primer: p t=število prebivalcev v najnižjem pasu=2340 P=število prebivalcev v celi pokrajini= 12600 o=2340/l 2600* 100= 18.6 odstotek prebivalstva v najnižjem pasu /naša 18.6 % odtisoček p=p l/P*1000 (p=odtisočck ali promile, pl=dclni podatek, P-ccloia) primer: p1=število prebivalcev v najnižjem pasu=2340 P=število prebivalcev v celi pokrajini=12600 o=2340/12600* 1000= 185.7 odtisoček prebivalstva v najnižjem pasu /naša 185.7 %r gostota g=a/b (a=prvi podatek, b=drugi podatek) primer: a=število prebivalcev v celi pokrajini= 12600 b=površina cele pokrajine=131 km" g= 12600/131=96.2 gostota prebivalstva /naša 96.2 ljudi na km2 koeficient konccntracijc k=/ i ( (p , 2 +p 2 2 . . .p„ 2 )*n- l ) / (n- l ) (k=koeficient koncentracije, p , , p2 ... pn so deleži po pasovih, n=število pasov) primer (iz tabele /a prebivalstvo 1981): p, =0.842. p,=0.131, p,=0.022, p„=0.004, p«j=0.00l, pA=0.(XX) n=6 k=/((0.8422+0.l312+0.0222+0.0()42+0.0012+0,- 0002)*6-1 )/(6-1 )=0.8197 indeks koncentracije za prebivalstvo po pasovih leta 1981 znaša 0.8197 Med besedilom in pri formulah smo uporabili naslednje znake za računske operacije: + plus - minus * množenje / deljenje decimalna pika •f kvadratni koren Jakoš, A., 1988. Novejši trendi urbanizacije v SR Sloveniji. Urejanje prostora. Ljubljana. Perko, D., 1987. Nadmorska višina in odmi- ranje prebivalstva. Notranjska. 14. Zbo- rovanje slovenskih geografov. Postojna. Perko, D., 1987. Povezanost prebivalstva v Pokokrju z nadmorsko višino in naklonom. Geografski vestnik 59. Ljubljana. GEOGRAFSKO PROUČEVANJE MEGLE Drago Kladnik* Čeprav je megla kot pojav po svojem znača- ju izrazito meteorološki pojem, pa tudi geogra- fija pri njenem proučevanju lahko mnogo pove. Medtem ko meteorologija pretežno opredeljuje fizikalne vzroke na nastanek megle in njeno pogostost, pa se geografija osredotoči na prostorske učinke, razprostran- jenost in na pojavnost megle znotraj drugih vremenskih pojavov. *, Inštitut za geografijo Univerze I .dvarda Kardel ja. Trg francoske revolucijo 7, 6100(1 l.jubljana. Vejo geografije, ki proučuje vremenske pojave imenujemo klimatogeografija. Razlika med meteorologijo in klimatogeografijo je v tem, da prva proučuje vreme, druga pa podne- bje, to je povprečno vreme, seveda v konte- kstu vseh naravnih in družbenih dejavnikov. Megla je svojstven fenomen, ki ima pome- mben vpliv na vsakdanje življenje. Z njim se dnevno srečujemo in čeprav o njem že razme- roma dosti vemo. pa je brez dvoma mogoče s sistematičnim pristopom še mnogo odkriti, še posebno o krajevnih oziroma regionalnih spe- cifičnostih. Obenem je ludi metodološko proučevanje megle izredno pestro, čeprav z ozirom na potrebno sistema ličnost dokaj za- htevno, še zlasti, ker je pravzaprav potrebno timsko delo. Naš namen zaradi časovnih omejitev ni in ne more bili iskati določene povprečne vred- nosti na določenem območju. Za takšno opre- delitev se je še zlasti zaradi potrebne dolgo- trajnosti in kontinuitete zbiranja podatkov za dosego reprezentativnosti (ludi 30 let) potre- bno opreti na meteorološke publikacije. Pač pa želimo z ustreznimi opazovanji, obdelavami zbranih podatkov in poglobljenimi analizami zvedeti kaj več o pogojih za nastanek megle na določenem izbranem območju, o prevladujočih tipih megle, o območju ter času naslajanja in izginjanja meglene odeje, t) učinkih megle na organizacijo življenja, kjer je še posebno zanimiv vpliv na kmetijsko proizvodnjo ter na način poselitve. Na ta način je mogoče pojav megle kompleksno opredeliti in mu odvzeti navidezno suhoparno navajanje dejstev, ki so vsakemu izmed nas bolj ali manj znane. PRIPRAVE ZA DELO Skrbna priprava predstavlja osnovo za uspe- šno izvedbo raziskovalne naloge. Prevsem moramo vedeti kaj, kje in kako bomo razisko- vali. Zato je potrebno izdelati temeljit pro- gram, razmisliti o pripomočkih za delo ter zasnovati organizacijo dela. V priloženih navodilih so podane osnovne smernice za proučevanje megle, s tem pa še ni rečeno, da se jih je potrebno v celoti držati. Zaželene so morebitne dopolnitve, ki bi dale še ustreznejše rezultate, prilagoditve krajevnim razmeram, možne pa so tudi poenostavitve. Le-te pa naj ne bodo takšne, da bodo bistveno kvalitativno vplivale na rezultate. Šele po izdelavi natan- čnega delovnega načrta se lahko lotimo kon- kretnih delovnih opravil. Izbor proučevanega območja je potrebno prilagodili delovnemu načrtu, našim zmožno- stim, predvsem pa optimalnim rezultatom, ki jih pričakujemo s sistematičnimi opazovanji in meritvami. Kot možna območja opazovanja pridejo v pošlev: © posamezna naselja, © posamezne doline, © kotline, • obale rek, jezer oziroma morja, O obdelovalne površine. Vendar pa skušamo v vsakem primeru poi- skati čim večjo pestrost in njej prilagoditi mrežo opazovalnic. Samo na ta način bo mogoče prodreti v krajevne zakonitosti prou- čevanega pojava. Naio skladno z delovnim načrtom in izbra- nim območjem proučevanja opredelimo ter poskrbimo potrebne delovne pripomočke: © merske instrumente (le-ti so pri prouče- vanju megle izredno pomembni: termometri, višinomer, baromer, higrometri, kom- pas, metri), • karlografske podloge (osnovna državna karla v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10 000 (več izvodov), katastrske parcelne načrte v merilu 1 : 5000), © druge pripomočke (fotoaparat, po možnosti barvni diapozitivi, milimetrski papir, pavs papir, svinčnike, pisarniški pribor, ipd,), © časopis Delo oziroma ustrezen dnevnik, ki ima dnevno prikazano sinoptično situacijo, © statistične publikacije (hidrometeorološki godišnjak), • literaturo (glej seznam na koncu). DELOVNI PROGRAM Navedeni delovni program predstavlja pri- poročljivo izhodišče, ki pa se ga seveda ni potrebno v celoti držati. Z ozirom na krajevne specifičnosti so priporočljive dopolnitve ozi- roma njegovo krčenje, prav tako je odvisno od mentorjev ter od delovne skupine, od njihove volje, delovnega časa ter razpoložljivih mer- 24 skih instrumentov, katerim elementom bodo namenili večjo pozornost, katere pa bodo manj podrobno proučili. Naj na tem mestu še nekrat opozorimo na pomen podrobnega načrta, kjer naj bodo delovni program, posamezne delovne faze, njih izvajalci ter njihove zadolžitve do potankosti opredeljene. Pri izdelavi delovnega načrta in programa je zaželena določena mera samostojne kreativnosti. Glavni vidiki proučevanja naj bi predvidoma bili naslednji: • Opredelitev pogojev za nastanek megle (lokalni in splošni faktorji). Pod lokalnimi pogoji razumemo vpliv reliefa, raznih meteo- roloških elementov, kot so temperatura, vlaž- nost, vetrovnost, snežna odeja ter stopnja onesnaženosti ozračja (količina kondcnzacij- skih jedrc) in lokalna mikroklima. Opozorili velja, da meteorološki elementi ne delujejo posamič, temveč vzajemno, kompleksno. Po- glaviten splošni pogoj za nastanek megle pa je vremenska situacija, ki jo opredelimo z anali- ziranjem vremenskih lipov. • Opredelitev tipov pojavljanja megle. Lo- čimo več vrst ali lipov megle, glede na proce- se, ki omogočajo njen nastanek in, če gredo procesi v nasprotni smeri, njen razkroj. Naj- bolj splošna je delitev na advekcijsko, radiacij- sko, frontalno in pobočno meglo. Advekcijska megla se nadalje deli v dva tipa: a) obalna ali morska megla, ko pride topel in vlažen zrak nad hladno površino, na primer iznad morja nad ohlajen kontinent pozimi. Podobno nastane gosta megla, ko prodre topel in vlažen zrak nad mrzel morski tok. Zrak se od podlage ohladi in vlaga v njem se konden- zira. b) Puhteča megla nastane v hladnem zraku nad toplimi vodnimi površinami. Te sorazmer- no izdatno izhlapevajo, izhlapela vodna para pa se v hladnejšem zraku nad vodo takoj spet kondenzira. To puhtenje pogosto opazujemo jeseni in pozimi iz rek in jezer, pa tudi nad sveže preoranimi obdelovalnimi površinami. Med puhteče megle uvrščamo tudi megle, ki pozimi nastajajo nad toplimi morskimi tokovi. Za nastanek radiacijske megle je značilno, da je vzrok radiacijsko ohlajevanje zraka. Posebno pogosta je v zaprtih kotlinah, kamor se s pobočij steka ohlajen zrak in kotlina je z višin vidna kot megleno jezero. Radiacijska megla se razkraja, ko se zrak od tal dovolj ogreje, da vodne kapljice izhlapijo vanj. kar pa se v kotlinah pogosto ne zgodi in imamo lahko meglo prisotno tudi več dni skupaj (v tipu anticiklonarnega vremena s temperaturno inverzijo). Razkroj je hitrejši tam. kjer je megleno jezero bolj plitvo, zato se megla v obrobnem delu koiline pogosto razkroji nekaj ur prej kol nad dnom kotline, kjer je jezero hladnega zraka najgloblje in se skozi debelejšo megleno plaši tla t udi počasneje ogrevajo. Ločimo dva tipa radiacijske megle: a) prizemno meglo ob normalni inverzni temperaturni razporeditvi ter, b) dvignjeno radiacijsko meglo, ki nastane ob šibkem vetru enako kot navadna prizemna megla, vendar se zrak zaradi šibkega vetra ali loploinega otoka nad mestom počasi meša in se pri tem ustvarja vertikalna temperaturna razporeditev, ki ustreza adiabatnim tempera- turnim spremembam (glej literaturo). Zračna plast ali megleno jezero se pri tleh ogreje in tu megla izgine, zgoraj navadno na višini 100 do 200 m. pa se ustvari gosta meglena ali oblačna plast - stralusna oblačnost. Frontalne megle naslajajo ob prehodu front. Pogostejše so pred toplo in redkejše za hladno fronto. Bistveno je, da pada sorazmer- no topel dež skozi hladne zračne plasti. Podo- bno kol pri puhteči megli tople dežne kapljice izhlapevajo. vodna para pa se takoj spet kon- denzira. Pobočna megla pa nastane tam, kjer se ob obsežnem, dvigajočem se terenu nariva močno vlažen zrak, ki se zaradi dviganja adiabatno ohlaja. Pri nas ni lakih velikih področij, pač pa na analogen način dobijo vrhovi kape. Te vidimo z doline kot oblake, za opazovalca na hribu v oblaku pa je to seveda megla. • Območje ter čas nastajanja in izginjanja megle. Problematiko proučimo v povezavi z vzroki za nastanak megle. Gre za pomemben prispevek k poznavanju krajevnih specifičnosti meglenega pokrova. Čeprav je zaradi zahtev- nega opazovanja in obdobja pojavljanja megle pojav skoraj nemogoče povsem natančno proučiti, pa je vendarle možno ob pravilnem vrednotenju pogojev za njen nastanek zadovo- ljivo opredeliti obseg meglenega jezera, obmo- čja, kjer se megla najprej začne tvoriti, spre- minjanje obsega tekom dneva ter območja, kjer se megla najdlje zadržuje. • Značilnosti meglenega pokrova. V ta vse- binski sklop sodi vrsta lastnosti, ki spremljajo pajavljanje megle. Njihova proučitev lahko pove mnogo zanimivega o lokalnih značilno- stih. Med značilnosti, ki bi jih bilo potrebno proučiti sodijo zlasti pogostost pojavljanja posameznih lipov megle, debeline pokrova, gostota (stopnja vidljivosti), njena razširjenost (po posameznih mesecih preko leta), zelo zanimiva pa je tudi opredelitev pogostosti in oblik padavin iz megle. S povpraševanjem pri starejših prebivalcih skušamo izvedeti kaj več o domačih izrazih za razne tipe megle ter za različne oblike padavin. Posebno zanimiva je tovrstna opredelitev sneženja iz. megle. • Učinki megle. Potem, ko smo dodobra proučili lastnosti megle kol vremenskega poja- va na določenem območju, je v geografski luči izredno zanimivo raziskati ludi učinke, ki jih megleni pokrov povzroča. V grobem lahko ločimo direktne in indirektne učinke. Prvi so na videz bolj vpadljivi in laže me- rljivi, vendar prostorsko manj intenzivni, druge pa je težje definirati, saj se pogosto prepletajo z drugimi faktorji, a so prostorsko bolj izraženi. Direktni učinki se odražajo zlasti na organizacijo prometa (posebno prizadela sta cestni in letalski promet), pa tudi na stop- njo onesnaženosti ozračja, indirektni pa na kmetijstvo in poselitev. Posebno izrazit je vpliv na kmetijsko pride- lavo, saj se praviloma zahtevnejše kulture ne pojavljajo v območjih s pogosto meglo, ki so praviloma bolj mrzla. Prav tako se je način poselitve prilagajal vremenskim vplivom. Pri tem pa je potrebna določena mera previdnosti. Medlem, ko se je nekdaj poselitev držala najmanj ugodnih leg, tako da so bile kmetijske površine v čimbolj ugodnih razmerah, pa se je v novejšem času urbanizacija orientirala na bolj ugodne lege, pri čemer je prisoten tudi beg pred pretirano zamegljenostjo. ORGANIZACIJA OPAZOVANJ IN MERITEV Osnova spoznavanja atmosfere in dogajanj v njej temelji na opazovanjih in merjenjih v naravi. Glede na dejstvo, da se vreme stalno spreminja, bi bila poirebna kontinuirana opa- zovanja in merjenja, kar pa je mogoče doseči v neki točki le za posamezne elemente, medtem ko se za druge meritve in opazovanja opravla- jajo le v določenih opazovalnih terminih. Seveda se bomo za potrebe naših raziskav posluževali samo drugega načina, ki pa mora biti vseeno dobro organiziran in sistematičen. Za uspešnol proučevanja je zelo pomemben izbor primernih mest za opazovanja in meri- tve. Čeprav so pri tovrstnih meritvah in opa- zovanjih vselej prisoine določene napake objektivne in subjektivne narave, si je potre- bno prizadevali za čim natančnejše rezultate. Kol že rečeno je potrebno terensko delo, saj posameznik ne more sam obvladati celotnega omrežja opazovalnic, pa tudi analiziranje in sintetiziranje zbranih podatkov bi bilo zanj prezahtevno opravilo. Predvidevamo, da bi za uspešno izvedbo raziskave zadostovali dve opazovalnici, na katerih pa je potrebno redno in sistematično opravljali opazovanja in meritve. Idealno bi 26 bilo izbrati eno opazovalnico v dnu doline oziroma kotline, drugo pa 100 - 200 m nad dolinskim oziroma kotlinskim dnom, bolje na slemenu kot na pobočju. Če so na voljo orga- nizacijske možnosti in dovolj merskih inštru- mentov, ni odveč tudi postavitev tretje opazo- valnice na pobočju, približno na polovici med obema skrajnima opazovalnicama. Za dosego optimalnih rezultatov bi bilo potrebno celoletno neprekinjeno opazovanje in merjenje. Ker je takšen režim izredno za- hteven in naporen, so možne tudi variante, ki pa ne zagotavljajo tolikšne reprezentativnosti: O neprekinjena meritev v enem mesecu (ob ustrezni interpretaciji), O neprekinjena mesečna meritev v vsakem letnem času, © trimesečna neprekinjena meritev. Opazovanja obsegajo predvsem proučevanje in registracijo naslednjih elementov: • čas pojavljanja in razprostranjenost megle. O vrste megle, O padavine iz megle. Z meritvami pa proučimo predvsem: © temperaturne razmere, O vlažnost, O vetrovnost, O zračni pritisk, O snežno odejo, O gostoto meglo, O debelino meglenega pokrova. Poglejmo si organizacijo in način opra- vljanja meritev podrobneje po posameznih postavkah: Čas pojavljanja in razprostranjenost megle opazujemo obdobno, po možnosti v enako- mernih presledkih ali pa v značilnih vremen- skih situacijah. Na vsak način je zaželena inte- rpretacija z. analiziranjem razlik glede na pe- strost vremenskih tipov. Svetujemo vsaj 10 tovrstnih opazovanj, kjer vsako uro z najvišje opazovalnice spremljamo območje pojavljanja megle, smer in hitrost širjenja megle, maksi- malni obseg meglenega pokrova, smer in hi- trost izginjanja megle ter območje, kjer se megla najdlje zadržuje. Pojav je zaželeno vsako uro fotografirali, najbolje s širokokot- nim objektivom na barvni diafilm. Prav tako je priporočljivo vrisovati dinamiko pojava 7. ustreznimi znaki (različni barvniki za vsako uro) na osnovno državno karto v merilu 1 : 5000 (I : 10 000). Pri tem je potrebna precej- šnja previdnost pri orientaciji. Pri pojavljanju megle vselej opredelimo njeno tipologijo. To storimo z analiziranjem vzrokov za njen nastanek. Prav tako skušamo na proučevanem območju proučiti vse tipe megle, ki se na njem pojavljajo ter opredeliti njihove značilnosti. Vsakokrat tudi registriramo padavine iz megle (ločiti jih je ptrebno od dežja in norma- lnega sneženja), njihovo obliko in intenziv- nost. Zaželjena je zabeležka ekstremnih poja- vov. Temperaturo merimo s termometri v opa- zovalnicah. saj si termografov ne moremo omisliti. Praviloma merimo z dvema živosrc- brnima termometroma. Postavimo jih dva metra od tal ter zaščitimo pred direktnim sončnim obsevanjem in dežjem. Najboljše je napravili improvizirano vremensko hišico. Termometra skušamo namestiti nad travinjem. Temperature odčitavamo (do desetinke stopi- nje natančno) ob 7 ' \ 13" in ob 2 l ' \ Za izra- čunavanje povprečne dnevne temperature upoštevamo naslednjo formulo: 711 + 13h + 2 (21 h ) 4 Bolj kol povprečna temperatura je zanimivo merjenje in primerjanje temperaturnih vre- dnosti med opazovalnimi mesti v posameznih dnevnih obdobjih. Opazujemo tudi tempera- turne ckslreme. Dobljene vrednosti interpreti- ramo s pomočjo grafikonov. Vlažnost zraka merimo s higrometri, ki jih postavimo v opazovalnice poleg termometrov. Higromeler deluje na principu, da se človeški 27 lasje raztezajo, če se relativna vlaga v zraku veča, in krčijo, če se manjša. Instrument poka- že relativno vlago v odstotkih. Meritve naj se izvajajo hkrati z merjenji temperature. Pri merjenju vetra moramo razlikovati njegovo karakteristiko, hitrost in smer. Merje- nja naj se izvajajo na vseh opazovalnicah v istem času kot meritve temperature in vlažno- sti. Meritve bomo opravljali na preprost način, brez instrumentov, pač pa z. opazovanjem. S karakteristiko opišemo njegov bolj ali manj turbulenten značaj (stalen, sunkovit, spremen- ljiv). Smer vetra predstavlja smer, iz katere veter piha. Določimo jo s pomočjo kompasa po smereh neba, ki so označena z. mednarodnimi kraticami. Hitrost vetra je brez instrumentov razme- roma težko meriti, vendar je admiral Beaufort (Bofor) že leta 1805 izdelal preprosto dvana- jststopenjsko skalo, po kateri je možno vizua- lno oceniti hitrost vetra: Jakost Značilni pojavi v naravi m/s 0 brezvetrje 0 1 komaj opazna sapica, zanaša dim 0,5 2 slab vetrček, listje že nekoliko šelesti 2 3 veter giblje listje na drevesu, in majhne veje, zastava plapola 4 4 zmeren veter, dviga prah 6 5 veter, ki gibl je manjša drevesna debla 8 6 veter, ki tuli okrog vogalov 1 1 7 veter, ki ovira hojo, gibl je drevesa, razen največjih 14 8 viharni veter 17 9 veter, ki odnaša opeko s streh 21 10 veter, ki odnaša strehe in ruje drevje 25 11 veter, ki podira hiše 29 12 orkan 33 Zračni pritisk merimo z barometri (v mm ali milibarih). Za naše potrebe zadostuje en sam instrument, ki ga odčilavamo hkrati z ostalimi meritvami. Spremljamo zlasti gibanje zračnega pritiska in skušamo interpretirati tipologijo vremena. Snežno odejo merimo z metrom. Pomembna je prevsem temperatura snega oziroma razlika med temperaturo snega in temperaturo zraka nad njim. Temperaturo snega merimo s termometrom. Z ugotovljeni- mi temperaturnimi amplitudami skušamo pojasniti vpliv snežne odeje na pojavljanje in značilnosti megle. Gostoto megle izražamo z vidnostjo. Vid- nost je v meteorologiji razdalja, na katero vidimo posamezne predmete na svetlem oza- dju še ostro. Za določanje vidnosti ima vsaka meteorološka postaja karto oddaljenih objek- tov ali celo posebne v ta namen postavljene drogove. Tudi za naše potrebe lahko z opazo- valnice (najprimernejša je v dnu doline) izme- rimo oddaljenost določenih fiksnih točk. Meri- ti pa moramo hkrati z ostalimi parametri. Horizontalna vidnost je često v različnih sme- reh različna, upošteva pa se vrednost v smeri, kjer je vidnost najmanjša. Ločiti moramo pojma megla in meglica. Slednja predstavlja pojav, ko je vidljivost manjša od 10 km, če pa je gostota takšna, da je vidljivost 1 km. pa že govorimo o megli. Debelino megle merimo z višinomerom, manjše debeline pa (udi z navadnimi metri. Za merjenje debeline je zato potrebno ob obisku zgornje opazovalnice odčitati relativno višino med dnom doline in mestom, kjer je zgornji megleni rob. za natančno merjenje, ki naj bo prav tako redno, je potrebno poznati točno nadmorsko višino izhodiščne točke v dnu doli- ne, ki jo določimo s topografske karte v veli- kem merilu (po možnosti I : 5000). Višinomer naravnamo na ugotovljeno višino, če je megla tanjša od dva m, govorimo o talni megli, ki jo je potrebno posebej izdvojiti in proučiti pogoje za njen nastanek. DRUGI DELOVNI POGOJI Kljub obsežnim dnevnim opazovanjem in meritvam so potrebna še dodatna zbiranja gradiva, njihova vrednotenja ter ustrezna in- terpretacija. 28 Omenili smo že, da je za ugotavljanje in vrednotenje vremenskih tipov potrebno dnev- no zbirati sinoptične karte iz dnevnega časopi- sja. Z analiziranjem sinoptičnih situacij ter primerjanjem z značilnostmi pojavljanja megle je možno podrobno ugotoviti splošne pogoje za nastanek megle in njihov vpliv na njene znači- lnosti. Splošne dolgoletne pokazatelje značilnosti pojavljanja megle dobimo z analiziranjem podatkov v meteoroloških godišnjakih. V ta namen je potrebno izbrati ustrezno meteorolo- ško opazovalnico v bližini proučevanega območja ter ustrezno vrednotiti njeno mikro- lcgo, ki lahko pomembno vpliva na značilnosti pojavljanja megle. Seveda je idealno, če je meteorološka postaja na območju opazovanja. Ugotovljene vrednosti posameznih parame- trov analiziramo, pri čemer moramo kot vodi- lne primerjalne vrednosti izpostaviti: O osnovne lipe vremena (ciklonarni - topla fronta, hladna fronta, (pred fronto, za fronto); anticiklonarni) © temperaturna porazdelitev (inverzija cel dan, inverzija zjutraj, normalna višinska tem- peraturna razporeditev) O vetrovnost (brezvetrje, šibak veter - do 2 bofora, močnejši veter) © snežna odeja (brez, pojav obstaja) 9 tipi megle (navesti vse lipe megle v glavo tabele) Za posamezne parametre izdelamo pregled- ne tabele in ustrezno analiziramo ugotovljene vrednosti vseh ostalih parometrov. Poglavitne ugotovitve tudi grafično prikažemo. Seveda je želeno narediti tudi analizo prepletanja vodil- nih parametrov, pri čemer je še posebno pomembna primerjava med: © tipi megle in osnovnimi lipi vremena, © tipi megle in temperaturnimi porazdelitva- mi. S kartiranjem ugotavljamo prostorsko raz- poreditev pojavov. Na kartografsko osnovo (katastrski parcelni načrt, osnovna državna karta v ustreznem merilu) vnašamo nekatere informacije, s katerimi ponazorimo in doka- ž.cnio naše ugotovitve. V našem primeru bomo s kartiranjem proučili izrabo tal po osnovnih zemljiških kategorijah (izpostavimo predvsem klimatsko zelo zahtevne kulture - vinograde, sadovnjake) ter način poselitve. V končni fazi je potrebno soočenje zbranih informacij z ugotovljenimi prostorskimi značilnostmi pojav- ljanja megle. Kartiranjc zahteva precejšnjo mero natanč- nosti in dobro orientacijo na "dejanskem" tere- nu. Hodimo od parcele do parcele in skladno z merilom na karti ugotavljamo razmerje med dejanskimi merskimi enotami in enotami na karti. Če ne gre drugače si pomagamo pri merjenju razdalj z metrom, poleg tega pa si pomagamo z določenimi orientacijskimi toč- kami (križišča, značilne stavbe, značilne obli- ke parcel). Na ta način snemamo stanje na terenu in ga prenašamo na karto. Na pobočjih je kart i ran je bolj zahtevno, ker je omejena možnost orientacije. Vendar je kartiranje za naše potrebe najbolj smiselno prav na prisoj- nih pobočjih. Območje kartiranja naj ne bo preveliko (največ do 200 ha) in naj obsega le najznačil- nejše predele. Zbrane informacije naknadno upodobimo z barvniki. Vsaka zemljiška kate- gorija oziroma vsaka kategorija določenega pojava ima svojo barvo. Barve za zemljiške kategorije so standardizirane: © njiva, vrt - rjava, © travnik - svetlo zelena, © pašnik - oranžna, © gozd - temno zelena, © sadovnjak - temno rdeča, • vinograd - vijolična, © poslopje - rdeča, O ceste, nerodovitno - siva, © voda - modra. Z anketiranjem zbiramo nekatere informa- cije, ki razkrivajo odnos prebivalstva v dolo- čenem območju do pojavov v zvezi z meglo. Pri opravilu je potrebna strpnost in prijaznost. Za naše potrebe zadostuje vzorčen izbor anke- tirancev, ki naj bodo razgledani in poučeni o krajevnih navadah in posebnostih. Zadnjo delovno fazo predstavlja interpreta- cija, ko poglobljeno vrednotimo zbrano gradi- vo. Gradivo smiselno uredimo po delovnem načrtu, pri čemer je potreben sistematičen pristop. Vsega, kar je prikazano v grafikonih ali pa številčnih vrednosti v tabelah ni potre- bno podrobno opisovati. V ospredju naj bo sintetiziranje, kompleksna vzorčno - posledi- čna predstavitev problematike, torej problem- ski pristop. Furlan, D., Megla v Ljubljanski kotlini. Geo- grafski obzornik 1964/4, Ljubljana. Furlan, D., Vpliv reliefa na meglo v nekaterih predelih Slovenije. Razprave društva meteorologov Slovenije 1976. Grubček, P., Meteorološki instrumenti i osma- travanje, Beograd 1975. Hočevar, A., Petkovšck, Z., Meteorologija, Ljubljana, 1977. Kovač, M., Nekaj ugotovitev o nastanku radi- acijske megle na letališču Ljubljana-Brnik. Razprave društva meteorologov Slovenije 1976. Letna poročila hidrometeorološke službe SR Slovenije. Meteorološki godišnjak SFRJ, 1. in 2. knjiga. Petkovšck, Z., Megla. Proteus 1958/59 (4-5), Ljubljana. Petkovšck, Z., Megla ob slovenski obali. 10 let hidrometeorološke službe, Ljubljana 1957. Petkovšek, Z.. Oblačnost, vetrovi in megla ob hladnih frontah v Sloveniji. Razprave dru- štva meteorologov Slovenije 1965. Petkovšek, Z., Pogostnost megle v nižinah in kotlinah Slovenije. Razprave društva meteorologov Slovenije 1969. Predpisi in navodila za meteorološka opazova- nja s posebnim ozirom na postaje III. in IV. reda, Ljubljana 1932. Pristov, J., Trontelj, M., Megle v nekaterih slovenskih alpskih dolinah glede na višin- ske vetrove in na posamezne vremenske situacije. Razprave društva meteorologov Slovenije 1975. Pučnik, J., Velika knjiga o vremenu. Ljublja- na 1980. Šegpta, T., Klimatologija za geografe. Zagreb 1976. Urbančič, J., Vpliv akumulacijskih jezer na pajavljanjc megle v okolici. Razprave dru- štva meteorologov Slovenije 1977. Opomba: Vsa literatura je na voljo v knji- žnici PZE za geografijo na Filozofski fakulteti Univ. E.K. v Ljubljani. Aškerčeva 12. GEOGRAFSKO PROUČEVANJE AGROMELIO- RACIJ V KRAŠKIH POKRAJINAH Jernej Zupančič* Č l o v e k o v a t e ž n j a , da bi si pr i lagodi l n a r a v o in s t e m o m o g o č i l ali izbol jšal pogo je za živl je- *, Inštitut za geografijo Univerze li. Kardelja, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. nje je stara toliko kol človeštvo. Sledimo ji praktično vse od začetka prvih civilizacij dalje. Pri tem je šlo najpogosteje za spreminjanje vodnih razmer, za osuševanje in namakanje. 30