestili
predmete, ki jih je zbral in izdelal Inštitut
za raziskovanje krasa v Postojni, za
kar se je posebno zavzel naš rojak arheolog
Aci Leben. Kras je razvit na konglomeratu
Za gradom in pri Papirnici ter po
vsem apnenčastem delu našega ozemlja.
Poleg mnogih vrtač je znanih doslej
okrog 70 jam in brezen. Splošna maketa
kaže značilne oblike kraškega podzemlja.
222
dve maketi pa profil Marijinega in Slugovega
brezna. Diorama prikazuje motiv iz
Kevderca na Lubniku. Poseben zemljevid
govori o razširjenosti in množini, profili
pa o ustroju jam in brezen. Zbrane so kamenine,
kapniške tvorbe, jamske živali in
literatura ter slike raziskovalcev jam in
živalstva v njih.
France Planina
bil
tud
223