Gospodarske stvari. Svarilo oni, ki kupujejo gospodarske stroje od agentov. Po deželi hodijo razni agenti, ki si izkušajo kaj prislužiti na pošten ali pa tudi na nepošten način. Kadar je treba kako sleparsko kupčijo zvršiti, takrat ti agentjo najrajši potrkajo na kmetske duri meneč, da se kmet najrajši da opehariti. Gospodarji, bodite torej pozorni, zlasti kadar vam ponujajo gospodarske stroje (mašine)! Zapodite vsakega takega agenta brez razločka! Da so ljudje, ki vsiljujejo gospodarjem kmetijske stroje, v resnici malo izbirčni v svojem postopanji, dokazujejo nastopni dogodki: Posestnik in ud naše družbe g. P. S. v S. kupil je od nekega agenta Ferdinanda Vertouza slamorezen stroj za 38 gld. ter je dal precej 5 gld., ostanek 33 gld. zavezal se je pa plačati 1. oktobra 1888. leta. Agent Vertouz je dal gosp. F. S. pismo, s katerim je potrdil naročilo na slamorezen stroj z 8" široko odprtino, s tremi rezilniki in s tremi reservnimi rezilniki. V pismu je pisano, da bode stroj v 8 dneh doposlan, in da je Vertouz zastopnik dobro znane dunajske tvrdke Jos. Friedlander. Gosp. F. S. je čakal stroja, a ker ga vendar od nikoder ni bilo, obrnil se je po treh tednih naravnost do tovarnarja Fri^edlanderja na Dunaj. Ta mu res takoj odgovori in sicer: Na Vaše c. pismo z dne 10. t. m. sem takoj pozvedoval pri Vertouzu, in zvedel, da Vam je prodal slamoreznico z 8" široko odprtino in s tremi rezilniki za 38 gld., za kar je vzel 5 gld. are, katere mi pa še do danes ni odrajtal. Čudim se, da ste dali temu gospodu kaj denarja, ne da bi se bil izkazal s pravico, da sme denar pobirati v mojem imenu. Take pravice nima od mene. Da pa ne bodete oškodovani po Vertouzu, ki proti moji volji za me potuje, pripravljen sem Vam prodati slamoreznico z 774" široko odprtino in 8 tremi rezervnimi noži za 46 gld. 50 kr. ter odbijem 127o rabata in 5 gld., ki ste jih dali Vertouzu tako da imate plačati 1. oktobra t. 1. tudi le 35 gld. 92 kr. Strojev z 8" široko odprtino jaz ne izdelujem, sicer bi pa bili lahko posneli iz cene, za katero Vam je Vertouz ponujal stroj, da noben tovarnar ne more delati takih strojev po tako nizki ceni. Vsak more sam iz tega dogodka posneti, kaj je agent nameraval, in ako gosp. F. S. ne bode nobene škode trpel, zahvaliti se ima le poštenosti tvrdke J. Friedlanderja, ki skrbi za dobro svoje ime. Kdor hoče kupiti kak stroj, naroči naj si ga naravnost pri kaki pošteni tvrdki, kakeršna je na pr. J. Friedlanderjeva na Dunaji, ali pa naj popraša za svet pri kmetijski družbi, kateri je dolžnost posredovati. Bodi nam dovoljeno prijaviti v pouk našim gospodarjem še ta le dopis iz ^^Slovenskega Gospodarja"*, katerega je dobil cenjeni ta list iz Šent. Jurja ob južni železnici: Z začetka marcija meseca so po naši okolici hodili trije zidovi ter prodajali kmetijske stroje. Pa sad teh Hebrejcev se je že pokazal, — če tudi ne prevesel; od raznih strani se namreč slišijo pritožbe. Za zdaj hočemo objaviti le en slučaj, pa ta naj bo našim kmetovalcem v svarilo. J. R. iz P. je kupil stroj (mašino) za rez, potem ko so ga bili omenjeni Hebrejci poltretjo uro nadlegovali, — za 80 gld., in sicer tako, da dobi stroj za en mesec na poskušnjo ter ga plača v dveh letih brez obresti. Premalo pa je pomislil, ko je agentom kar podpisal menico (Wechsel) za „mašino^, katere še videl ni, niti prejel, še manj pa jo je poskusil. Kmetu v začudenje pa se došli dopis vse drugače glasi, nego je bilo dogovorjeno. „Eine Futterschneide-Maschine Nr. 27 12" breit fl. 80. —, Zinsen und Stempel fl. 3.50, zahlbar bis 1. Marž 1888 in Wien gegen Wech8el, den wir schon besitzen". O enomesečni poskušnji tu ni govora. Dolžni, kmet pa je tovarni (fabriki) odpisal, da so se pogodili ------- 338------- za enomesečno poskušnjo, ter da plača šele v dveh letih brez obresti. Ker pa mu tovarna fl. 3.50 zdaj za obresti računi in se sploh ne drži dogovorjenih pogojev, on stroja ne vzame in prosi, naj mu menico da nazaj. Tovarna pa je nato tako odgovorila, da že izpremeni plačilni obrok in tudi kupno ceno, akcept (menico) da pošlje nazaj, obresti pa da dobrovoljno odpusti; zaradi plačilnih obrokov da se hoče s svojim agentom posvetovati ; potem pa bode mašino, katero še zdaj na Dunaji ima, doposlala ali pa bode menico vrnila. Poskušnja na en mesec se dovoli, in mašina se more zamenjati, če bi ne bila rabna. J. R. pa mašine noče vzeti ter zahteva podpisano menico nazaj. Tu se vidi, da ima naše kmetsko prebivalstvo veliko preveč zaupanja do tujcev. Od njih kupuje po visocih cenah, podpisuje menice za reči, katerih še videlo ni, ter se tako predaje samovolji tujcev. — Mašina se torej le zamenja, če ni za nič — to je čudno tolmačenje za poskušnjo —, kup pa ne gre nazaj. V ^garantiescheinu" pa se pravi, da je stroj last tovarne, dokler ni poplačan popolnoma. To bi utegnilo v posameznih slučajih za kupce imeti škodljive nasledke. V taRih kupčijah toraj le previdno!