1ED.
S E.D. 38/1.2 1998. stran .10
Uredništvo
DR. SLAVKO KREMENŠEK
Dr.Slavko Kremenšek, rojen 1.1931 v Kozjem, celjski gimnazijec, zgodovinar in etnolog, se je Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani zapisal ¿e 1.1960, sprva kot asistent, nato docent, izredni profesor in od 1.19,SO kot redni profesor za občo etnologijo in etnološko metodologijo.
Slovesnost ob upokojitvi prof. Slavka Kreincnška na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, jooij 1998.
S.E.D, 38/1,2 1998, stran 31
V njegovih desetletjih pedagoškega dela smo ga študenti spoznavali in srečevali na predavanjih, na številnih simpozijih, posvetovanjih in podobnih prireditvah doma in na tujem, brali njegove številne članke. Učbenik Obča etnologija, objavljena predavanja v zvezkih Etnoloških razgledov in dilem ter obširen projekt Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlju s posameznimi knjižicami vpraša In ic, so edinstveni pripomočki pri študiju in terenskemu delu. Že iz teh nekaj drobnih poudarkov njegovega dela se zn ali dejstvo, da se je zavedal svojega pedagoškega poslanstva v oblikovanju novih generacij etnologov.
Ob upokojitvi dr.Slavka Kremenšku, s'tio v tokratni številki Glasnika SED želeli objaviti razgovor o profesorjevem dolgoletnem teoretičnem, raziskovalnem, predvsem pa Pedagoškem delu. Kljub temu, da pogovora nismo uspeli izpeljati, smo se v uredništvu odločili, da i>saj z drobci Opominov nekaterih kolegov povemo, kaj in koliko pomeni dober profesor.
Prof. Kremenšek v rudarski obleki, pred vstopom v rudnik, Mcžica, maj 1992;
Izjave:
Letos mineva 15 let od ustanovitve Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU (AVL). Spominjam se, med drugim, tudi takratnih prizadevanj Slavka Kremenška, ki je vodil področje etnologije pri tedanji Raziskovalni skupnosti. Pobuda za odprtje etno-filmskcga delovnega mesta na SAZU je sicer slarejša. tudi če ne omenjam Kuretovih pobud v šestdesetih letih. Že v lelu 1978 je Slovensko etnološko društvo to predlagalo celo v jugoslovanskem merilu. Pričakovati je bilo. da bi se tako delovno mesto s podporo Inštituta za slovensko narodopisje (ISN) in zveznega društva lahko odprlo v kakih dveh letih, V resnici so konkretnejši dogovori stekli v letu 1982, v času izida moje Filmografije slovenskega etnološkega filma in velike retrospektive etno filma v Cankarjevem domu. Takrat me je Slavko Kremenšek predstavil direktorju novoustanovljenega Znanstvenoraziskovalnega centra. Seveda Kremenšek ni bil osamljen v podpiranju ustanovitve AVL. V Z Rt' je vodil pobudo Julijan Strajnar iz Glasbeno narodopisne sekcije ISN, ki si je tudi izmislil ime Avdiovizualni laboratorij. Kremenšek je sicer nameraval moje področje najprej profesionalizirati na Filozofski
JU).
S.H,D, 38/1.2 ¡998. stran 32
fakulteti. Imel je že podporo direktorja Znanstvenega inštituta na Filozofski fakulteti. Načeta Šumija, vendar je vse padlo v vodo zaradi zakulisnih nasprotovanj, o katerih mi je Kremenšek samo namignil, še danes pa zgolj domnevam za katere konkretne osebe iz etnoloških krogov je šlo. To diskretnost sem mu že takrat štel v dobro.
Končno je k ustanovitvi AVI. pripomogla Kremenškova garancija, da bo etnološko področje Raziskovalne skupnosti nekaj let plačevalo finančni delež za moje delovno mesto. Ko je k temu pristopila Se SAZU, je direktor Župančič odobril ustanovitev AVL. Dobil sem pisalno mizo na Wolfovi 8, ob Julijami Strajnarju, Mirku Ramovšu in Zmagi Kumrovi. Tako se je zaključil nek moj krog zanimanja za etnološki film. Na Wolfovi 8 sem se namreč najprej oglasil pri Valensu Vodušku in pri Urošu Kreku, ko sem se odločil, da resneje pristopim k raziskovanju problematike etnološkega filma v Sloveniji. Takrat si nisem niti v sanjah predstavljal, da bo Kremenšek kakih 5 let kasnej*e tako usodepolno podprl mojo pobudo,
dr. Naško Križnar, AVL ZRC SAZU
Priznam, sprva je bilo kar težko razumeti zamotane stavčne strukture, ki so prihajale izpod brkov prof. Kremenška, ko nam je predaval v prvem letniku. Rilo mu je treba res prisluhniti in napeti možgane, da so nam brucom prišle do zavesti globoka razmišljanja. A bolj ko
Na gartku Škafarje ve bajte. Skofja Loka, 19(13.
Ekskurzija v Istro. 1960.
smo zoreli, lažje smo ga razumeli. Že spočetka pa nam je bilo jasno, da mu ni vseeno za nas in da je etnolog s srcem in dušo. Načelen, klen, iskren. Malo je ljudi, ki tako trdno stojijo za svojimi načeli, jih argumentirano zagovarjajo in se ne obračajo po vetru. Kot takšen nas je naučil še mnogo več. kot zgolj zapletenih etnoloških resnic.
Dan Podjed, študent etnologije
Kot študent etnologije v letih 197! - 1976, bi želel obuditi nekaj svojih misli o prof. Slavku Kremenšku. Prof, Kremenšek je vedno znal prisluhniti študentom in mlajšim kolegom. Njegovi nasveti so bili tehtni, preudarni in nikoli vsiljivi. Vedno smo pri njem našli odprta vrata in sproščen pogovor ali na hodniku, oddelčni knjižnici, na ulici ali v njegovem kabinetu. Želel bi omeniti dogodek, ki se je zgodil na simpoziju Ltnološkega društva Jugoslavije v Kruševcu, leta 1974. Skupina mlajših slovenskih etnologov in študentov etnologije je predstavila problematiko primestnega naselja Galjevica pri Ljubljani. Profesorji naj hi stanovali v boljšem hotelu, študentje pa v Planinskem domu na Jastrebcu. Prof.Kremenšek se je prostovoljno odločil, da stanuje ali prenočuje z mlajšimi, z razlago:«Kjer so moji študentje, bom tudi sam.«: Kremenškovi nasveti so mi velikokrat pomagali in me vzpodbujali tudi pri nadaljnjem delu v muzeju. Prav na njegovo pobudo je prišlo v Mariboru do dveh pomembnejših srečanj, in sicer o vprašanju razmerja med etnologijo in zgodovinopisjem ( Maribor 1984) in o vprašanju mestne etnologije ( Maribor 1990), Za obe srečanji lahko trdim, da sta bili uspešni, gonilna sila in iniciator obeh pa je bil vsekakor prof.Kremenšek.
Tone l'etek, dipl.etnolog,
Pokrajinski muzej Maribor
Profesor dr.Slavko Kremenšek je imel, po mojem mnenju, v zadnjih dvajsetih letih osrednji vpliv v stroki, ki jo je včasih razvijal tudi na škodo lastnega
S,H.D. 38/1,2 1998. stran 33
$£Dl
ésé.
Jeseni lcE.ii 1V62. raziskovalnega dela.
Pri svojem delu se je zelo zavzemal za študente, bi! jc tudi zelo liberalne, saj je vsakomur dopuščal svoje mnenje in stališče. Toda pri naših nalogah se pozna, da nas je seznanjal bolj s teorijo stroke, medtem ko je terensko delo prepustil drugim profesorjem. Čeprav naj bi bila ravno praksa osnova našega dela.
KM., absoh. etn. in kulturne antropologije
Prof. dr.Slavko Kremenšek je bil tisti, ki je znal v nas, študentih etnologije, na senzibilen način vzdramiti radovednega duha in slo po etnološkem raziskovanju. Spoštovali smo ga kot vzornika, dostopnega, kritičnega in stimulativnega, ki je v nas prebudil nekakšno
etnološko (samo) zavesi. To je vrlina le redkih odličnih profesorjev, ki se zavedajo svoje vloge in poslanstva, svoje etnološke misije, ki jo utirajo in razširjajo med bodoče generacije etnologov.
Prof.Slavko Kremenšek, raziskovalec in pedagog, je eden tistih neumornih borcev za »etnološke pravice«, položaj in status ter družbeni ugled znanosti, ki svoje karizme ne gradi na puhlem populizmu in cenenih atrakcijah, temveč na mednarodno primerljivih kritičnih refleksijah znanosti. Njegov prispevek pri razvoju slovenske in evropske etnologije je neizmeren, zalo sem prepričan, da ga bomo kot enega od najpomembnejših klasikov slovenske etnološke misli še veliko citirali. Nemara v prihodnosti še veliko bolj kot danes, saj se zdi, da svoje disciplinarne identitete ne znamo graditi na lastni, prepoznavni in mednarodno primerljivi znanstveni tradiciji, temveč na modnih in trendovskih metodoloških koncepcijah, skoraj praviloma privzetih iz »tujine«,
Protesorjivi karizmi ter njegovi zaupljivi in dobrohotni naravi sem dolžen zahvalo, da sem še danes prepričan o pravilnem izboru svojega poklica, ki me osrečuje ter moje življenje psmišija in navdihuje,
Aleš Gačnik, dipLetnolog,
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra ¡tuj
Ohju vIjltil" fotografije so iz ct no luski; fototeke OE1KA. FF v Ljubljani.
dr. Slavko Kremenšek na predstavitvi knjige Ftnotoški slovar madžarskih Slovencev v PEN klubu. Ljubljana 1996.
flllUUIIiil