Razne stvari. Iz domačih krajev. (Veleposestniki slovenj ebistriškega okraja!) Dne 24. oktobra ob 10 uri predpoldan se vrši iz veleposestva volitev za okrajni zastop. Narodni volilci-veleposestniki se zbirajo ta dan ob polu 9 uri v gostilni g. Petra Novaka. Volilci-veleposestniki, ves okraj gleda sedaj na Vas, kajti od Vaših glasov je odvisna usoda našega okraja za prihodnja tri leta. Volite slovenskokmetske kandidate, ki bodo skrbeli za Vaš okraj, ne volite pa nemško-mestnih mož, katerim je le za mestne koristi. Pridite gotovo vsi in ne pozabite s seboj prinesti legitimacije za volitev. Pogumno v volilni boj in zmaga bo naša! (Nova groba.) Dne 17. t. m. je nagloma umrl profesor veronauka na celjski gimnaziji, g. dr. Fran Janežič. Pogreb je bil danes predpoldan ob 9. uri iz farne cerkve na pokopališče mestne okolice. Pokojnik }e bil mož plemenitega značaja, pobožne nravi in globoke učenosti. Svetila mu večna luč! Isti dan je umrl v ljubljanskem Leonišču duhovnik naše vladikovine, g. Ant. Rodošek, župnik v Mozirju, star 58 let. Pogreb je danes popoldne ob 5. uri. N. v m. p.! (Mil. knez in škof) so kat. podpornemu društvu v Celju darovali 70 kron. (Proti Horvateku.) Krajni šolski svet pri Novi cerkvi je v svoji seji dne 16 t. m. v zadevi Horvatekovi sklenil sledeče: >Po časnikih smo zvedeli, da je imelo učiteljstvo ptujskega in ormožkega okraja dne 24. avgusta t. 1. v Ptuju shod, na katerem je učitelj Horvatek svojim poslušalcem oznanoval čuden evangelij, kakoršnega javno iz ust učitelja med Slovenci še nismo duli. Kaj, vera naj se v šoli ne poučuje, vera, ki je podlaga in pogoj ne le časne nego tudi večne blaginje pozameznika, kakor celih narodov? Svetna modrost in omika, katero Horvatek toliko povdarja, naj bo še tako velika, visoka in globoka, ne more nikdar nadomestiti prave verske omike. Horvatek je še premlad, da bi ovrgel resnico starega modrijana, ki je rekel: Začetek modrosti je strah božji. V strahu božjem, t. j. po naukih edinozveličavne naše svete katoliške vere so se odgojevali naši očetje; strahu božjega so učili nas, in v istem strahu božjem — to smemo in bomo vedno tirjali — se bodo odgojevali v Soli tudi naSi otroci! Kdor nasprotno tirja ali uči, je sovražnik vernega slovenskega ljudstva, grobokop človeSke družbe sploh. Podpisani udje krajnega golskega sveta pri Novi cerkvi vprašajo spoštljivo: 1. Je-li slavna visoka vlada Nj. apostolskega Veličanstva slišala o pogubonosnih naukih, katere je učitelj Horvatek predaval na zgoraj omenjenem shodu v Ptuju, in katere ie izmed 53 navzočih učiteljev in učiteljic 48 (!) odobrilo? 2. Ali je slavna taista voljna, opozoriti priraernim potom učiteljstvo ptujskega in ormožkega okraja na pogubne posledice krivih naukov učitelja Horvateka ? — Krajni šolski svet pri Novi cerkvi v Halozah dne 15. oktobra 1899.< Ta sklep se bo izročil kakemu poslancu, da ga odda na pristojnem raestu. (V Ijutomerskih goricah) se je tudi letos pridelalo izvrstno vino, toda škoda, da ne v taki obilici, kakor druga leta. V ljutomerski okolici vlada med kmeti velika nevolja zaradi ravnanja nemškega odbora, ko je najemal posestvo za viničarsko šolo. Klic: Proč od Gradca! bo kmalu znan v vsaki hiši Murskega polja. (Nov slovenski pečat) je dobila brežiSka pošta po prizadevanju v poStni okraj spadajočih občin. Veselimo se te drobtinice jednakopravnosti; a pričakujemo, da se bodo kmalu tudi dvojezični napisi na pošti zabliščali, ker menimo, da je v dotičnem odloku tudi o tem govor. Pri tej priliki moramo tudi"opozoriti dotična oblastva na napise pri c. kr. okr. glavarstvu in c. kr. sodišču tukajšnjem. AH ne menijo dotični gospodje, da bi bilo pravično, da bi se mesto sedanjih samo nemških napravili dvojezični napisi, ko je vendar ogromna večina tukajšnjega prebivalstva slovenska? Uparao, da se bo to naše vprašanje blagohotno uvaževalo.. (Krajni šolski svet) v Kozjem je sedaj po svoji večini slovenski. Naš hudi nasprotnik g. Bahčič se je moral rad ali nerad posloviti od predsedništva. «Kako, kako je to težkč. .> (V Eozjem) je urarla dne 27. sept. po dolgi mučni bolezni soproga našega graščinskega oskrbnika. Bila je blagega in plemenitega značaja in se ni mešala v tukajšnji narodni boj. Lahka ji zemljica. (Čujte, slovenski kmetje!) Zopet lahko povemo našim slovenskim kmetom, kako nemški deželni zbor v Gradcu po materinski skrbi za Nemce, a na spodnještajarske slovenske kmete pa pozablja. Kletarskemu društvu nemškega Pistorja je dal podpore 300 gld., nemškemu musealnemu društvu v Ptuju 300 gld., za vajnbaški most čez Anižo 24.000 gld. podpore, za uravnavo Mure pri Schleiflingu je dal 1000 gld., za uravnavo potoka Kajnah, Diemlern, in za zdravniški okraj je zagotovil podporo. A za Slovence? Nič! Za uravnavo Pesnice ne pride čez obljubo, za popravljanje zgradb pri Sv. Marku na Dravskera polju se samo dajejo posojila. Žalostno je, kako skrbi deželni odbor v Gradcu za slovenske kmete, zelo žalostno! (Orglarska šola v Celju.) Dne 14. t. m. }e dobilo vodstvo imenovanega zavoda od vlč. ordinariata in deželnega šolskega sveta pravico javnosti. Dosedaj se udeležuje pouka, ki se je pričel 16. t. m., osem učencev. Poučujejo č. g. J. Potovšek, katehet, ArzenSek Anton, učitelj glasovira in K. Bervar, mestni organist. Kdor se hoče za to šolo oglasiti, bode do 1. novembra t. 1. sprejet, a potem za prvi tečaj nihče več. (Bismarkovanje) V zadnji svoji seji je krstil mestni zastop celjski prostor pred kolodvorom za «Bismarckplatz» — menda povodom obletnice Bismarkove smrti. Povodom petdesetletnega vladanja našega cesarja niso Celjani storili prav nič, s čemer bi trajno proslavili ta redek slučaj — zato pa letos proslavljajo sovražnika Avstrije, nemSkega državnika in nevernika Bismarka s tem, da najjavnejši prostor celjskega mesta oskrunijo ž njegovim imenom! Tako se sučejo stvari tam, kjer je uprava v prusofilskih rokah. (Jnnak z nožem.) V gostilni A. Pleterskega na Bregu pri Celji je prislo preteklo nedeljo popoldne do pretepa med rudokopi iz Pečovnika. Pri tem je nek rudokop, star pretepač, potegnil nož in ranil svojega tovariša na roki in na hrbtu. Ko je orožnik hotel zločinca ukleniti, zaletel se je le-ta v orožnika ter ga skušal prevreči. Še le ko ga e orožnik v drugič z bodalcem prebodel, udal se je in odpeljali so ga vsega v krvi v zaslužen zapor. (Omika celjskih Nemcev.) Zdaj imajo celjski Nemci pač res hude čase. Kar zaporedoma potujejo v zapore ali pa plačujejo kazni, ker so se ob priliki českega pohoda v Celiu vedli nasproti Slovencem nespodobno. Krtačar Hans Sager (izgovori Žagar> mora 8 dni v luknjo, ker je napadel dr. Kranjčiča, in plačati 3 gld. za marelo, katero je strl dr. Kranjčiču. Policaj št. 4 Ivan Kunst, kateri je doma iz Gomilskega, a je za svojega policajevanja v Celju že silno mnogo pozabil slovenščine, nemščine pa še se ni pravilno naučil, mora za tri dni v luknjo, ker je razžalil slovensko gospico. Albert Riha, nradnik v Storah bo 12 dni sedel v zaporu ter plačal 17 gold. kazni, ker je razžalil nekatere slovenske gospode. Taki so Nemci! — Državno pravdništvo je odklonilo, da bi tožilo celjski okrajni zastop in občino Celjska okolica zaradi razžaljenja policije, ker sta zahtevala podržavljenie celiske mestne policiie. Ravno tako tudi noče tožiti dr. Serneca in dr. Dečka zaradi javnega nasilstva, storjenega s tem, da sta hodila s Čehi na zaplankan stari grad in da je dr. Dečko rekel : >Celje se bo že dalo še ukrotiti«. Pravdništvo ve, da bi pravdo — izgubilo. (Nemška predrznost) Gosp. Drag. Hribar, posestnik tiskarne v Celju, je odposlal dopisnico nekam na Kranjsko. Na pošti ie napisal brezdvomno kak strasten nemški uradnik še zraven besede: Heil und Sieg, windischer Hribar! Preiemnik pa ni bil počasen in je dal poslati karto poštnemu vodstvu v Trst, da okrcajo predrznega Nemca. (Narodna organizacija) Iz Slovenske Bistrice nam pišejo: Ker se gsp. Stiger kaže najhujšega političnega nasprotnika slovenskih kmetov, se je sklenilo, kmalo ustanoviti v Slov. Bistrici veliko konsumno društvo. (Iz ptujske okolice.) Občnl zbor z narodno veselico, katerega je priredilo kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuji, se je prav dobro obnesel. Udeležba je bila tolika, da so bili vsi prostori prenapolnieni. Razven mnogo gostov iz mesta in okolice poslala so nam tudi sosedna bralna društva iz Hajdina in Podvinc svoje zastopnike. Slava njim! Po pozdravu predsednikovem in poročilu tajnikovem ter blagajnikovem je sledila volitev, pri kateri so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: F. Lah, predsednik, o. Lenart Vaupotič, podpredsednik, A. Majar, tajnik, J. Krivec, blagajnik, Franio Ber, odbornika Franc Ribič in Janez Kranjc, namestnika Franc Toplak in Anton Bohak. Gosp. prof. Martin Cilenšek se je potrudil in nam v jako poučnih besedah razlagal, kako se naj sadno drevje gnoji in vzgaja. Na to nam je g. dr. Brumen pojasnil najnovejšo postavo o desetku in opozarjal ljudstvo na njeno olajšavo pri prepisovanji posestev. Obema gg. govornikoma se na tem mestu izreče prav iskrena zahvala za njuno naklonjenost. Med posameznimi točkami so se prepevale milozvočne pesmice. Vrli kmetje Krčevinski! Dajte si vendar enkrat dopovedati, da je društvo za vas ustanovljeno v to svrho, da si morete po težkem delu tu in tam razvedriti duha in oblažite srce z braniem dobrih časnikov in knjig. Ne držite se starokopitne trditve, da se brez društva tudi lahko živi. Vi niste na pravem potu, ako tako mislite. Oklenite se trdno društva in pristopite kot udje in potem bodete spoznali, da druStvo skrbi le za vaše koristi in težnje! J. K. (Odlikovanje.) Tajnik okrajnega zastopa v Ptuju g. Jožef Škubic, ie stopil v pokoj ter dobil ob tej priliki zlat zaslužni križec. (Poroka) V Sevnici se bosta dne 25. t. m. poročila g. Fr. Pristovšek, učitelj v Škalah in gospica Amalija Cimperšek. (Od Male nedelje) nam piše Anton Hanžel, posestnik v Bučkovcih, da se očitno odpove socialdemokraški stranki in njenim načelom. Tako je prav! To bo sedaj zopet malonedeljske socialdemokrate jezilo, kajti nekateri socialdemokraški nemaniči bi radi imeli tudi posestnike med seboj, da bi jih prej uničili in s tem prej prišli do delitve premoženja in posestva. (Slovenskim gospodarjem.) Umetna gnojila kajnit in Tomasova žlindra treba je raztrositi že sedaj v jeseni, da se spomladi razmočijo in raztopijo. Slovenske gospodarje opozarjamo, naj vsaj poskusijo enkrat s temi gnojili. Ne bo jim žal! Ker še Zveza zadrug ni vknjižena, naj se kmetovalci in zadruge obračajo do g. I. Kača, ki bo v svoji znani prijaznosti gotovo rad posredoval. (Politični shod,) ki bi se imel vršiti prihodnjo nedeljo v Šentilju, se vrši radi raznih ovir nekaj tednov pozneje. (Trgovci naročnjte narodnoblago!) Narodna kava (kakoršna je Franckova) je prišla v zadnjem četrtletju 1898 na dan, in nje založnik, g. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani je čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda ^oslej izročil 500 gld. — Narodne vžigalice pa je založnik g. Ivan Perdan, trgovec v Ljubljani, začel dati delati v prvem četrtletju 1896 in gori imenovani družbi doslej dal kot čisti dobiček 2000 gld. (Narodno življenje) v Mariboru. Novo šolsko leto slovenskega tečaja za gospe in gospice se je zopet začelo. V urah čitajo najboljše slovenske pisatelje, se učijo slovenske zgodovine in slovstva. Zanimanje za tečaj je veliko in udeležba mnogoštevilna. (Slovenska gostilna.) Mariborska posojilnica je dobila od namestništva dovoljenje za gostilno. (Imenovanje.) 'Poštni konceptni praktikant dr. Ciril Radaj je iz Inomosta prestavljen v Gradec. Davčni adjunkt g. V. Klemenčič je povišan v deseti, g. Rudolf Vivod v edenajsti plačilni razred. (Iz Šmarje pri Jelšah) Okrajni zastop šmarski si je izvolil načelnikom dra. Jožefa Georga, namestnikom Franca Ferlinca odbornikom Jakob Zdolšeka iz Okrop, Andr. Zupanca iz Pristove, J. Debelaka iz Smarja, Jožefa Kregarja iz Št. Petra v Medvedovem selu, Karola Jagodiča iz Šmarja in Jožefa Mlakarja iz Ponikve. (Novo pošto) bodo dobili pri Sv. Antonu v Slov. gor. s panslavističnim imenom Kirchberg. Zakaj, kako od kod . . . . ? (Mil. knez in škof) bodo prihodnji fietrtek ob navzočnosti preč. gg. kanonikov in velč. gg. dekanov blagoslovili altar presv. Srca Jezusovega v stolni cerkvi. Isti dan obhajajo mil. knez tudi desetletnico, odkar so bili potrjeni za škofa. Iz drugih krajev. (Nadvojvodinja Štefanija), vdova po cesarjeviču Rudolfu, bo se za gotovo omožila z ogrskim grofora Lonyayem. Vsled tega pa se bo morala odpovedati vsem pravicam, katere je uživala dosedaj kot nadvojvod. avstrijska. Njen mož je luteranske vere in bo prestopil sedaj h katoliski veri. Cesaričinja Stefanija bo torej kmalu ogrska grofica. (Pogorela) je dne 15. t. m. zvečer slovenska vas Bače blizu Beljaka na Koroškem. Zgorelo je 17 poslopij 12 gospodarjem. Vsa krma, tudi precej živine je ostalo v ognju. Škoda je tem večja, ker je zima pred durmi. (Koroški ,,bauernbnndu), ta zakleti nasprotnik Slovencev, vprizori v nedeljo dne 22. t. m. v Velikovcu veliko hujskanje zoper Slovence. Na poraoč so poklicali štajarskega barona Rokitanskega, da doseže on, česar koroški mogočneži sami še niso dosegli, da se znanimi svojimi frazami o «klerikalizmu» itd. pobije koroške Slovence. Pomagal mu bode drž. poslanec Černik, in gotovo se bo zope> nas prihodnjo nedeljo zbralo v Velikovcu vse, kar po neraškonacijonalno in bauernbundarsko lazi in hodi. Prestali so koroSki Slovenci že mnogo, prestali bodo tudi to! (Naznanilo smrti.) »Pravica je umrla vsled razveljavljanja jezik. naredb.« Čez pol milijona listkov s tem naznanilom roma sedaj po čeških krajih. (Slovane zapirajo.) Kdorkoli se letos pri kontrolnih shodih, kadar je po častniku pozvan, ne oglasi z besedico «hier», mora v zapor. Mnogo Slovanov ne razume razlagania častnikovega, ki zabičuje, kako kaznjiva (!) ie, recimo, besedica «tukaj» namesto «hier», in se vsled tega le oglasi s «tukaj». Za to nedolžno besedo je potem zaprt po več, celo do deset dni. Prosimo, deset dni zapora za slovensko besedo «tukaj!» Ali se tako vzbuja domoljubje do Avstrije? (Hndi časi.) Na Češkem je začelo silno vreti med ljudstvom zaradi odprave jezikovnih naredb. Ceškemu narodu so se vzele s to odpravo njegove svete narodne pravice in zajedno tudi vera v pravičnost avstrijske vlade. Sploh se sedaj zopet jasno kaže, da imajo vladni organi dvojno mero, jedno za Slovane, drugo za Nemce. V Pragi so ljudje v torek, ko se je zaznalo za razveljavljenie jezikovnih naredb, v velikih trumah zbirali ter govorili o žalostni usodi Slovanov v Avstriji. Naenkrat je bila navzoča državna policija, da jih je s sabljami in revolverji razganjala. Ko so rogovilili Nemci po Češkem in po Slovenskem, pa se jih vladni organi skoro da niso upali dotakniti. Pravica, zakaj si se umaknila iz Avstrije? (Na* Bismarkov grob) hočejo romati Schonerer in pristaSi. Tudi sedanja >nepristranska« vlada bode mirno trpela to romanje na grob velikega sovražnika Avstrije. Ko bi Slovani romali na grobe ruskih velikanov, bi naše vlade gotovo dale napolniti vse ječe s slovenskimi romarji. Nemci pa vse smejo! Ali moremo ohraniti mirno kri, če gledamo take stvari? (Narodnosti v avstrijsko - ogrski armadi.) Po uradni statistiki postavi naSa država v vojsko 841.051 voiakov, namreč brez deželnih brambovcev in brez črne vojske. Od teh je Cehov in Slovakov 174.268, Poljakov 75.672, Rusinov 74.675, Hrvatov 74.514 in Slovencev 27 513, torej Slovanov 430.642; Nemcev pa je v armadi 227.230, Madžarov 122.234, Rumunov 47.276 in Italijanov 13.669. Tako po podatkih uradnega štetja; koliko pa ie Slovanov vštetih pri Nemcih, Lahih in Madžarih in torej v resnici slovanskih vojakov? Gotovo ne trdimo preveč, ako rečemo, da je vojakov-Slovanov okroglo 500.000 in za toliko Nemcev, Lahov in Madžarov manje, torej Nemcev le kakih 184.000, Madžarov kakih 94.500 in Lahov kakih 11.000. Kdo je torej podpora državi ? Nemec, ki daja trikrat manj ali Madžar, ki daja petkrat raanj, ali Lah, ki daja petinštiridesetkrat manje vojakov nego Slovan? Zanimivo pa je tudi, koliko odstotkov v vsakeni narodu k vojakom jemljejo" Ce se torej primerja število prebivalcev s številom vojakom, se pokaže, da dajejo Madžari le 164%, Rumuni 168%, Lahi 209°/o, Nemei 2-14°/0, Slovani pa2.25%. Pri krvnem davku smo, kakor kaže suh račun, Slovani najhuje zadeti; ali nimamo za to tudi največ pravic? Prišel bo dan povračila! (Predsednik višjega sodišča) v Trstu postane dober prijatelj celjskih Nemcev dr. Gertscher. 'Nove sablje), v kojimi more vojak tudi štreljati, so izumili Francozi. Društvene zadeve. (Vabilo) k letnemu zborovanju družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah dne 22. oktobra 1.1. ob polu štirih popoludne v gostilni A. Volavšeka. K obilni vdeležbi uljudno vabi domoljube odbor. (Občni zbor društva »Dijaška kuhinja« v Ptnjn) vrSil se ie 12. t. m. ter je vnovič sestavljen sledeči odbor: g. S. Ožgan, c. kr. notar, je predsednik; gg. CilenSek M., profesor, Menhart I., mestni kapelan in katehet, Moravec Fr., vikar mestne fare, Wester J., profesor in Zeleznik J., prof. in predsed- nik okr. zastopa, pa odborniki; namestnika sta gg. Weixl J. beneficijat in Babič A., tajnik v posojilnici. Novi odbor priporoča »Dijaško kuhinjo« v Ptuji vsestranski podpori. (Za >Našo Stražo«) je nabaal g. Fr. Thaler 12 gld. 50 kr. Darovali so: Kelemina Matija (I. del ust.) 5 gld., Kruljc Fr. kaplan, 4 gld. Thaler Fr. 1 K, Cepek J. 1 K, Sorko Karol, nadučitelj 1 K, Lorber M. 1 K, Cicer Neža, prodajalka 1 K, Žižek Fr. 1 K. Penez Mariia 1 K. Državni zbor. Dunaj, 18. oktobra. Preteklo je osem in pol meseca, dokler se je zopet sešel državni zbor. Toda kakšna sprememba! Stranka, ki je skozi več kakor dve leti razbijala po zbornici in po ulicah, se danes veseli; poslanci pa, ki so vse žrtovali za Avstrijo, so vse potrti. Kaj se }e zgodilo? Znane jezikovne naredbe, ki so bile začetek ravnopravnosti med avstriiskimi narodi, so se včeraj 17. oktobra 1.1. preklicale; divija sila je zraagala. Ne le češki narod, ki je zdaj najhujSe zadet, je ves razburjen, ker obupava nad pravičnostjo; enako so ž njim v srce zadeti vsi avstrijski domoljubi, ker nimaio upanja, da bi se nam praviea podelila in da se povrne med nas Ijubi mir. K današnji seji se je zbralo nenavadno veliko poslancev. Vse stranke so imele zadnje dni dogotrajne seje, da se pripravijo za bodoče dneve. Poslanci češkega naroda, ki šteje 6 milijonov duš, bili so danes nenavadno osorni. Ob pol 12. uri stopi v zbornico nov ministerski predsednik grof Clary, za niimi drugi njegovi tovarši. Ker se je zadnje zasedanje državnega zbora zaključilo, treba izvoliti vnovič predsednika, 2 podpredsednika in 12 perovodij. Ministerski predsednik pokliče rumunskega arhimandrita dr. Zurkana, naj kot starosta prevzame predsedništvo in vodi volitev zborničnega predsednika. Po kratkih besedah, s katerimi pozdravi poslance, sprejme obljubo petero vnovič izvoljenih poslancev, naroči začasnim perovodjam, da kličejo po imenu vse poslance, ki nai oddajo listek za izvolitev predsednika. Oddalo se je 325 glasovnic, 55 jih je bilo nepopisanih — na 264 glasovnicah je stalo ime poprejšnjega predsednika dr. Viktorja Fuchsa. Ta se zahvali v zbranih besedah za najvišje parlamentarno čast, ki se mu je zdaj odkazala že v tretje, pa se spoininia tudi velike odgovornosti, ki se mu je s tem naložila. Desnica je živahno pozdravljala njegove besede. Besedo povzame na to ministerski predsednik grof Clary. Izjavlja, da je bilo treba jezikovne naredbe preklicati (strašen upor med Čehi), da se doseže v zbornici mirno delovanje. Po izjavi ministra, raed katero so na vso moč ugovarjali osobito Čehi, se oglasi k besedi dr. Engel, načelnik mladočeškega kluba. Z resnobnirai besedami obsoja odstranitev jezikovnih naredeb, s katerimi se ni bila storila Nemcem nobena krivica, pa so bile vendar začetek narodne ravnopravnosti v Avstriji. Predlaga, naj se začne razprava o izjavi ministerskega predsednika. Temu predlogu se v imenu levičarjev pridruži tudi Kaiser in predsednik naznani, da se bo vršila prihodnji petek, 20. t. m., volitev prvega in drugega predsednika. nato naj sledi razprava o izjavi ministerskega predsednika. Zbornica je pritrdila temu predlogu. Seja se zaključi. Z novimi ministri ni v zbornici občeval nobeden Slovan, pač pa so se njim klanjali Ievičarji, ki so do zdaj vedno le psovali zastopnike Njegovega Veličanstva. Vložilo se je že danes brez Stevila predlogov in interpelacij. Za slovenske pokraiine vtegneta biti važna nujna predloga poslanca Žičkarja in 25 tovarišev, naj se takoj začnejo priprave za uravnavo Sotle in njenih pritokov in naj se podeli podpora po tofii prizadetim prebivalcem v brežiškem in slovenjegraškem okraju.