Daša Ganna Mahmoud 
OŠ Naklo
ster.dasa@gmail.com
COBISS: 1.04
O gorovju Atlas
Slovensko ime je Atlas, angleško Atlas 
Mountains, arabsko Jibal al-Atlas in v jeziku 
tamazigh Idrarn n Watlas. 
Lega in obseg
Gorovje Atlas se nahaja v severozahodnem delu 
Afrike. To območje imenujemo Magreb (al-
Maghrib – Zahodna dežela). Atlas se razteza 
pretežno v smeri vzhod–zahod, začenja se v 
Tuniziji, poteka prek severne Alžirije do Maroka 
in tam v več hrbtih zavije proti jugozahodu. Na 
severu je gorovje omejeno z ozko sredozemsko 
obalo, na zahodu z rodovitnim nižavjem ob 
Atlantiku in na jugu s puščavo Saharo. Gorovje 
je dolgo nekaj več kot 2.500 km, najvišje pa se 
vzpne v Maroku. Najvišji vrh Visokega Atlasa je 
Jebel Toubkal (4.165 m) (Atlas Mountains, b. l.). 
Jebel pomeni v arabščini gora. 
Gorovje Atlas 
Atlas Mountains
Izvleček
Atlas je mladonagubano gorovje, nastalo 
v alpidski orogenezi pred približno 65 
milijoni let. Leži v severozahodnem delu 
Afrike in poteka čez dežele Magreba 
(Maroko, Alžirija, Tunizija). Najvišji vrh 
je Jebel Toubkal (4.165 m), ki se dviga 
v Visokem Atlasu v Maroku. Za gorovje 
so značilni višinski rastlinski pasovi, 
ki odsevajo dvojnost sredozemske in 
saharske strani. Atlas je podnebna meja 
med namočenim severom in sušnim 
jugom. V Atlasu in njegovi bližini so se 
ohranili staroselci Amaziri, bolj znani pod 
imenom Berberi (kot so jih poimenovali 
stari Rimljani), ki govorijo jezik tamazigh. 
Ohranili so svoj jezik in kulturo, od Arabcev 
pa so prevzeli muslimansko vero.
Atlas je izjemen, zaokrožen naravno-
kulturni prostor s svojimi posebnostmi, ki 
so pravi izziv za geografe.
Ključne besede: Atlas, mladonagubano 
gorovje, Toubkal, Magreb, Berberi, Amaziri
Abstract
Atlas is a young folded mountain range 
that was formed in the Alpine orogeny, 
about 65 million years ago. It lies in the 
northwest part of Africa and extends 
across the Maghreb lands (Morocco, 
Algeria and Tunisia). The highest peak 
is Jebel Toubkal (4165 m), which rises in 
the High Atlas in Morocco. Typical for 
this mountain range are high vegetation 
levels that refl ect the duality of the 
Mediterranean and Saharan sides. Atlas 
is a true climatic boundary between the 
wetter north and the drier south. Atlas 
and its surroundings are still inhabited 
by the native Amazigh tribes that speak 
the Tamazight language. They are better 
known by the name Berbers (named 
by the ancient Romans). They have 
preserved their language and culture, but 
have taken over the Islam religion from 
the Arabs. 
Atlas is an amazing, rounded natural and 
cultural space with special features that 
present a real challenge for geographers.
Keywords: Atlas, young folded mountains, 
Toubkal, Magreb, Berbers, Amazigh 
54
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

Delitev gorovja
Gorovje Atlas se začenja v Tuniziji. Na severu 
pretežno nižinske države se začenjata Saharski 
in Telski Atlas. Obe verigi se nadaljujeta v 
Alžirijo. Dorsal je najbolj vzhodna gorska veriga 
Atlasa. Začenja se na severovzhodu na rtu 
Bon (Cape Bon) in poteka proti Alžiriji v smeri 
vzhod–zahod. Gorovje sestavljajo nizki hribi z 
vmesnimi planotami. Nad Dorsalom se vleče 
Tuniški Tel. Tudi tu se menjavajo nižja hribovja 
in vmesne planote. Na njih so mnoga plitva 
slana jezera ali šoti (shotti, shatti). Najvišji vrh 
Tunizije je Jebel Chambi z nadmorsko višino 
1.544 m.
Iz Tunizije se gorovje nadaljuje v Alžirijo. 
Dve glavni vzporedni liniji potekata v smeri 
severovzhod–jugozahod. Na severu se nad 
sredozemskim robom dviga Telski Atlas, na 
jugu pa Saharski Atlas. 
Telski Atlas je dolg približno 1.500 km. 
Povprečna višina znaša 1.500 m in pomeni 
podnebno in vegetacijsko mejo med 
sredozemskim robom in puščavo Saharo. Najvišji 
vrh je Lalla Khedidja (2.308 m).
Saharski Atlas je razdeljen na več gorovij. Na 
severovzhodu se dvigajo gorovja Aures, Hodna, 
Nememcha in Zab. Tu se dviga najvišja gora 
Jebel Chelia (2.228 m). Chelia je tudi eden 
od Narodnih parkov (Park national de Chelia). 
Na zahodu Alžirije so gorovja Ksour, Amour in 
Ouled - Nail. Tu je najvišja gora Alžirije Jebel 
Aissa (2.236 m – kot pri nas Stol v Karavankah).
Legenda o nastanku 
gorovja Atlas
Atlas (ali Atlant) je bil v grški mitologiji 
polbog, sin Japeta in Klimene. Ker je 
sodeloval v boju Gigantov proti bogovom 
na Olimpu, ga je vrhovni bog Zeus kaznoval 
s posebno nalogo. Na plečih je moral nositi 
ves nebesni svod s Soncem, Luno, zvezdami 
in drugimi nebesnimi telesi.
V bližini mesta, kjer je stal Atlas z 
nebesnim svodom, se je nahajal rajski vrt z 
drevesi, ki so imela zlata jabolka. Ta vrt so 
negovale polboginje Hisperide, čuval pa ga 
je nenavaden in zelo krvoločen pes Ladon 
s stotimi glavami. Zlata jabolka je moral 
nabrati Heraklej, upornik proti Zeusu. To je 
bila ena od njegovih 12 nalog. Sam si tega 
ni upal, svetovali so mu, naj za pomoč prosi 
Atlasa.
Atlas je v tem dejanju videl zase možnost, 
da se reši nebesnega svoda. Herakleju je 
obljubil jabolka, če mu pridrži nebo in 
vsa nebesna telesa. Heraklej se strinja, 
Atlas nabere jabolka, potem pa ne želi 
več sprejeti nebesnega svoda na svoja 
pleča. Spopadeta se in v bitki namečeta 
v severozahodni del Afrike ogromno 
kamenja, tako nastane gorovje ATLAS 
(Servi, 2014).
Slika 1: Gorovje Atlas
Vsebina: A. Polšak; osnova: https:/ /maps-for-free.com/ 
55
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

Slika 2: Majhna oaza Tafraut blizu maroško-alžirske meje
Skrbno delo in vsakodnevno zalivanje rodita sadove.
Foto: D. Ganna Mahmoud, 2020
Med obema gorovjema se nahajajo obsežne 
visoke planote (Hautes plaines), kjer so zaradi 
puščavskega podnebja nastala številna plitva 
slana jezera (šoti), ponekod so okoli njih 
obsežne skorje soli. Eno največjih slanih jezer je 
Veliko slano jezero Chott Chergui (Chergui je ime 
za zelo vroč saharski veter), zelo znano pa je tudi 
slano jezero Chott El-Hodna.
Na območju Atlasa pade pozimi veliko snega, 
zato so spomladi rečne struge polne dragocene 
vode, kasneje voda presahne, tako z Atlasa vodijo 
proti Sahari številne suhe rečne struge ali vadiji 
(wadi), v Maroku iz francoščine imenovani Oued.
Gorovje Atlas se nadaljuje v Maroko. Tu se 
razcepi v več gorovij:
1. Rif 
V obliki polmeseca povezuje španski koloniji 
Ceuta in Mellila (najvišji vrh je Tidirhine, 
tudi Tidighin – 2.456 m). Proti Sredozemlju se 
spuščajo strma pobočja, sredozemski rob z milim 
podnebjem in rastjem je zelo ozek. Rif je znan 
po obsežnih plantažah marihuane, kar je velik 
problem Maroka.
2. Srednji Atlas
Poteka v smeri severovzhod–jugozahod. Srednji 
Atlas ali Atlas Anammas (v jeziku tamazigh) 
obsega ozemlje, veliko za dobro Slovenijo (okoli 
23.000 km
2
), 15 % gorovja je višjega od 2.000 
m. Najvišji vrh je Jebel Bou Naceur (3.340 m). 
Na severu Srednji Atlas od Rifa loči dolina reke 
Sebou, na jugozahodu pa ga od Visokega Atlasa 
loči široko podolje rek Moulaya in Oum Er-Rbia. 
Gorovje je dolgo okoli 350 km, kar je več od 
zračne črte med Mursko Soboto in Piranom.
Slika 3: Srednji Atlas
Foto: A. Polšak, 2011
3. Visoki Atlas 
Maročani ga imenujejo El Atlas Al-Kebir (kebir 
pomeni v arabščini velik, visok). Gorovje Atlas je 
tukaj najvišje. Jebel Toubkal je visok kar 4.167 
m. Visoki Atlas poteka od Atlantika do alžirsko-
maroške meje. Na severovzhodu meji na Saharo, 
proti jugozahodu pa se prek širokega podolja 
dvigne še Anti Atlas. 
Z Visokega Atlasa vodijo proti severu in zahodu 
številne reke, ki tudi poleti ne presahnejo. Mnoge 
so Maročani zajezili, vodno silo uporabljajo za 
hidroelektrarne, poleti pa z vodo namakajo polja 
v Priatlantskem nižavju ter v oazah na jugu in 
jugovzhodu.
Slika 4: Visoki Atlas
Foto: A. Polšak, 2011
4. Anti Atlas
Anti Atlas ali Atlas Amezyan (v jeziku tamazigh 
pomeni Mali Atlas) se vleče skoraj 670 km 
daleč od Atlantika, južno od puščavskega mesta 
Ouarzazate do ene največjih vzdolžnih oaz 
na svetu Tafi lalet (oaza je vpisana na seznam 
svetovne naravne dediščine mokrišč – Ramsar). 
V širino meri to gorovje največ do 180 km. 
Gorovje je skoraj povsem puščavsko, rastje je 
56
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

zelo skromno. V Anti Atlasu izvira reka Draa, 
ob kateri so številni namakani nasadi. Reka 
teče južno od gorovja proti Atlantiku in večkrat 
presahne. Gorovje je visoko med 2.500 in 2.700 m, 
najvišji vrh Anti Atlasa je Jebel Sirwa (3.304 m).
Nastanek in geološka sestava
Gorovje Atlas je nastalo ob trku afriške in 
evrazijske tektonske plošče pred približno 65 
milijoni let. Z zahoda je pritisnila tudi ameriška 
plošča. Atlas je posledica alpidske orogeneze, v 
kateri so med drugim nastale tudi Alpe. 
V nastanku Atlasa ločimo 3 faze:
1. Najprej je v času paleozoika (stari zemeljski 
vek: pred 300 milijoni let in več) nastal 
Anti Atlas kot posledica kontinentalnih 
premikov in prelomov. Takrat so bile Severna 
Amerika, Evropa in Afrika združene v skupen 
prakontinent Pangea. Čas nastanka potrjujejo 
številni fosili devonske, karbonske in permske 
starosti, v tem času so živeli tudi orjaški 
trilobiti – trokrparji, ki jih lahko občudujemo v 
Anti Atlasu in tudi ponekod v Atlasu.
2. V času mezozoika (srednji zemeljski vek: 
pred 252–66 milijoni let) je Pangea počasi 
razpadla, nastala so velika morja, v katerih 
so se milijone let nabirali različni sedimenti. 
Med Evropo in Afriko se je nahajalo morje 
Tetida (Tetis). V tem obdobju so živeli 
dinozavri, kar potrjujejo številni fosili.
3. Tretje obdobje kenozoik (novi zemeljski vek) 
je čas alpidske orogeneze. Obdobje se deli 
na terciar in kvartar. V terciarju sta bili dve 
veliki geološki dobi: paleogen (pred 66–23 
milijoni let) in neogen (pred 23–1,8 milijona 
let). Takrat sta trčili evrazijska in afriška 
tektonska plošča, s čimer so začela nastajati 
mladonagubana gorovja.
Alpidska orogeneza še ni končana, vsa gorovja 
se še vedno dvigajo, tudi Atlas. Dviganje je 
zelo počasno, le nekaj milimetrov na leto, ni pa 
povsod enako intenzivno. Spremljevalni procesi 
so številni potresi in vulkani. V Srednjem Atlasu 
v Maroku so številni ugasli kraterji in privlačna 
vulkanska jezera.
Geološka sestava Atlasa je zelo pestra. Prav 
zaradi treh stopenj nastanka Atlasa in Anti 
Atlasa se tu srečujejo zelo različne kamnine.
Na severu se je Telski Atlas dvignil iz mehkih 
sedimentov morja Tetida, tu prevladujejo 
peščenjak, fl iš, jurski in kredni apnenec. 
V Visokem in Srednjem Atlasu v Maroku 
ter Saharskem Atlasu v Alžiriji prevladujejo 
jurski in kredni apnenci s številnimi fosili. V 
bazi osrednjega Atlasa so tudi starejše kamnine 
(različni vulkanski tufi  in gnajsi), saj se je 
afriška plošča nekoč in se še danes spodriva pod 
evrazijsko ploščo. Gorovje izredno spominja na 
Alpe, v obdobju kvartarja je bilo tudi ledeniško 
preoblikovano (ostri grebeni, špičasti vrhovi, 
globoke doline …). Številni kraterji na širnih 
gorskih planotah nas opozarjajo na nedavno 
živahno vulkansko delovanje.
Slika 6: Najvišji slapovi v Visokem Atlasu – Ouzoud 
V več pramenih se spuščajo okoli 120 m globoko in nikoli 
ne presahnejo.
Foto: D. Ganna Mahmoud, 2020
Anti Atlas sestavljajo kamnine stare afriške 
plošče, ki izvira iz paleozoika. Pokrajina je 
izjemno zanimiva, dolgi grebeni z narinjenimi 
temnimi, skoraj črnimi bazaltnimi ploščami in 
slikovite gore nenavadnih oblik dajejo pokrajini 
zelo divji videz. V starih kamninah se skrivajo 
dragocene rude – železo, baker, svinec, cink, 
volfram pa tudi srebro in zlato. Na jugu Maroka 
se nahaja eden največjih rudnikov srebra na 
svetu Imider.  
Slika 5: Fosili amonitov in trilobitov iz Anti Atlasa
Foto: D. Ganna Mahmoud, 2020
57
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

Slika 7: Narivi stare afriške plošče proti severu. 
Fotografi rano severno od kraja Agdz.
Foto: D. Ganna Mahmoud, 2020
Podnebje
Gorovje Atlas ima gorsko podnebje, ki ga 
odlikuje izrazita dvojnost. Atlas in Anti Atlas 
namreč s svojimi skoraj 2.500 km predstavljata 
stičišče dveh povsem različnih zračnih 
mas. S severa vdirajo hladne in vlažne evropske 
celinske ter včasih tudi polarne zračne mase, z 
juga pa vroče in zelo suhe, tropske, puščavske 
zračne mase. Gorovje Atlas tako predstavlja 
izrazito podnebno mejo. 
Severni predeli Atlasa (Rif, Telski Atlas) so pod 
vplivom sredozemskega podnebja. Zime 
so mile, do okoli 2.000 m višine so zimske 
temperature med 9 in 12 °C, poletja so suha in 
vroča (24–26 °C), letna količina padavin je zelo 
različna, med 400 mm in 1500 mm (Oran v 
Alžiriji 1.500 mm, Chefchaouen v Maroku 1.200 
mm, Al-Hoceina 400 mm). 
Visoki Atlas ima pravo gorsko podnebje z 
obilnimi snežnimi padavinami pozimi, nizkimi 
temperaturami ter hladnimi namočenimi poletji 
(podobno kot Alpe).
Ceste čez Srednji in Visoki Atlas v Maroku ter 
čez Telski Atlas v Alžiriji so gradili francoski 
vojaki med obema svetovnima vojnama. 
Ceste prečkajo visoke gorske prelaze proti 
Sahari. Francoski vojski so omogočile, da je 
v času kolonializma varovala obrobje Sahare, 
domačinom pa so ceste pomenile dragoceno 
povezavo z mesti v dolini. Te ceste so pozimi 
velikokrat neprevozne, saj na atlantsko-
sredozemski strani zapadejo velike količine 
snega. To se je zgodilo tudi februarja 2021, 
ko so bili gorski prelazi dva tedna zaprti in 
promet onemogočen.
V Srednjem Atlasu v Maroku in Telskem Atlasu 
v Alžiriji je v pokrajini dobro izražena podnebna 
meja. Ko se pripeljemo čez gorske prelaze, 
pridemo dobesedno iz namočene gozdne ali 
travniške pokrajine na severni (sredozemski) 
ali zahodni (atlantski) strani naravnost v 
polpuščavsko in puščavsko gorsko pokrajino. 
Rastje je samo še ob redkih rekah in v oazah.
Anti Atlas ima povsem puščavsko podnebje. 
Značilna je velika temperaturna razlika med 
dnevom in nočjo (ponoči se Anti Atlas tako poleti 
kot pozimi zelo ohladi), izjemno malo padavin 
(Zagora 61 mm, Merzouga 59 mm, Ouarzazate med 
Visokim Atlasom in Anti Atlasom le 120 mm), zelo 
skromno rastje (posamezna drevesa, polpuščava ob 
vadijih, namakane površine ob tekočih rekah). 
Slika 8: Klimogram gorskega kraja IFRANE (1650 m) v 
Srednjem Atlasu v Maroku
Zaradi obilnih snežnih padavin in primernih terenov za 
smučanje so Francozi med obema svetovnima vojnama 
tu zgradili zimsko športno-turistično središče.
Vir: Climate-data.org: Climate data for cities worldwide - 
Climate-Data.org
Rastlinstvo in živalstvo
Za gorovje Atlas je zaradi lege v zaledju 
Sredozemlja in hkrati Atlantika, obenem pa 
na jugu že na robu Sahare značilna izjemna 
biodiverziteta (biotska raznovrstnost).
Izoblikovali so se značilni višinski rastlinski 
pasovi, ki pa se zelo razlikujejo od alpskih:
1. Sredozemski pas:
- 0 do 500 m – centralni: prevladuje 
sredozemsko rastje z makijo, tu so stari 
Rimljani začeli saditi vinsko trto in oljke, ki 
odlično uspevajo, zelo dobro uspevajo tudi 
vsi agrumi in drugo subtropsko sadje, sivka 
in druge aromatične sredozemske rastline;
- 500 do 1000 m – srednji: opuncija, 
zimzeleni hrast, črni hrast, hrast plutovec, 
različne vrste borov, cedra, cipresa, citrusi, 
58
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

mirta, pistacija …;
- 1000 do 1500 m – zgornji: mešani gozd, 
planinske trate.
2. Cedrin pas: med 1000 in 2000 m: 
prevladujejo atlantske ali atlaške cedre 
in mešani gozdovi, v tem območju je več 
narodnih parkov kot v vseh treh državah 
Atlasa.
3. Subalpinski pas: med 2000 in 2500 m, 
gorske trate, nizko grmičevje (ruševje, timijan, 
gorske rože).
4. Alpinski pas: skalno rastje, redke trave in 
gorsko cvetje, večni sneg in skalovje.
5. Puščavsko-polpuščavski pas na južnih 
pobočjih Atlasa: sušnat scrub, posamezna 
drevesa – akacije, gorske oaze ob izvirih vode 
in tekočih rekah (namakani nasadi, datljeve 
palme …).
6. Puščavski pas v Anti Atlasu: skromno 
puščavsko rastje (scrub) ali puščava (peščena, 
kamnita), v oazah in ob rekah namakane 
površine z značilnimi datljevimi palmami.
Živalstvo
Tudi pri živalstvu se vidi dvojnost med bolj 
namočenim severom ter sušnim in toplejšim 
jugom.
Poleg značilnih gorskih živali (gamsi, kozorogi, 
gorske lisice, veverice, različne ptice) živijo 
v Atlasu še posebne vrste: šakali (že zelo 
iztrebljeni), makaki, atlaške ovce (zelo trpežne 
in skromne, tradicionalna žival, ki je omogočala 
preživetje v Atlasu), atlaške koze (domačini jih 
pasejo na velikih višinah), atlaški leopardi (zelo 
redki in strogo zaščiteni), gorske gazele, atlaški 
jazbec, atlaški jeleni, različne ptice (orli, sokoli 
(posebna vrsta je Eleonorin sokol), atlaška žolna, 
atlaški in puščavski vrabec, atlaška muharica, 
atlaški divji petelin in mnoge druge). 
Slika 9: Makaki v Atlasu
Foto: A. Polšak, 2011
Prebivalci Atlasa
Avtohtoni prebivalci – Amaziri ali Amazighi 
(znani tudi kot Berberi, kot so jih imenovali 
stari Rimljani; v nadaljevanju uporabljamo 
poimenovanje Amaziri) živijo v prostoru 
severozahodne Afrike že več 10.000 let. Nekateri 
Alepski bor (Pinus halepensis) je sredozemski 
iglavec, ki izhaja iz Alžirije, Maroka in južne 
Španije. Od tod se je razširil po ostalem 
Sredozemlju. Zelo dobro uspeva na severnih 
pobočjih Atlasa, ki so bolj namočena od 
notranjosti. Drevo je visoko med 10 in 25 m, 
krasi ga lepa krošnja in rjavi storži.
Atlaška cedra oziroma atlantska cedra (Cedrus 
atlantica) je posebnost Atlasa. Je 30 do 40 m 
visok in močan iglavec, premer debla lahko meri 
tudi 1,5 do 2 metra. Cedra ima zelo kakovosten 
in dragocen les. V preteklosti je že grozilo, da 
bodo cedrove gozdove ljudje izsekali, zato so 
zdaj večinoma zaščiteni, izsekavanje pa je pod 
nadzorom. Atlaški cedri je po kakovosti zelo 
podobna libanonska cedra. V atlaških cedrovih 
gozdovih se nahajajo človeku podobne opice 
makaki (Macaca sylvanus). 
Datljeva palma (Phoenix dactylifera) je 
posebno drevo, visoko med 15 in 25 m, 
izjemno prilagojeno na življenje v puščavskih 
oazah, vsak dan pa potrebuje veliko vode. Plod 
je datelj, med 3 in 7 cm dolg sladek sadež, 
ki vsebuje dragocene minerale, sladkorje 
in vlaknine. Domačini datlje uporabljajo v 
vsakodnevnem življenju na zelo različne 
načine. Značilne so za južne strani Visokega in 
Telskega Atlasa ter Anti Atlas.
Hrast plutovec (Quercus suber) dobro uspeva 
na sredozemski in atlantski strani Atlasa. To je 
do 20 m visoko drevo, ki razvije debelo mehko 
skorjo – pluto, ki jo vsakih nekaj let olupijo. Iz 
plute izdelujejo različne zelo uporabne izdelke. 
Hrast plutovec v Severni Afriki imenujejo 
»božje drevo«.
59
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

arheološki ostanki in slikarije na stenah jam 
in jamskih spodmolov nakazujejo prisotnost 
človeka v Severni Afriki že pred 40.000 leti.
Pred približno 7.000 leti je prišlo do globalnih 
podnebnih sprememb. Savana, ki je pokrivala 
celotno Severno Afriko (dokaz so jamske slike 
žiraf, slonov, gazel …), se je počasi spreminjala 
v puščavo. Na vzhodu so se prebivalci začeli 
kopičiti v bližini reke Nil, kjer kasneje pride do 
visoke faraonske kulture. Na zahodu so se ljudje 
premikali proti Atlasu, ki je s številnimi vodnimi 
viri ponujal preživetje.
Etnična skupina staroselskih Amazirov 
(Berberov) je zelo številčna. Največ jih živi v 
Maroku (18–26 milijonov), sledijo Alžirija (9–13 
milijonov), Tunizija (3,8 milijona), Severni Niger 
(1,6 milijona), Mali (850.000), Libija (okoli 
120.000). Manjše skupine so še v vzhodnem 
Egiptu ter Burkini Faso, manjše število Amazirov 
živi na Kanarskih otokih. Veliko jih je tudi 
v Evropi, kamor so migrirali zaradi boljše 
zaposlitve.
Amaziri imajo svoj jezik, ki je zelo star in se je 
do danes ohranil skoraj nespremenjen. Imenuje 
se tamazigh. Imajo tudi svojo abecedo, ki je 
povsem unikatna. Jezik sodi v afro-azijsko 
skupino jezikov in je eden najstarejših jezikov 
na svetu. V njihovem jeziku in pisavi se Berber 
zapiše: ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ. V Maroku je leta 2011 postal 
jezik tamazigh enakopraven in enakovreden z 
arabščino, enako se je zgodilo v Alžiriji leta 2016. 
V Maroku se otroci v osnovni šoli (6-letna šolska 
obveznost) učijo pisati svoj jezik. Postopoma 
se bo amazirščina uvajala tudi na srednje in 
visoke šole. Od Arabcev so v 7. stoletju prevzeli 
muslimansko vero.
Staroselci še vedno živijo v »sodobni« rodovni 
ureditvi, katere temelj je velika družina 
(30–40 članov), ki živi skupaj ali vsaj v bližini. 
Družinski člani so lastniki gorskih območij, 
velikih čred ovac in koz ter gozdov. Nekateri so 
obrtniki ali lastniki trgovinice v gorskem kraju. 
Pomagajo si in skupaj ustvarjajo družinski 
dobiček. Tu in tam se kdo zaposli v dolini, 
priljubljene so državne službe, ker to pomeni, da 
ima družina vsaj eno redno plačo, tudi če je nizka 
za evropske razmere. Zelo pogosti so primeri, da 
mlajši moški člani družine poskušajo dobiti delo 
v tujini (Španija, Francija, Italija) in pošiljajo del 
zaslužka domov. 
Več družin sestavlja rod ali »razširjeno 
družino« – familie (francosko). Običajne so 
poroke znotraj članov razširjene družine. S tem 
poskušajo zaščititi svojo zemljo in imetje. V 
Evropi tovrstne poroke že dolgo niso zaželene, 
marsikje so celo prepovedane. Kadar imajo večja 
dela, želijo koga zaščititi ali si pomagajo pri 
težavah, se več rodov združi v klan.
Slika 10: Amazirska deklica peče kruh agrum. 
V življenju si želi, kot večina drugih deklet, dvoje: da bi se 
poročila in imela otroke.
Foto: D. Ganna Mahmoud, 2020
Ženske v gorovju Atlas so v mnogih krajih 
združene v »kooperative«. Pletejo izjemno lepe 
preproge, nabirajo zdravilne rože in zelišča, v 
Anti Atlasu pridelujejo žafran, ki ga uporabljajo 
kot začimbo, na zahodnem atlantskem predelu 
Anti Atlasa zelo dobro uspevajo endemična 
arganova drevesa. Iz arganovih oreščkov na 
tradicionalni način pridobivajo dragoceno 
arganovo olje. Prav zaradi dobro organiziranega 
dela so ženske v gorovju Atlas malce bolj 
samozavestne, saj imajo svoje vire zaslužka in 
niso povsem odvisne od moških.
Posebnosti Amazirov 
Skoraj vsi so temnolasi, mnogi otroci so prva 
leta svetlolasi, kasneje se jim lasje obarvajo 
temno. Večinoma imajo svetlo polt, na južnih 
straneh Atlasa pa so nekateri zaradi povezav s 
podsaharskimi ljudstvi temnejše polti. 
V gorovju Atlas obstaja več skupin Amazirov, ki 
imajo svoja narečja, glasbo, navade in oblačilno 
kulturo. Mnogi otroci imajo prva leta modre oči, 
kasneje pa temne. Večinoma so vsi prebivalci 
vitki, gibčni, močni in za življenje v gorovju zelo 
dobro prilagojeni. Večinoma so zelo umirjeni, 
pridni delavci, zvesti prijatelji in večinoma jim 
je družina največja vrednota. Otroci so njihovo 
največje bogastvo, še vedno so značilne družine 
s številnimi otroki. Stari starši so vedno del 
družine in jesen svojega življenja preživljajo z 
vnuki in pravnuki.
Čeprav imajo Amaziri prav vse atribute 
sodobnega sveta – mobilne telefone, televizorje, 
avtomobile, so ohranili svoje tradicionalne 
navade, običaje, glasbo, plese in druge vrednote.
60
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja

Sklep
Gorovje Atlas je izjemno zanimivo 
mladonagubano gorovje z veliko biološko 
diverziteto, reliefno in geološko zelo razgibano 
ter naseljeno z amazirskim prebivalstvom. 
Najvišji je Visoki Atlas, ki zavzema osrednji del 
Maroka. Južno in jugozahodno od Visokega 
Atlasa se razprostira stara gorska veriga Anti 
Atlas. Za gorovje so značilni višinski rastlinski 
pasovi, ki odsevajo dvojnost sredozemske in 
saharske strani. Podnebje je gorsko, severna 
pobočja in grebeni so pod sredozemskim 
vplivom, južna pobočja, Saharski Atlas v Alžiriji 
in Anti Atlas v Maroku, pa so skoraj povsem 
puščavski. Atlas je tako podnebna meja med 
namočenim severom in sušnim jugom. V Atlasu 
in njegovi bližini živijo Amaziri, ki jim je uspelo 
ohraniti svoj jezik in kulturo, od Arabcev pa so 
prevzeli muslimansko vero. Amaziri še vedno 
živijo tesno povezani z naravo, življenje v Atlasu 
je trdo, njihove sorodstvene vezi pa ravno zato 
zelo močne. Ohranili so mnoge domače obrti in 
veščine, ki jih lahko občudujemo (tkanje preprog, 
lončarstvo, usnjarstvo, izdelki iz cedrovega lesa, 
sirarstvo …).
Atlas je izjemen, zaokrožen naravno-kulturni 
prostor s svojimi posebnostmi, ki so pravi izziv 
za geografe.
Viri in literatura
1. Atlas Mountains. (b. l.). Atlas Mountains - 
Wikipedia
2. Pavšič, J. (ur.). 2006. Geološki terminološki slovar. 
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
3. Encyclopedia Britannica. https:/ /www.britannica.com
4. Eyewitness travel: Morocco. (2017). Penguin 
Rendom House.
5. Natek, K. in M. (2006). Države sveta. Ljubljana: 
Mladinska knjiga.
6. Plummer, C. (2005). Physical Geology. Boston, New 
York: Mc Graw Hill, High Education. 
7. Servi, K. (2014). Greek Mythology. Atene: Ekdotike 
Athenon S.A.
8. Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija (2006). 
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Slika 11: Amazirska poroka v vznožju Visokega Atlasa v 
vasici blizu Erfouda
Foto: D. Ganna Mahmoud, 2020
Zanimivosti
- Atlaški levi, znani tudi kot berberski levi 
ali severnoafriški levi so žal le še spomin. 
Zadnji so bili ustreljeni v Srednjem Atlasu 
v Maroku leta 2002. V Alžiriji so jih 
iztrebili že v šestdesetih letih 20. stoletja. 
Na mogočne živali spominjajo le še kipi v 
Fesu, Ifranu in v drugih mestih.
- Toubkal, najvišji vrh Atlasa, 4.165 m (v 
nekaterih virih 4.167), je relativno lahko 
dostopen vrh, ki so ga večkrat osvojili tudi 
slovenski planinci in alpinisti.
- Tizi n‘Tizka je najvišji gorski prelaz v 
Visokem Atlasu. Cesta je speljana na kar 
2.260 m nadmorske višine. Tu se ustavljajo 
domačini in turisti, saj je gorska pokrajina 
zares veličastna. Cesto so gradili francoski 
vojaki med letoma 1930 in 1938 v času 
francoske kolonialne oblasti v Maroku.
- Zagora je največje mesto v Anti Atlasu. 
Dejansko je kraj za gorami na saharski 
strani. Ime nam je popolnoma domače, 
čeprav ni nobene povezave med 
slovanskimi in amazirskimi jeziki.
- Taliouine je zelo lepa gorska oaza, 
kjer je središče pridobivanja in sušenja 
dragocenega žafrana. To je izrazito žensko 
delo. Ženske so povezane v »cooperative 
feminine«.
- Ifrane je zimsko in poletno turistično 
središče v Srednjem Atlasu, na nadmorski 
višini med 1.600 in 1.700 m. Mestece 
spominja na francoske ali švicarske 
gorske kraje in je v velikem nasprotju s 
tradicionalnimi kraji v Atlasu.
61
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
širimo obzorja