GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 29. JULIJA 1958 LETO V., ŠTEV. 5? MESTNI SVET 4. seja Mestnega sveta dne 8. julija 1958 (Nadaljevanje) SPREMEMBE TARIF KOMUNALNIH PODJETIJ K tretji točki dnevnega roda jo Podal obrazložitev član Svetu za komunal ne zadeve inž. Beno Svetina, ki je izvajal: Letos je izšla zvezna uredba, ki določa odnos med ceno komunalnih Storitev, ki jo plačujejo privatniki in podjetja. Zaradi tega moramo tudi mi spremeniti ceno. Svet za komunalne zadeve je razpruvljul o tej problematiki in bi vam podal glede na to naslednje poročilo: Z odločbo Ml.O Ljubljana v letu 053 za tarifo za vodo in z odlokom Obl,O Ljubljana-Center v letu 1957 za kanalsko pristojbino smo s predpisanimi tarifami šli na princip pokrivanja celotnih proizvodnih stroškov, vključno z amortizacijo. Na la Uačin smo iz dohodka Mestnega vodovoda in Mestne kanalizacije finansirali tudi investicijsko nadomestitev, s čimer je bila istočasno delno resevana tudi razširjena reproduk-C|ja. Predvsem je bil to primer pri Vodovodu. S tem smo dosegli gotovo stopnjo samofinansiranja teh dveh dejavnosti in delno formiranje ekonomskih tarif ter tako zagotovili razvoj vodovodne mreže brez proračunskih sredstev, dočiin je bilo to Pri kanalizaciji rešeno samo delno. Za formiranje tega dohodku so bde predpisane sledeče tarife: I. Vodovod: 6 din/jn* javna kopališča za ostalo široko potrošnjo (gospodinjstva, ustanove, šole, bolnice "itd.) lOdin/in" plinarna 20 din/m* železnica 40 din/m* industrija 80 din/m* 2- Kanalizacija: javna kopališča din 1.50/m* široka potrošnja din 2.50/m* Plinarna din 5,—/in* železnica din 10.—/m* industrija in obrt din 20.—/m* Značilnost teh tarif je bila pred- . "ihrvnei-vii- » po- prj 'lJ° in industrijo v razmerju 1:8, Hon l"1 8mo breme prehoda na eko-Nu ( e eene prenesli na industrijo. UsU ■ n®Čin se je pri vodovodu n,i|:flriul letni dohodek v višini 212 "Jonov dinarjev, pri kanalizaciji Prj Vsoti 78 milijonov dinarjev. don,*,>< ,v°du je k temu dohodku ihdiw«e" * *ir°ka potrošnja 51 %, je ši,^" b’1 69%. Pri kanalizaciji ind„ai Potrošnja pokrivala 1 *»°/o. orn(r'z\Ja pa 81 %. S tem je bila v ; ena dejavnost obeh‘zavodov v PJHenjenem obsegu, ie (zg) nem listu FLRJ št. 16/58 komii,,a i zve*na Uredba o cenah za Jih „. 11 "e Proizvode in storitve, ki racij,. jajo gospodarske organi- 1 r/avni organi in zavodi, po kateri je dovoljeno razmerje med tarifami za široko potrošnjo in gospodarske organizacije v naj višjem razponu t:3. Iz tega razloga moramo pristopiti k reguliranju tarif. Svet za komunalne zadeve je prišel do sledečih ugotovitev: če ostanemo pri isti veni za široko potrošnjo, to je 10 din za m* vode in za kanalsko pristojbino v višini 25% od tarife za vodo, potem bi Mestni vodovod ustvarjal letno le 128 milijonov dinarjev ali 60"/e od sedanjega dohodka. Mestna kanalizacija pa le 4t milijonov dinarjev ali 53% od. sedanjega dohodku. S tem dohodkom zavod ne bi mogel kriti v celoti niti proizvodnih stroškov, t. j. vzdrževanja in potrebne amortizacije. Ce bi hoteli ustvariti dohodke, kakršne imamo pri vodovodu in kanalizaciji danes, bi morali zvišati ceno vode za široko potrošnjo na 17 din za m*, za kanalizacijo pa na din 4.25 zu ra*, t. j. 25% prispevka za vodo. Svet za komunalne zadeve meni, da ne moremo ostali pri luk ih tarifah, s katerimi ne bi pokrivali polne amortizacije, ker bi to pomenilo direktno ogrožanje splošnega standarda zaradi propadanja naprav, ker proračun ne bi prenesel tozadevne dodatne obremenitve za kritje razlik v dohodkih. Zato predlaga Svet za komunalne zadeve, da se poviša tarifa pri vodovodu za široko potrošnjo na 13 din, pri kanalizaciji pa na din 3.25 za m* pridobljene vode. S temi tarifami bi ustvarili tak dohodek, da bi krili samo proizvodne stroške, vključno z amortizacijo, ne pa tudi investicijsko nadomestitev. Podjetje Mestna plinarna je s sedanjo tarifo, ki je bila postavljena v letu 1956. krilo svoje proizvodne stroške, vključno z amortizacijo in je ustvarjalo letno 89 milijonov dinarjev dohodkov, od tega 21% od široke potrošnje in 79% od industrije. Tarifa je bila naslednja: 1. v gospodinjstvu: za uporabo plina do 25 m* mesečno 14 din/m* za višek nad 25 m* mesečno do 50 m* 13 din/m* za višek nad 50 m* mes. 12 din/m* 2. v industriji do porabe 5000 m* mes. 65 din/m* do porabe 10.000 in* mes, 55 din/m* poraba nad 10.000 m* mes. 50 din/m* 3. ustanove, trgovine in obrt 45 din/m* Tudi Iti je bilo uveljavljeno načelo, da naj glavno breme stroškov nosi industrija (razpon 1:5.3). Z na- vedeno uredbo pa se ta prenos stroškov ne moro več vzdržati v taki meri in je bilo zato ob upoštevanju maksimalno dovoljenega razpona 1:3 med Široko potrošnjo in industrijo preiti na novo tarifo, ki jo predlaga Svet zu komunalne zadeve v sledečih iznosih: za široko potrošnjo 17 din zu m*, pri čemer je upoštevan tudi dosedanji mesečni pavšal za priključek v višini 100 din in za industrijo v višini 51 din/m*. S to tarifo so zagotovljeni Mestni plinarni dohodki, kot jih je imela do sedaj, s predpostavko, da ostane število naročnikov kljub povišanju isto, V razpravi so sodelovali odborniki: Ostoj Tuma, dr. Marijan Der-mastia, iuž. Ivo Klemenčič, inž. Rado Čotar, Janez Nedog, Peter Lešnjak, Leopold Krese, Janez Ponikvar in Marijan Jenko, ki so se dotitknili raznih vprašanj v zvezi s spremembo tarife. Ostoj Tuma: Jaz bi diskutiral za pet let nazaj. Stanujem v 1. nadstropju in poleti velikokrat ni bilo vode. Sedaj vodo imamo in takrat bi dal gotovo tudi 200din na mesec, če bi imel vodo. da bi ne bilo treba hoditi ponjo v klet. Predlagam, da ne bi šli samo na 13 din. temveč na tako višino tarife za široko potrošnjo, ki 1h> ustrezala, to je 17 din. Z novim cevovodom smo prišli že do Titove ceste in brž ko bo dokončan, bodo tudi zunanji predeli prišli do zdrave vode. Ce pa bomo sredstva zmanjševali, se bojim, da bomo zopet ostali brez. S tega stališča bi apeliral, da sprejmemo tarifo, ki guranlira nri razmerju 1:3, da bo vode dovolj. To pride na družino na jveč 80 din in 20 din za kanalizacijo, kar pa mislim, da nam lahko zagarantiru. da pridejo vsi mestni predeli do komunalnih uslug, katerih pa brez sredstev ni. Sicer pa prosim lov. podpredsednika, da pojasni, kako bi se v tem primeru povečala obremenitev družine. Inž. Ivo Klemenčič: Ce povišamo tarifo na 17 din za m* in kanalizacijo na din 4.25, znaša to za štiričlansko družino brez kopalnice povečanje pristojbine za 103 din, t. j. od sedanjih 150 na 255 dinarjev za vodo in kanalizacijo. Na ta način bi ustvarili toliko sredstev, kot jih lahko ustvarjamo pri sedanji tarifi v razmerju 1:8. V tem primeru bi imela široka potrošnja vodo po 17 din. industrija pa po 51 din, kajti sedaj je bil odnos v razmerju 1:8. Pripomnil bi pri tem, da imajo že v Mariboru in I Kranju tarifo po 20din zu m*. Ignac Voljč je v razpravi dejal, da gre po njegovem mnenju pri spremembi tarife predvsem za to, da se prenese breme iz industrije na potrošnika. Nadalje je dejal, da nima nič proti teinu, če se poviša cena na 16 ali 17 din, vendar pa bo treba na zborih volivcev točno povedati o ekonomski ceni vodovoda, kanalizacijo itd. Končno je dejal, da je za to, da se ustvari toliko sredstev, da bomo vodovod razširili, ne smemo pa iti na to, da bomo pristojbino povečevali, vodovoda pa ne razširjali. Dr. Marijan Dcrmastia: Hotel bi opozoriti na nekatere okolnosti, ki so važne za današnjo razpravo. Predvsem se moramo zavedati, da smo z razpravo v zakasnitvi, ker bi to vprašanje morali urediti do 1. junija. To pa praktično ni bilo mogoče, ker smo imeli vrsto OKRAJNI LJUDSKI ODBOR RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana razpisuje mesto tržnega inšpektorja v Tržnem inšpektoratu OLO Ljubljana. Pogoji: Srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v stroki. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom se vlagajo v uradu tajnika OLO, Mačkova ul.!, soba št. 13. Prošnji je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev zg sprejem v upravno službo v smislu 31. člena zakona o javnih uslužbencih. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana razpisuje mesto finančnega uslužbenca v odseku za računovodstvo OLO Ljubljana. Pogoji: Srednja ali nižja strokovna izobrazba in praksa v računovodskih poslih. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti v uradu tajnika OLO, Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. Rok za vlaganje prošenj jo 13 dni po objavi v »Glasniku« OLO. Prošnji jo priložiti dokumente, ki se zahtevajo v smislu 31. člena zakona o javnih uslužbencih za sprejem v upravno službo. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana razpisuje mesto pripravnika zn naziv geometra pri Katastrskem uradu na Grosupljem. Pogoji: Geodetski oddelek na gradbeni srednji šoli z diplomo. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokumenti, ki se v smislu 31. člena zakona o javnih uslužbencih zahtevajo za sprejem v upravno službo. Rok za vlaganje prošenj^ j e 15 dni po objavi v »Glas- Prošnje se vlagajo v uradu tajnika OLO, Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. vprašanj, o katerih smo bili prisiljeni zato predhodno podrobno razpravljati in vskladiti stališča. Zato bomo morali na temelju današnjih sklepov začasno stvari urediti, potem pa čimprej o njih razpravljati nn zborih volivcev, ki bodo morali dati svojo pritrditev k našim sklepom. Prav je tudi, da temeljito razpravljamo, na kakšno ceno bomo sli za široko potrošnjo in da pri tem upoštevamo vse momente, ki so za tako odločitev važni. Ko smo vskla-jcvali trenutno še veljajočo tarifo, smo vodili široko razpravo na zborih volivcev. Ob tej priliki smo posebej poudarjali potrebe prehoda na samo finansiran;^' komunalnih služb in na ta princip dobili pritrditev zborov volivcev. Seveda smo pri tem izkoristili možnosti, ki smo jih takrat imeli in smo glavni del bremena preboda na samofinansiranje ravno pri vodi in kanalizaciji pro-vrgli na industrijo, ker smo pač ustanovili razmerje 1:8. Ze takrat pa nam jc bilo jasno, da ic to samo začasna rešitev in da dolgo takega nesorazmerja med industrijo in široko potrošnjo ne bomo mogli zdržati. Sedaj je prišel tisti trenutek, ko se je praznina v zakonodaji po-polnila, s tem da sc je fiksiral odnos z največ 1:3 in mi moramo nujno izvesti konsekvence, ki naj omogočijo vodenje dosedanje politike ob novih pogojih. Podariti moram, da je prvotni predlog zveznih organov predvideval celo razmerje 1:2, da pa je bila kasneje ostrina nekoliko ublažena, ker je bilo evidentno, da bi v takem primeru nastale velike težave. Končno moramo tudi misliti na to, da ne smemo dopustiti, da bi sc v neposredni bodočnosti znašli v položaju, ko bomo zopet razpravljali o vprašanju?preskrbe z vodo celo tam, kjer jo danes že imamo. Hitra rast mesta, posebno pa potrošnja vode kot posledica višjega standarda, nas na to resno opozarajojo. Vse te okolnoati bomo morali volivcem na zborih volivcev jasno povedati in če bomo to storili, potem ne bo nobenega strahu ali pa še celo potrebe, da bi volivce postavljali pred izvršeno dejstvo. Inž. Rado Cotar jo vprašal, če sc to povišanje predvideva tudi zn železnico, ali ostane tarifa noizprcmcnjcna, ker je železnica imela do sedaj tarifo 40 in nc *51 dinarjev. Inž. Ivo Klemenčič je pojasnil, da Mestni svet sprejema spremembo tarife principialno kot priporočilo občinskim ljudskim odborom, ki naj postavijo novo tarifo. Omenil je, da bodo potrebna tu in tam določena odstopanja. N. pr. za Tovarno kleja bi to povzročilo določene težave, zato je potrebno specifične primere posebej obravnavati. Ivan Curk je v razpravi dejal, da bi bilo treba s sedanjim prihcipom seznaniti odbornike, ker so bile te tarife sedaj zn različne obrtne in industrijske obrate zelo različne. Ciril Fain je razpravljal o tem, da je potrebno v zvezi z novo kanalsko pristojbino v posameznih primerih delati v občinah določene izjeme. Omenil je,# du bi sc za Tovarno kleja, ki ima svoj vodovod, z novo pristoj* bino izdatki znatno zvišali. Janez Nedog: 1 Če razpravljamo o neki tarifi, ni stvar tako enostavna. Vprašanje je, če je prav, du na potrošnika, ki je vključen v redno mrežo, prenesemo stroške razširjene reprodukcije in ali jc to potrebno ali ne. Normalno bi sc morali postaviti na princip, da krijemo vzdrževanje- iz potrošnje, medtem ko razširjanje mreže ne. Zanima me, ali je v tej ceni 20din to zapopadeno. Kot osnovo naj bi se dalo občinam, da potrošnik plačuje potrošnjo, vzdrževanje in amortizacijo, ne pu tistega, knr je v zvezi z razširitvijo kanalizacije in vodovoda, ker so to komunalni stroški, ki jih je treba prenesti tja, kamor spadajo. Peter Lešnjak: Čeprav zastopam kraj, ki nima vode, bom glasoval za višjo tarifo, ker se bo s tem laže razširila mreža. Dati moramo občinskim ljudskim odborom priporočilo, da bodo to sprejeli. Leopold Krese se je v svoji razpravi zavzel za to, da je treba o tem seznaniti zbore volivcev, čeprav so lc-ti o tem že razpravljali. Izrazil je prepričanje, da čeprav je uredba že stopila v veljavo, ne bo po njegovem mnenju težko to zvišanje naknadno utemeljiti na zborih volivcev. Ni pu se strinjal s tem, da bi se nova pristojbina plačevala od dneva, ko je stopila uredba v veljavo, temveč od dnevu, ko bodo to sprejeli občinski ljudski odbori. Janez Ponikvar je dejal, da sc strinja s tem, da je treba z ekonomsko ceno dobiti sredstvu za kritje komunalnih služb. Vprašal je, kako je s tistimi, ki imajo svoje lastne vodnjake. Po njegovem mnenju je treba odločiti tako, da se od črpane vode ne plača pristojbina. Marijan Jenko je predlagal, tla je treba razčistiti vprašanje veljavnosti nove tarife. Dr. Marijan Dermastia je pojasnil, da je treba vprašanje veljavnosti prepustiti pravni formulaciji. Ker zvezna uredba določa, da se obračunava po novi tarifi od 1. junija, jc to za nas zakonita obveza, katero bomo morali izpolniti. To ne smemo tolmačiti kot retroaktivni akt, saj smo 1. junija za to spremembo že vedeli. Predsednik Mestnega sveta je nato dal nn glasovanje oba predloga, in sicer predlog priporočila Sveta za komunalne zadeve za tarifo 13 din in pa predlog lov. Tume in še nekaterih drugih odbornikov, da se zviša tarifa na 17 din. Sprejet je bil predlog Sveta za komunalne zadeve v celoti kot priporočilo občinskim ljudskim odborom na območju mesta Ljubljane s,to spremembo, da se zviša tarifa za m* vode od 13 nn 17 din. OBČINA DOMŽALE 286. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Domžale je na svoji seji dne 15. julija 1958 na podlagi prvega odstavku 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 14 proizvajalske skupine industrije, trgovine in olirti. 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Domžale. V volilni enoti št. 14 proizvnjol-ske skupine industrije, trgovine in obrti, ki jo sestavljajo proizvajalci, zaposleni v Mlinski industriji Domžale, Tovarni olja »Sončnici« na Viru in obratu »Alko* v Domžalah, ker je prenehal mandat odbornika tega zbora Petra Kureta, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo 9. avgusta 1953. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in nn krajevno običajni način "v navedli! voli' : enoti. St. 02/1-1517/1. Domžale. 15. julija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Frane Habjan 1. r. OBČINA GROSUPLJE 287. Nn podlagi 52. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 37-430/55) in 26. člena statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvajalcev 1. marca 1958 izdal ODLOČBO o ustanovitvi potrošniških svetov na območju občine Grosuplje. 1. člen Na območju občine Grosuplje sc ustanovijo potrošniški sveti pri po- slovalnicah trgovskega podjetja »Tabor« Grosuplje in obrtnih obratih, ki prodajajo živila, in sicer: a) skupni potrošniški svet za naslednje poslovalnice trgovskega podjetja »Tabor« Grosuplje in živilske obrate: trgovino »Pri pošti«, Grosuplje; Trgovino »Breg«, Grosuplje; Trgovino »Oprema«, Grosuplje; Mesarijo Grosuplje; Pekarijo Grosuplje; Mlekarno Grosupl je; h) posebni potrošniški svet za poslovalnico trgovskega podjetja »Tabor«, Grosuplje in Trgovino »Bo-štanj«, Veliko Mlačevo; c) skupni potrošniški svet za naslednji poslovalnici trgovskega podjetja »Tabor«, Grosuplje: Trgovino »Gora« 1, Šmarje; Trgovino »Gora 2«. Šmarje; č) posebni potrošniški svet za poslovalnico trgovskega podjetja »Tabor«, Grosuplje, Trgovino »Slivnica«, Spodnja Slivnica. 2. člen Svet potrošnikov kot organ družbene kontrole ima pravico kontrolirati poslovanje trgovin in obrtnih obrn tov, ki prodajajo živila, ter predlagati ukrepe zn izboljšanje njihovega poslovanja. Pri izvrševanju kontrolne pravice: daje predloge o uporabi sredstev rezervnega sklada in o razpolaganju z osnovnimi sredstvi; imd pravico vpogleda v poslovne knjige in prnvieo pregledovati poslovne prostore ter blago; je dolžan o zupnženih nepravilnostih obvestiti Svet zu gospodarstvo OhLO Grosupl je. * 3. člen Sveti potrošnikov imajo 5 do t5 članov. Svet zn gospodarstvo je pooblaščen. da določi za potrošniške svete število članov. Pri določanju števila članov potrošniških svetov je treba upoštevati promet in število potrošnikov, ki jih zajame in trgovine in obrtni obrati, ki proda in jo živila, v okviru skupnega ali posameznega potrošniškega sveta. 4. člen (""Ioni sveta potrošnikov se volijo iz vrst potrošnikov trgovin in obrt- nih obratov, ki prodajajo živjla, za katere se volijo. 5. člen Delovna dobil zn člane sveta potrošnikov traja dve leti. 6. člen Člani sveta potrošnikov se volijo na sestankih potrošnikov za območje skupnega oziroma posebnega potrošniškega sveta. Funkcija člana potrošniškega sveta preneha: če sklene to ena tretjina volivcev — potrošnikov; če sklene to zbor volivcev; . če sklene Svet za gospodarstvo ObLO sam, ali pa nu utemeljen predlog delovnega kolektiva. 7. člen Svet potrošnikov se mora sestajati najmanj enkrat na mesec in mora poročati dvakrat na leto (v mesecu januarju in juliju) zbortf potrošnikov o svojem delu in ukrepili, ki so jih v tem času pod vzeli- 8. člen Pravila zn poslovanje svetov po- I trošili kov izda Občinski ljudski odbor Grosuplje na predlog sveta z® gospodarstvo. 9. člen Tn odločba velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestnik'1 okraja Ljubljana. 10. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta odločba, preneha veljati odlok 0 ustanovitvi potrošniških svetov n® območju občine Grosuplje št. 324/* z dne 6. marca 1956. St. 01/1-748/2. Grosuplje, I. marca 1958. Predsednik , občinskega ljudskega odbore-Anton Janežič 1. r. OBČINA LJUBLJANA-BE2IGRAD 288. in 8. člena temeljnega zakona o P*"e podlagi cienu ureuuv trgovanju ter o trgovskih podjetj in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/3 98. Člena zakona o občinskih Ij sitih odborih (lir list I BS št. 19/3 krških (Ur. list FLRJ št. 46/51) po sporazumu s Trgovinsko zbornico Za okraj Ljubljana izdaja Svet za industrijo, trgovino in gostinstvo občinskega ljudskega odboru Ljub-Uana-Bežigrad po sklepu seje z tine 18. junija 1958 ODREDBO O najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Ljubljaua-Bežigrail. 1. člen S to odredbo sc določa: 1. najkrajši poslovni čas v prodajalnah; 2. obvezna dežurna služba v pro-dajalnah z živili. V tem predpisanem najkrajšem času morajo biti prodajalne odprte za stranke. Vsaka sprememba ali prestavitev predpisanega poslovnega časa je nedopustna. Določne te odredbe ne veljajo za tiste obrate, za katere veljajo posebni predpisi o poslovnem času. 2. člen Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana* Bežigrad sme v izjemnih primerih — zaradi adaptacije, inventure in podobno, če je to nujno potrebno dovoliti, da se obrat zapre med poslovnim časom. 5. člen Cc je predpisano, da mora biti ob določenem času odprtih samo nekaj obratov, pa ti obrati niso določeni s to odredbo, določi take obrate Trgovinska zbornica okraju Ljubljana po predhodnem posvetovanju s potrošniškimi sveti, oziroma Obrtna zbornica za obrate, ki spadajo v njeno pristojnost. Razpored določi pristojna zbornica tako, da se obrati izmenjavajo in tako, da so odprti obrati enakomerno razdeljeni po mestu. V sporazumu s Svetom za industrijo, trgovino in gostinstvo občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Bežlgrad določi pristojna zbornica Po predhodnem posvetovanju s potrošniškimi sveti tudi razpored trgovin in prodajaln, ki morajo biti od-Prte kot dežurne izven določenega Poslovnega časa. 4. člen , Poslovni čas je različen pozimi 'n poleti. Zimski čas traja od t5. septembra do 50. aprila. 5. člen . Dbrati morajo biti odprti dopol-*jan in popoldan. Ob nedeljah in . r|igih dela prostih dnevih, ponoči n v opoldanskem odmoru so obrati aačeloma zaprti. Izjemo določajo 6., • m 8. točka te odredbe. Kot nočni čas se računa čas od 6 ure, opoldanski od 12 do 14 Pr L.rodajalne smejo biti odprto Jjj e*° predpisanega najkrajšega po-ni časa, če tako sklene delov* kolektiv sam ali skupno s svojim p°trošni«kim svetom. p 6. člen dni °' ncvi in ponoči mora biti vso pr ."^Pretrgoma odprta vsaj ena PrlVrl®*"11 bencina, katero določi lojna zbornica. rx, 7. člen dnevu neote) 8.00—12.00 15.00— 18.50 8.00— 15.00 15.00— 18.50 7.00— 20.00 7.00— 11.00 15.00— 18.00 6.00— 10.50 15.00— 18.00 6.00— 19.00 6.00— tl.00 16.00— 18.00 5.50— 15.00 14.00— 20.50 5.50— 9.50 5.50— 9.50 7.00— 12.00 15.00— 17.50 7.00— 18.00 15.00— 18.00 7.00— 20.00 7.50— 12.50 17.00—19.50 7.50- 12.50 17.00— 19.50 7.00— 19.50 6.00- 11.00 17.00— 11.00 11.00* 19.50 19.50 600- 17.00- 6.00 5.30 17.00-5.50- 14.00-5.50-5.50- 6.00 17.00- o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 57/55). 15. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem preneha veljavnost odloka od odpiranju in zapiranju obratov mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane (Ur. list LRS št. 55/54) v kolikor se nanaša na prodajalne naštete v tej odredbi. St. 05, službeno 58. Ljubljana, 18. juniju 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Koman 1. r. Predsednik Sveta za industrijo, trgovino in gostinstvo: Franc Drobež 1. r. Ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih pozimi poleti zaprto zaprto zaprto zaprto zaprto dežurne zaprto zaprto zaprto zaprto 7.00—10.00 6.00— 9.00 -10.50 -19.00 -15.00 -21.00 - 9.50 - 9.50 -12.00 -18.50 6.00- 19.00 17.00—19.00 6.00- 21.00 7.00- 11.00 7.00- 15.00 14.00—19.00 6.00- 10.00 6.00-10.00 7.00—11.00 6.00—10.00 7.00- 13.00 14.00—20.00 6.00— 10.00 6.00—10.00 6.00-11.00 14.00-18.00 zaprto Goriv in maziv od pone- 7.30-12.30 deljka do petka 8.00-12.00 15.00—18.00 17.00—19.30 ob sobotah 8.00—13.00 7.30—12.30 7.30—19.30 bencinski servisi 8.00-18.00 7.30—19.30 8.00—18.00 neprekinjeno bencinski servis Stožice neprekinjeno Trafike 7.30-12.00 6.30—12.00 dežurne samo ob nedeljah 15.00—18.00 17.00—19.00 8.00—12.00 7.00—11.00 »Non-stop« 6.00-20.00 6.00-21.00 • Cvetličarne 8.00—12.00 7.30-12.30 • 15.00—18.00 17.00—19.00 ob sobotah popoldne (de- 8.00-12.0» 8.00—12.00 žurne) 15.00-18.30 17.00—19.30 »Non-stop« Druge trgovine od ponedeljka do petka 8.00—19.00 7.00—19.30 zaprto 8.00—12.00 7.30—12.30 15.00-18.30 17.00—19.30 zaprto ol> sobotah 8.00—13.00 7.30-12.30 zaprto »Non-stop« od teh ob sobotah popoldne 7.00-20.00 7.00-21.00 zaprto dežurne: zaprto parfumerija in drogerija 15.00-18.30 17.00-19.30 domača in umetna obrt 15.00-18.30 17.00—19.30 zaprto Slaščičarne gostinskega značaja 8.00-13.00 8.00—13.00 8.00-12.00 8.00—12.00 14.00—20.00 14.00—20.00 15.00—19.00 15.00—19.00 ostale slaščičarne 8.00—12.00 8.00— 21.00 8.00-12.0» 8.00-12.00 15.00-18.30 15.00-18.30 7.00—21.00 »Non-stop« 7.00 -20.00 7.00-21.00 7.00-12.00 289. Na osnovi določil 6. člena pravilnika o označevanju imen ulic in trgov ter označevanju hiš (Ur, list LRS št. 24/52), 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list l.RS št. 49/57), 62. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49/57), ODLOK označb? SoTul.cTn’hiš"(Ur'ital ® LRS St. 10/48 in 20/50). 8. in 95. čle- v"nJu S1,1*.,,™ StSSS na statuta občine Ljubijana-Beži-grad. je občinski ljudski odbor Ljubljanu-Bežigrad po občinskem zboru na seji, dno 4. junija 1958 sprejel Ljubljnnn-Bežlgrad. t. člen Na območju občine Ljubljana-Bežigrud se imenujejo oziroma preš imenujejo te-le ulice in pota v Savskem naselju: 1. Boroveljska ulica, od Linhartove ceste do sedanjega bloka št. 13 (začasno še nezazidano). 2. F abianijeva ulica, od Linhartove ceste vzhodno od blokov št. 7, 8, 2. 1, 13 do Smartinske ceste. 3. Luizc Pesjakove ulica, - od Smartinske ceste severno ob bloku št. 3 do Boroveljske ulice (dosedanja Pesjakova ulica odpade). 4. Majaronova ulice, od Šmartin-ske ceste zanadno ob blokih št. 12, JI in dveh blokov JLA do Luize Pesjakove ulice. 5. Matjaževa ulica, od Linhartove ceste vzhodno ob blokih št. 16, 15 in 14 do Luize Pesjakove ulice. Ji. Mislejeva ulica, od Belokranjske vzhodno Gradisovega samskega doma do bloka št. 6 (dosedanja Mislejeva ulica na Kodeljevem v občini Ljubijana-Moste se preimenuje v Moškričcvo ulico). 7. Serkova ulica, od Luize Pesjakove ulice vzhodno od bloke št. 9 •in sev(\jno od bloka št. 10 do Majaronove ulice. 8. Ulica Majke Jugovičev je dosedanja Kokaljeva ulica. 9. Dosedanji Belokranjska ulica in Endliharjeva ulica ostaneta nespremenjeni. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave V »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01-2824/1-58. Ljubljana, dne 4. junija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Slane Koman 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 290. Na osnovi 12. člena, L odstavka 15. člena in točke 2. 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), L odstavka 38 a člena uredbe o ustanavljanju podjetij in ob rtov (Uradni list FLRJ 30/54), 4. člena in 7. točke 10. člena statuta Občine Ljubljana-Moste, na predlog Sveta za g™'11’*?-ne in komunalne zadeve ObLO Ljubi jana-Moste po priporočilu 12. redne seje Mestnega sveta dne 19. aprilu 1957. izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev, dne 11 julija 1958 ODLOK o obveznem odvažanju smeli ter odpadkov na območju Občine Ljubljana-Moste in o določitvi odvozne tarife komunalnemu zavodu »Snaga* Ljubljana, Povšetova 12 zn območje Občine Ljubljana-Moste. L člen Na vsem območju Opčine Ljub-ljana-Moftte odvaža smeti in odpadke, ki izvirajo iz gospodinjstev, sna-Ženja poslovnih prostorov iz gospodarske dejavnosti in drugih virov komunalni zavod »Snaga«. 2. člen Odvažajo s'e smeti in odpadki, ki izvirajo: L Iz gospodinjstev in od snože- nja poslovnih prostorov: a) odpadki, ki izvirajo iz gospodinjstev; d) pepel iz štedilnikov, lončenih, železnih in podobnih peči; c) odpadki kovin in železa, ki se nabirajo v gospodinjstvih; d) odpadni papir vseh vrst; e) odpadki tekstilnega blaga; f) steklo, porcelan, steklenice in keramika; g) smeti, ki izvirajo iz čiščenja stanovanjskih in poslovnih prostorov, hodnikov in stopnišč; h) smeti iz šoDkUi prostorov. 2. Iz drugih virov: a) odpadni gradbeni mat,«rial, (strešna opeka, zidarski odpadki), ostanki ometov in drugi odpadki, ki izvirajo iz popravil in remontov; b) kamenje, pesek, blato, odpadno listje, slama in podobno; c) ogorki iz centralnih kurjav za ogrevnrjjc stanovanjskih in poslovnih prestorov; d) odpadni premog in dvoriščne smeti. 3. člen Smeti in odpadki se odvažajo v posebnih kovinskih smetnjakih, ki jih dobavi in razmesti zavod »Snaga« sporazumno s hišnim svetom, hišno upravo ali lastnikom hiše. 4. člen Smeti in odpadke navedene pod 2. točko 2. člena je treba pripraviti za odvoz in odlagati na mestih, ki ne kvarijo zunanjega izgleda občine. 5. člen Odvažunjic smeti in odpadkov iz smetnjakov in lesenih zabojev opravlja zavod Snaga« po potrebi, vendar najmanj dvakrat tedensko. Odvoz smeti in odpadkov izvirajočih iz gospodinjstev izvrši zavod ifinaga« v razdobjih, ki se določijo sporazumno z lastnikom oziroma najemnikom stanovanjskega ali poslovnega prostora ali fca v 48 urah po prejemu posebnega naročila. Odvažan je smeti in v,d»iadkov je treba praviloma opravljati v dnevnem času, izjemoma pa je možno to izvršiti tudi v n tič neift čjsu.. Odvoz odpadkov, ki ltsstajajo pri proizvodnji, opravi zavod »Siuga« samo na željo naročnika najkasneje v 48 urah po prejemu takega naročila. 6. člen Nadzor nyd odlaganjem in odvozom smeti in odpadkov rm območju Občine Ljubljana-Moste sc poveri zavodu »Snaga« ter organom pristojne sanitarne inšpekcije. 7. Člen Za odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstev in snaženja poslovnih prostorov pobira komunalni zavod »Snaga« mesečno tarifo. 8. člen Mesta za deponije smeti in odpadkov določi na predlog zavoda »Snaga« sanitarna inšpekcija Občine Ljubljana-Moste v soglasju s pristojnim organom Obl,O Ljulilja-na-Ccnter. 9. člen Tarifo so dolžni plačati: a) hišni sveti ali organi prisilne uprave za zgradbe, ki jih upravljajo; b) podjetja, ustanove in družbene organizacije za zgradbe, ki jih upravljajo; c) zasebni lastniki zn zgradbe, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost. 10. člen Kot osnova za pobiranje tarife za odvoz smeti iz 1. točke 2. člena tega odloka služi površina stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki je bila določena pri točkovanju stanovanj in poslovnih prostorov leta 1954 in sicer: n) 0,75 din od m*, če se odvažajo smeti iz lesenih zabojev; b) 1 dinar, če se odvaža smeti iz kovinskih smetnjakov; c) 3 din, od m* poslovnih prostorov. j » 11. člen Kot poslovni prostor se smatra vsa zgrajen prostor, ki ne služi stanovanjskim svrham, pri čemer se upošteva tudi površina drvarnice, hodnikov, hlevov, stopnišč in podobno, ki spadajo v sklop poslovnega prostora. 12. člen Zn odvoz smeti In odpadkov iz drugih virov navedenih v 2. točki 2. člena tega odloka pobira zavod »Snaga« mesečno tarifo po količini od vozen ih smeti in odpadkov in sicer zn vsak m’ odvoženih smeti in odpadkov 800 din (osem sto dinarjev). 13. člen Tarife za odvoz odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji, določi zavod »Snaga« sam. 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. 9/52) in 4., 8., 10. in 26. člena statuta občine Ljubi inna-šentvid je občinski ljudski odbor Ljubljana-Šentvid na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 26. junija 1958 sprejel ODLOK o ustanovitvi občinskega cestnega sklada občinskega ljudskega odbora Ljubi jann-Scnt vid. 1. člen Zn zagotovitev potrebnih finančnih sredstev zn vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo in graditev cest IV. reda, se ustanovi za občino Ljubijnnn-Šcntvid cestni sklad kot proračunski sklad. 2. člen V občinski cestni sklad se stekajo: L dohodki iz stolnih virov po uredbi o cestnih skladih in po drugih zveznih predpisih; 2. dotacije iz proračuna občinskega ljudskega odbora; 3. darilu in posojila ter drugi podobni dohodki. 3. člen Dohodke sklada pobirajo organi občinskega ljudskega odbora, ki so pristojni po vrstah dohodka. 4. člen Sredstva občinskega cestnega sklada se nalagajo na posebni račun pri komunalni banki, ki izvršuje pToraČun občinskega ljudskega odbora. 5. Člen Občinski cestni sklad upravlja Odsek zn komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 6. člen Odredbodajalec zn predračun dohodkov in izdatkov občinskega cest- nega sklada je tajnik občinskega ljudskega odbora. 7. člen Računodojalec občinskega cest' nega sklada je referent za komunalne zadeve. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Št. 05/1. Ljubljana, 26. junija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Pipan 1. r. 292. Na podlagi 2., 3. in 1. odstavka 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse ln prometni davek (Ur. 1. FLRJ št. 19-118/53, 16-299/58), v zvezi * 12. členom Uredbe o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov t in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ ( 1 št. 52-650/57) in določil 26. člena j Statuta občine je Občinski ljudski ; odbor Ljubljana-Šentvid na seji ob- ^ c činskega zbora in zbora proizvajal' 1 d cev dne 26. 6. 1958 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah na območju občine Ljubljana-Šentvid 1. člen V odloku o občinskih taksah na območju občine Ljubijana-Šentvidi ki ga je sprejel ObLO Ljubljana-Šentvid na 9. redni seji dne 16. 7. 1957, se v delu »II. tarifa« spremenijo in dopolnijo naslednje tarifne številke, oziroma se doda nova tarifna številka tako, da se glasijo: Tarifna številka 8 — Taksa na reklamo: Jj Za uporabo zidov, kioskov, strehi stebrov in drugih predmetov n® javnih mestih se plača za namesti' tev, izobešanje, pisanje oziroma sli' kanje reklam zaradi materialne ko* rlsti za vsak m' reklame po 10 din-a najmanj pa 500 din letne taks® Namestitev reklame se mora prija' viti vsaj 24 ur prej Upravi za d<>' hodke obLO z vlogo v dveh primer kih, iz katere mora biti razvide® koristnik reklame, velikost, besedil® kraj namestitve ter število izvode'1 reklame. Površina reklame se štej* po velikosti enega izvoda in P° oj številu izvodov iste vrste. Ce je re' ni klama, ki je bila nameščena v p®*' St teklem letu, po prvem januarju 2fi vedno nameščena, se mora plača® J ponovno letna taksa za reklart'* Vsaka vsebinska sprememba reki®' me se mora ponovno prijaviti " i zanjo plačati letna taksa. — ' Takso pobira Uprava za dohodi* ObLO v gotovini; plačati jo je treh®' * preden se namesti reklama. .. 2 * * * * * 8 Podjetja za plakatiranje pobi®8^ ; nrirpdM’ . ' ne, prometne in športne priredb^ J so oproščeni takse za reklamo, P®,. -tako pa tudi slike in napisi, nah* njeni za pospeševanje turizma, K, *b zatiranje alkoholizma in bolezni * ; 8Pi za preprečevanje poškodbe na '^1 ids^j deh ali škode na splošnem ljud premoženju. a' k»' Tarifna številka 9 — Taksa 1 licitacije: jo: Za pismene ponudbe na dražbah (ofertalne licitacije) državnih organih, gospodarskih p *>i drugih organizacijah se plača ta v gotovini od proračunske vrednosti Posla, ki je na dražbi In sicer: a) od vrednosti do 1 milijona °in 600 din, b) od vrednosti nad 1 5 milijonov din 1000 din, c) od prednosti nad 5 do 20 milijonov din 2000 din, č) od vrednosti nad 20 do 60 milijonov din 5000 din, d) od Vrednosti nad 50 do 100 milijonov din 10.000 din, e) od vrednosti nad 100 milijonov din 20.000 din. Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki je razpisal licitacijo, °b sprejemanju ponudb in jo mora v treh dneh po odpiranju pismenih Ponudb plačati upravi za dohodke ObLO obenem z obračunom pobranih taks. Za ustne javne dražbe se taksa *a licitacije ne pobira. Za tarifno številko 10 se doda nova tarifna številka, ki se glasi: , Tarifna številka 11 — Taksa za firmo: Vsaka pravna in fizična oseba, ki ®e na območju občine stalno ukvar-ia 8 katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso za hrmo in sicer: a) Uslužnostna obrt: . če znaša davčna osnova do 160.000 dinarjev, se taksa ne plača, če znaša davčna osnova od 161.000 do 300.000 dinarjev, taksa 3000 din, če znaša davčna osnova od 301.000 do 500.000 dinarjev, taksa 5000 din, če znaša davčna osnova od 501.000 din naprej, ‘aksa 10.000 din; b) vsa ostala gospodarska dejavnost, gospodarske organizacije, ban- in hranilnice (za sedež podjetja Ozlroma obrtne dejavnosti 20.000 din; c) za poslovalnice in podružnice: Prehrambene dejavnosti 5000 din, Proizvodne dejavnosti 20.000 din; č) za trafike in kioske 1000 din. Podružnice, delavnice in prodajalne se štejejo po tej tarifni šte-llki za samostojne in se za vsako Jjd njih plača taksa za firmo pose-pl. Taksa za firmo dospe v plačilo L januarja za koledarsko leto na-Prej in se mora plačati do 15. feb-ruarja v tistem letu v gotovini pri j|Pravi za dohodke ObLO, ki po tem joku neplačano takso prisilno iz- h Ce $e začne gospodarsko dejav-(u*t opravljati po 30. juniju, se pla-*?, tisto leto samo polovica letne aitse za firmo. Za leto 1958 je rok , Prijavo in plačilo te takse od jolija do 31. julija. 2. člen 0v.7a odlok začne veljati z dnem hi|jaVe v “Glasniku, uradnem vest-fit ‘j okraja Ljubljana. 2^3 1-1818/1-58 1958 Predsednik ObLO: Franc Pipan, 1. r. OBČINA ljubljana-vič 8 ^.a Podlagi 2., 3. in 1. odstavka °dbr,ena urcdbe o pravici ljudskih In n r°v, da lahko predpisujejo takse It ^fjjrPetni davek (Uradni list FLRJ 12 ^”-118/53, 16-299 58), v zvezi z 61nsvčlnc I.juhIJana-Vič V V , 1. člen 0bnwuT °ku o občinskih taksah na JU Občine Ljubljana-Vič, ki go je sprejel ObLO Ljubljana-Vič na 11. redni seji dne 13/7-1956 (št. 10/1-2773/56 — objavljen v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 71/56) in je bil spremenjen in dopolnjen z odlokom ObLO na 23. redni seji dne 26/7-1957 (št. 03/6-3504/57 - objavljen v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 3/38), se v delu »II. Tarifa« spremenijo in dopolnijo naslednje tarifne Številke, oziroma se dodaja nova tarifna številka, tako da se glasijo: »Tarifna št. 8 — taksa za reklamo: Za uporabo zidov, kioskov, streh, stebrov in drugih predmetov na javnih mestih se plača za namestitev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje reklam zaradi materialne koristi za vsak kvadratni meter reklame po 10 din, a najmanj 500 din letne takse. Namestitev reklame se mora prijaviti vsaj 24 ur prej upravi 2a dohodke ObLO z vlogo v dveh primerkih, iz katere mora biti razviden koristnik reklame, velikost, besedilo, kraj namestitve ter število izvodov reklame. Površina reklame se šteje po velikosti enega izvoda in po številu izvodov iste vrste. Ce je reklama, ki je bila nameščena v preteklem letu, po 1. januarju še vedno nameščena, se mora plačati ponovna letna taksa za reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame se mora ponovno prijaviti in plačati zanjo letna taksa. Takso pobira uprava za dohodke ObLO v gotovini. Takso je treba plačati preden se namesti reklama. Plačnik te takse je koristnik reklame. Podjetja za plakatiranje pobirajo takso za reklame sama in jo morajo v prvih treh dneh vsakega meseca s seznamom o reklamah, nameščenih v preteklem mesecu, plačati pri občinski upravi za dohodke. Slike in napisi, namenjeni za pospeševanje turizma, za pobijanje alkoholizma in za zatiranje bolezni ter za preprečevanje poškodb na ljudeh ali škode na splošnem ljudskem premoženju, so oproščeni takse za reklamo.« " »Tarifna 1 št. 9 — taksa za licitacije: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofcrtalne licitacije) pri državnih organih, gospodarskih in drugih organizacijah, se plača taksa v gotovini od proračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona 500 din; b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov 1000 din; c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov 2000 din; č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov 5000; d) od vrednosti nad 50 milijonov 10.000 din: e) od vrednosti nad 100 milijonov 20.000 din. Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki. je razpisal licitacijo ob sprejemu ponudb in jo mora v treh dneh po odpiranju pismenih ponudb plačati upravi za dohodke ObLO obenem z obračunom pobranih taks. Za ustne javne dražbe se taksa za licitacije ne pobira.« Za tarifno št. 11 se doda nova tarifna številka, ki se glasi: »Tarifna št. 12 — taksa za firmo: Vsaka pravna In fizična oseba, ki se na območju občine stalno ukvarja s katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso za firmo, In sicer: a) za čisrto uslužnostno obratno dejavnost, če znaša davčna osnova: do 160.000 din taksa 1000 din; od 160.000 do 300.000 din taksa 3000 din; od 300.000 din do 500.000 din taksa 5000 din; nad 500.000 din taksa 10.000 din; b) za vso ostalo gospodarsko dejavnost taksa 20.000 din; c) Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da lahk9 za p0(, ke občinskega ljudskega odbora * tos ko leto do 31. januarja. Tar. št. 12: Taksa za firme: JAK-Vsaka pravna in fizična ki se na področju občine stalno ^ Zi] s katerokoli vrsto gospodarske^!-^. Plačnik teh taks je tisti, v čigar korist je reklama. Reklamno takso na prometnih sredstvih in drugih reklamnih objektih pobira tisti občinski ljudski odbor, kjer se nahaja sedež podjetja, ki daje reklamo. V koliko je reklama v preteklem letu po 1. januarju še vedno nameščena, je plačati ponovno letno takso za reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo in plačilo letne takse. Opomba: Podjetja za plakatiranje pobirajo sama takso za reklamo in jo morajo v prvih treh dneh vsakega meseca za pretekli mesec s seznamom predložiti občinski Upravi za dohodke. javnosti, plača lelnp takso na I*1 in sicer: J a) za izključno uslužnostno ”1 i 3000 din; b) za vse ostale obrti, 'j a spodarske organizacije, za bank”! 3 hranilnice, katere imajo do etffj milijona din narodnega doh' loku o občinskih taksah občine W na Vič. mA 294 Odlok o potrditvi zaključnega izvršitvi proračuna za leto l^7 v Ljubljana Vič. V»lv Poročilo o izidu nadomestilih občino Kamnik. . u ‘•‘e 291 Odlok o spremembah in dopolnit*^ >»■. ku o občinskih taksah občine 'j/* 'Zaključni računi gospodarskih on>, zu leto 1917, Zaključni račun krojaštva »ELEGANT«, Ljubljana, WoIfova 1 ‘ Brutto promet v letu 1937 je znašal 27,821.616 din. Zaposlenih Je bilo 7 ljudi. *KTIVa BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ^ z.nP. st. Naziv postavke Znesek v 090 din Naziv postavke Znesek v OCO din ' A. Osnovna , >n Izločena sredstva }• Osnovna sredstva , «■ Investicije v teku *■ “ločena sredstva ln dru- A. Viri osnovnih ln izlo'jenih sredstev 470 1. Sklad osnovnih sredstev 470 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 8.193 0 6a Investicijska sredstva 132 4. Dolgoročno posojilo za f financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij R* Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Bunka - kredit za obrat- t *' Skupna obiatna sredstva 9 2.428 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za ~6 1 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- ' 0. -Sredstva v obračunu ln druga aktiva h: , „ . ?• Kupci ln druge terjatve , ’• Druga aktiva 1 jltve C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 95 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva ^ Skupaj: 8.125 Skupaj: 3.125 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Angela Stular Marija Bernik Jakob Kočevar tfl ^^juŽnl račun gostinskega podjetja »►FIGOVEC*1, Ljubljana, Ajdovščina li rJJJctj« Je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana dne 12. novembra 1953 Nudi tinske, kavarniške in slaščičarske usluge. Poleg notranjih prostorov ima v času letne sezone tudi gostinski vrt. Promet v letu 1957 je znašal 30,038.636 din. ^TIVa BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ZaP. «t Naziv postavke A. Osnovna “ Izločena sredstva J' Psnovna sredstva j' investicije v teku ' “ločena sredstva ln dru-kb investicijska sredstva •» B. Obratno sredstva ll Skupna obratna sredstva Sredstva v obračunu •n druga aktiva 6 SuPvl ln druge terjatve • °ruga aktiva Skupaj: Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Invostlci.sko posojilo za osnovni' sredstva Razni skladi Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij Drugi viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev a. Investicijsko posojilo za obratna sredstva Pasivne časovne razmejitve Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavltel.il ln druge obveznosti Druga pasiva Skupaj: Znesek v 000 din 180 5.118 518 835 626 826 27 11.817 Računovodja: lončka Melik Predsednik UO: Vladimir Cerar DUcktor: Milan Ponikvar Zaključni račun pekarne »GRADIŠČE«, Ljubljana, Gradišče 5 Podjetje Jo doseglo v svojih 4 pekarnah in 5 prodajalnah 87,436.630 realizacije ali 105 % plana. Zaposlenih je bilo povprečno 42 delavcev in uslužbencev. Podjetje je v začetku leta 1957 končalo adaptacijo poslovalnice v Gradišču. Krediti so zadostovali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 990 din A. Osnovna A. Viri csnovnih In Izločena sredstva In izločenih sredstev L Osnovna sredstva 2. Investicije v teku - 8. Izločena sredstva ln dru- 22.045 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 4.475 17.570 3.085 ga investicijska sredstva 1.193 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viti financiranja investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 800 na sredstva 1.250 7. Sklad obratnih src rtztev 8. Investicijsko posojilo za 1.490 obratna »sredstva 9. Pasivne časovne razme- —1 C. Sredstva v obračunu Jltve — in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 5. Kupol ln druge terjatve 5.113 10. Dobavitelji in druge 6. Druga aktiva 8.921 obveznosti 4 792 11. Druga pasiva Skupaj: 32.662 Skupaj: 32.682 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Jelka Pesek Jože Gcršak Jože Grebenc Zaključni račun trgovine »GUMA*, Ljubljana, Trubarjeva 30 Trgovina 83 je odcepila 1. julija 1954 od veletrgovine ►»Astra«, Ljubljana in od tedaj poslovala kot samostojno podjetje. V letu 1957 je opravilo ti zaposlenih uslužbencev 136,806.984 din prometa in prekoračilo postavljeni plan za 32,6 %. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 600 din A. Osnovna A. Viri osnovnih ln izločena sredstva 1.780 ln izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 1.780 1. Osnovna sredstva 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 1.131 3. Razni skladi 2.837 ga investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za Unanclitrnje Investicij 5. Drugi vili financiranja -" investki. — B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev ti. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 27.079 na szedstvn 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 19.555 147 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva jitve C. Viri sredstev v obračunu in rttuga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 7.678 19. Dobavitelji tn druge 13.403 6. Druga aktiva 3 obveznosti 11. Druga pasiva 549 Skupaj: 38.271 Skupaj: 38.271 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Vida Lcnščak Marija Prek Ivo Grbac ^*wiuCnl račun trgovskega^jiodjetja »GOLOVEC*, Ljubljana, Parmova 3 I s prodajo živilskih ln gospod, potrebščin, tobačnih izdelkov, z vžiga- ji/un cigaretnim papirjem, na periferiji pa je dovoljena tudi mešana trgovina. ‘**Jran Revnega prometa /n leto 1957 Je bil postavljen v znesku 90.000.000 din, rea-9 bil V znesku 90,174.145 din ali s 100.2%. Dohodka Je podjetje ustvarilo J ‘./7 dln. kar predstavlja 10,01 % od celotnega prometa. Povprečno je bilo lem !etu zaposlenih 22 ljudi, od tega 4 uslužbenci in 18 delavcev. / IV a B I I. A N C A na dan 31. decembra 1957 fj, —---------------——..............— ........... Naz.lv PASIVA postavke Znesek v 000 din J lnv,?Syn“ »ičdstva *• bločen«116 v ,0,r" ga in.,,a sredstva ln dru-vestldjska sredstva ,č , B' 0 '1'iiua 1 &k sredstva Ut>n« obratna aredstva . k 8|“^U»VkbUrva.tUn“ I* RupQ« Skupaj: 1.193 1.599 11.161 1.677 141 16.169 Za p. št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 6. Drugi viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obralna sredstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln drug. obveznosti 11. Druga pasiva 1.192 v Skupaj 7.236 207 0.696 16.269 Predsednik UO: Franc Topolšek Direktor: Janez Tit!er Zaključni račun poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo »JAVORNIK«, Rakek Gospodarska organizacija je bila ustanovljena dne 21. januarja 1957 za izvajanje nalog v zvezi s pospvSevanjem gozdarstva in izkoriščanjem gozdov. V letu 1*57 je bilo zaposlenih povprečno 21 delavcev ln uslužbencev, v mesecu decembru pa je bilo zaposlenih 63 delavcev ln uslužbencev AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Z“JP' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva ,\. viri osnovnih In izločenih sredstev 3.494 l. Sklad osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 7.734 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicijo v teku osnovna sredstva 4 000 3. Izločena sredstva in dru- 3. Razni skladi 738 ga Investicijska sredstva 442 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja - Investicij 240 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev C. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obiatna aredstva 44.172 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 70.306 8. Investicijsko posojilo za obratni sredstvo 9. Pasivne časovno razme- - C. Sredstva v obračunu Jltve 261 in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Kupci m druge terjatve 28 4ti6 10. Dobavile!il tn druge 6. Druga aktiva 1.449 obveznosti 22.019 82.253 11. Druga pasiva 1.205 Skupaj: Skupaj: 1 82.263 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Janez Steržaj Anton Jernejčič Slane Sega Zaključni rač. podj. -AGENCIJA SLOVENIJA«, Ljubljana, Kotnikova 16 Vrednost zaključenega blaga znaša 1.094,014.833 din, povprečna provizija je 1,04 % ali 42,671.204 din. Za ta promet je bilo napisanih 8768 naročilnic, skupno s podružnicami v Kranju. Celju, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Skoplju ln Sarajevu, vključno s centralo v Ljubljani. Povprečno Je bilo zaposlenih 37 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1937 PASIVA Zaključni račun podjetja OGP -CVETLIČARNE«, Ljubljana, VVolfova Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana, štev, 119/32, 2. aprila ** Predmet poslovanja predstavlja cvetličarstvo, Izdelovanje vencev ln predmetov naravnega ln umetnega cvetja. V poslovnem letu 1937 Je podjetje zaposlovalo v vprečno 29 delavcev. Plan proizvodnje je bil dosežen s 113 Vo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1931 PASI' Naziv postavke Znesek v 090 din Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Z*p' Naziv postavke v OOOjjJ A. Osnovna A. Viri osnovnih A. Osnovna A. Viri osnovnih ln izločena sredstva In Izločenih sredstev ln Izloče la sredstva In Izločenih sredstev 8.117 4. Sklad osnovnih sredstev 8.117 1. Osnovna sredstva 1. Sklad osnovnih sredstev 7.611 1. Osnovna sredstva 1. Investicijsko posojilo za 7.311 3. Investicijsko posojilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstva 2. Inveatictte v teku 2.050 osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 10.760 1. Izločena sredstva tn dru- 1.192 3. Razni skladi 0.461 ga Investicijska sredstva 3.112 4. Dolgoročno posojilo za ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij — financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja S. Drugi viri financiranja 3.05® Investicij — Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- n. OLraMa sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 6.858 na sredstva I. Sklad obratnih sredstev C6 1.946 8. Skupna obratna iredslvb 7.935 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 40« 8. Investicijsko posojilo za 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva obratna sredstva 9. Pasivne časovne razmo- 1. Pasivno časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve C. Sredstva v obračunu jltve tn rtrigu aktiva Ce Viri sredstev v obračunu In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva ln druga pasiva 8. Kupci tn druge terjatve 3.549 10. Dobavitelji In druge 8. Kupci In druge terjatve 423 10. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktiva 461 obveznosti 3.207 6. Druga aktiva 909 obveznosti II. Druga pasiva 11. Druga pasiva l0!l 20^ Skupaj: 25.098 Skupaj: 25.098 Skupaj: 20,020 Skupaj: Računovodja: Stane Zidar Predsednik UOi Dušan Romih Direktor: Jele Pleteriek Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Ana Pogačar Rada Sojer Janko Simčič Zaključni račun podjetja -AVTOTAKSI«, Ljubljana, Slomškova 6 Podjetje Je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana dne 8. decembra 1948 kot uslužnostno podjetje za prevoz potnikov z osebnimi avtomobili ln stransko dejavnostjo - servisno avto delavnico. Proizvodni plan podjetja je bil dosežen s 108,88 %. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Zg*P' Naziv postavke Znesek V 000 din A. Osnovna A. Vlrt osnovnih ln Izločena sredstva In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 18,587 1. Sklad osnovnih sredstev 3. Investicijsko posojilo za 16.131 2. Investlcl.e v teku 3.442 osnovna sredstva 2.456 3. Izločena sredstva ln dru- 1.190 S. Razni skladi 3.463 ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 6. Drugi viri financiranja Investicij 3.442 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 1. Skupna obratno sredstva 8.643 na sredstva 1.350 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.761 obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve 465 In iruga aktiva C. Viri sredstev v obračunu 1.493 ln druga pasiva 8. Kupci ln druge terjatve 10. Dobavitelji ln druge 8. Druga aktiva 192 obveznosti 305 11. Druga pasiva 1.174 Skupaj: 30.547 Skupaj: 30.547 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Francka Bernik Ciril Lotrič Jože Klun Zaključni račun podjetja -DENTAL«, Ljubljana, Titova 25 Leta 1957 Je bilo zaposlenih v podjetju 14 uslužbencev. Planiran promet 140,000* dosežen promet 173,766.000 din. V letu 1957 Je bil promet presežen proti planu za e J AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASn ZtJP' Naziv postavke Znesek v 009 din ZiJp' Naziv postavke Zt\c*c V 0 »oj A. Osnovna A, Viri osnovnih In Izločena sredstva In Izločenih sredstev l. Sklad (snovnih sredstev 1.8* 1. Osnovna sredstva 14.173 2. Investicijsko posojilo za t. Investicije v teku 1.595 osnovna sredstva la.sjjj 1. Izločena sredstva In dru- 9.9* ga Investicijska sredstva 3.459 4. Do'goročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi Vid financiranja 1.5* Investicij B. Obuti na sredstva B. Viri obratnih sredstev 0. Banka - kredit za obrat- 8. Skupna obratna sredstva 3.439 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Invesllcljsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 47.9* . 2* 7* C. Sredstva v obračunu jltve In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8. Kupci ln druge terjatve 9.905 10. Dobavitelji In druge 3* 6. Draga aktiva 43.477 obveznosti 11 Druga pasiva 78** Skupaj: 78.068 Skupaj: Računovodja: Predsednik UO1 Direktor: Vlasta Grafenauer Ivanka Tomaševlč Vaclav Ulaha Zaključni račun podjetja -ČEVLJARNA«, Ljubljana, Kolodvorska 12 V letu 1057 Je podjetje uspešno poslovalo ln doseglo dohodek v vrednosti 41.063 din, kar znaša nasproti zadolžitvi po planu 111,6 96. Povprečno Je bilo v letu 1957 zaposlenih 37 oseb, od tega 4 vajenci. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ig*r>’ Naziv postavke Znesek v 000 din ‘gt'*’ Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Vlrt osnovnih A. Osnovna ln Izločena sredstva l. Osnovna sredstva In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 433 •n Izločena sredstva 453 3. Investicijsko posojilo za 1. Osnovna sredstva 174 1. Investicije v teku osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 2.881 3. Izločena sredstva In dru- ga investicijska sredstva 1.693 4. Dolgoročno posojilo za ga Investicijska sredstva 92 financiranje Investicij S. Drugi viri financiranja — Investicij — B. Ol rama sredstva B. Vlil obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- B. Dhialna sredstva 4. Skupna obratna sredstva 663 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.929 2.147 1. Skupna obratna sredstva Ml obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve — ' C. Sredstv i v obračunu ln druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu In d«»iga aktiva S. Kupci in druge terjatve ln druga pasiva 2.576 10. Dobavitelji ln drage 8. Kupol tn drage toriatve 11 6. Dragu aktiva 3.723 obveznosti 3 3G3 6. Druga aktiva 47 11. Druga psslva 337 Skupaj: 11.110 Skupaj: 11.110 Skupaj! 1.153 Računovodja: Majda Ogrin Predsednik UO: Anton liineek Direktor: Franc Gorše Zaključni račun podjetja -DIMNIKARSTVO«, Ljubljana, Ulica Mole PljaUa 6 Podjetje Je bilo ustanovljeno v letu 1950 In zaposluje povprečno 18 delavcev. S*11] dohodek, ustvarjen v letu 1937, znaša 7,504.787 din pA» AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 Za p. St. Naziv postovke , n<*C A. Viri osnovnih In iztočenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Raz.nl skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja Investicij B. Viri »bralnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivno časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu In dingu pasiva 10. Dobavitelji In druge obveznoslt 11 Druga pasiva Skupaj: i.l Računovodja: Boris Meško Predsednik UO: .Janko Vršič Direktor: Kari Zalet®1