Tečaj
XV.
List
55.
go
1
obertnijske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za polleta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Ljubljani v saboto 11. julija 1857
Xova
Kobile, kterim
postava zavolj cesarskih premij al! daril
očitno vidi, da so slabo vardevane
5
ue smejo dobivati dařila
y
veljavna za kronovino doljno in gornjo Avstrijo, Salcburško Tiroljsko s Forarlbergom, Štajersko, Koroško, Krajnsko, Primorsko s Teržaškim, Ogersko, Hervaško in Slavonsko, Serb-sko Vojvodino s Temeškim banatom, Cesko, Moravsko, Sileško
Galicijo, Krakovsko, Bukovino in Erdelj.^)
§. 6.

Kar se daril v kakem predstavnem mestu (štacijonu)

sme prena

ne razdeii, ker ni dovelj darila vrednih kobil sati ne na drugo predstavno mesto, ne na poznejšo delitev daril, marveč pripada deržavnemu dnarstvu nazaj.
Vendar pa je po izjemi dopušeno
da
darila, ktere
Da bi se konjorejci po deželi spodbadali k skerbnemu so za kob
z
be to m odločene, kar se jih v kakem
verdevanju iu varovanju svojih kónj in k umnému ravnanju predstavnem mestu ne razdelí, ker ni dovelj daril vredne
z njimi, sosebno pa, da bi se zředila množina dobrih kobil
živme
i
smejo podeliti tri letu i m
b i c a m, ktere so v
y
za pleme, s kterimi bi se dala domača reja kónj povzdig- ravno tistem predstavnem mestu spoznanega darila vredne niti in zboljšati, je Njegovo c. k. apostoljsko Veličanstvo ce- če za take dařila vredne triletne kobile ne bi zadosti bilo sar z Najvišjim sklepom, danim v Milanu 27. dné januarja število njim namenjenih daríl.
1857, blagovolil za t
t
dopustiti, da se bode vsako
V enacih okolišinah se smejo tudi darila tri let nim
leto 3250 cesarskih cekinov v zlatu iz deržavnih dnarjer
bicam odločene razdeliti med kobile z
betom
dalo za premije ali darila. Zasti jejo s tem sledeče odločbe:
§. 1.
dobitve teh daríl se da
sescu.
7.
Razun Dunaja, Pešta, Pardubic, Lvova in Kološvara se Darila za rejo kónj iz deržavnih ali cesarskih duarjev imajo te darila v vseh drugih mestih vsako leto mesca av-
se b odo daja le:
1. kobilam od 4. do 7. leta s čverstim sesajo
gusta (vélikega serpana) in septembra (kimovca) deliti.
Deželno poglavarstvo vsake kronovine bode po dogo
cim zebetom, ktere so dobro rejene, zdrave m mocné, in voru z zadevnim žebčarijskim in dopolnitnim poveljstvom
•	• té	m	tl	■ « •«	1	i	1	«i Vu	«	<	. ,	_	«
imajo lastnosti dobre kobile za pleme;
2. tri le tni m žebicam ali ko bil i ca m, ki kazejo, delile darila.
odlocilo dan, kterega se bodo v vsakem predstavnem mestu
da bodo posebuo dobre za pleme, in še niso vozile (niso bile še vprežene).
. 2. .
Lastniki kobil, ki se hočejo pognati za te darila
i
mo
rajo z županovim spričevalom izkazati, da je kobila, s se
savnim žebetom pripeljana, že preden se je ožrebila >ila. ali da je pripeljaua
njih
triletna žebica od kobile, ktera je
Odločene dneve, predsta
mesta. število in znesek
sosebno
j
daríl, ki se bodo razdelile, in pa tište odločbe tega ukaza ktere je treba vediti temu, kdor se hoče za dařilo potegniti
. 1., 2. in 3., mora politična deželna oblast vsako leto o pravém času po uredskem deželuem časniku razglasiti; tudi naj se napravi, da jih bodo vsi posamezni konjo-reduiki po deželi zvedili.
ob času ožreblj
njih bila, in da so jo oni zředili
§. 3.
Kobila z žebetom, ki je enkrat že dobila dařilo
se
8.
Da bi se postavljene predsta vue mesta za stanovitno premeoile ali pa verstenje med dvěma predstavnima mesto-
se
eme do 7. leta še za drugo dařilo predstaviti, če se v ka- ma ukazano za vselej drugače odločilo, to sme po zadev-
kem poznejšem letu po obďaritvi zopet pripelje s čverstim niJl nasvetih, če bi se kaj tacega pozneje gledé na okolišine
tega ali unega kraja pokazalo potrebno ali koristno, samo
ministerstvo notranjih zadev po dogovoru z ar-madnim nadpoveljstvom ukazati.	-	^
Politična deželna oblast pa sme, po dogovoru za zadevnim žebčarijskim in dopolnitnim poveljstvom iz živino-zdravstvenih ozirov ukazati, da se predsta vue mesta za-
žebetom. Kobile pa, ki so že dvakrat prejele darilo, več ue smejo pripeljevati.
Ravno tako smejo triletne žebice, ki so prejele konjorejsko dařilo, potem kakor kobile z žebetom še dvakrat darilo dobiti.	:	,
§. 4.
Mesta, kjer se bojo te darila delile, in pa število in znesek daril, ki se bodo vsako leto kobilam z žebetom in triletnim žebicam (kobilicam) dale, se bojo na koncu te postave povedale.
. 5.
Darila se smejo prisojati samo takim kobilam, od kterih se spozná, da so darila vredne. Ktera kobila je darila vredna, to se sodi vselej z ozirom na višjo ali nižjo stopnjo konjske reje tište okolice, kjer se premije delijo.
časno preložé, za kar ji ni treba popred zadobiti višjega
dovoljenja, samo da to reč pozneje naznani.
(Kon. si.)
Kaj
slana

nje
vzrok
m
kako se
%
obvarovati ?
C. Vzrok slane.
(Dalje.)
Vsaka sogreta stvar puhii iz sebe toploto
t
in v žarkih tako kakor sonce svoie žarke razpošilja iz sebe
*) Po ukazu c. k, ministerstva notranjih oprav in c. k. armadnega nadpoveljstva od 27. aprila 1857, vzetem iz XX. delà deželnega
y
vladnega lista za krajnsko kronovino.
Vred.
V 52. listu v n£ popraviti slana.
a»
tega sostavka prosimo
namesto „točató
Vred.

to vidimo pri vsakem ognji
to vidimo pri vsaki peči, ktera jagod prinesti, in celo doč je mirno spal. Drugo jutro je mo-ee počasi popoinoma shladí. Ako hoćemo toplo stvar razhla- gel že vstati, in od dné do dné ma je bolj odlegalo, da se jenja obvarovati, jo o dene m o s kako rečjo, ktera
gorkoto
je nazadnje popoinoma ozdravil. Tri leta potem ga je bo le nerada in po ca s i skozi spusa, da toplotni žarki ne mo- lezen se včasih opominjala, pa vselej jo je pregnal z jago
rejo prehitro zbežati; ce kak cegel ali reno zavijemo v cunjo, bota dalje gorka ostala kakor ce ju ne ovijemo.
žarkom podobnega
Če je zrak čist, ne overa
tega
puhteuja toplote nobena stvar; če pa ti toplotni žarki puh-tijo v kako terdo stvar, jo sogrejejo, in zgodi se pri tem,
da en del toplotnih žarkov po lastnosti te terde stvari, v ktero zadenejo, ali naravnost nazaj pade ali pa krivo (ve-gasto). Ce tedaj toplo stvar pokrijemo z dilami, se bo bolj počasi razhladila, kakor če bi ne bila pokrita bila.
Te vsakdanje skušnje, ktere so vsakemu znane, nam prav dobro razjasnujejo slano.
Ce se je po dežji aii po snegu v visokih gorah zemlja in potem takem tudi zrak že precej razhladil kakor se zgodi to v jeseni in spomladi, in če so dolge noči prav jasne, tedaj iz take sedaj že malo tople zemlje gorkota celo noč puhtí v merzlo podnebje, iu zemlja in vse rastline na uji prihajajo čedalje merzlejse, tako, da ob sončnem i z hod u morajo najbolj merzle postati. Po tem takem rosa, ktera iz zraka na-nje pada iu je drugikrat v podobi vodenih kapljic rastline ohladila in okrepčála, sedaj zmerzne in v podobi ledů ali snežínk na oterpnjenem perji in cvetji leži
in to je slana.
Če
pa v
taki uoči
i
ko se po navaduih skušnjah drugo
jutro slane bojimo, oblačno vreme nastopi, pa ne pride slana
?
zato, ker iz zemlje v podnebje puhteča
gorkota za
dene na oblake, — in sedaj se zgodi, da en del te gorkote
oblake, en del gorkote pa pade nazaj na zemljo.
razgreje
V takih okoljšinah se tedaj ne zemlja ue zrak pod to odejo oblakov ponoći ne moreta do zmerzline razhladiti. Iz ravno tega vzroka ne vidimo slane pod košatim drevjem, pa tudi pod mizo ne, ktera je pod prostim nebom stala. Vsaka odeja tedaj, če je tudi tako tanka kakor oblak, odverne slano.
Tudi takrat, če je nebo jasno kot ribje okó, ne bo slane, kadar veter piše in tako presilno razhlajanje zemlje
ubrani.
y	a
Ce se je zemlja popred kakorkoli zlo razhladila, potem pa se zvedrí in je noč jasna in brez vetra — takrat je slana gotova. Ce v taki noči pogledamo na gorkomér (termometer), bomo vidilo, da o polnoči ne bo kazal več kot 6 stopinj
gorkote, in po polnoči bo gorkomer še manj kazal. Gorkomer uam gotovše kot vsaka druga reč nazua-nuje slano, le pod prostim nebom (ne pod streho) na kakem kolu ga moramo obešenega imeti.
Pa tudi slana ni vselej euako škodljiva. Ce «o bile rastline od večerne rose ali od dežja mokre, škoduje slaua malo; če pred sončnim izhodom pade megla in ostane delj časa po sončnem izhodu, se ni škode bati, pa tudi tam ne škoduje, kjer je senca od kakega gojzda ob sončnem izhodu,
gorkote
ker v vseh teh okoljsiuah se zmerznjene rastline po cas i razgrejejo, za zmerznjene rastline in živali pa je nevar-nost le takrat največja, kadar se naglo sogrejejo.
(Dalje sledi.)
Jagode
(Hudeće jagode
zdravilo

Erdbeeren
kot čuda
delno zdravilo za mn o got ere bolezni) hvali tudi franeozki zdravniški časnik ..Journal de Medeciue et chi-
rurgie^ Hvala ta se ujema s tem, kar je pisal pisavec Linne-ovega življenja od zdravilne moči rudečih jagod. Linné (visokoučeni mož, kteri je nam pervi vredil vse rastline, ktere je Bog vstvaril) je bolehal za protinom (putiko, Gicht); posebno mesca rožuika leta 1750 ga je tergalo po kostéh tako hudo, da ni skor ničesa vžil; dajo mu jagod, ktere je radsnedel; kmali potem je zaspal tako sladko, da že več meseov ne tako dobro. Na to si je dal spet skledico
55
dami,
zadnjih 20 let njegovega življenja pa se putika
nikoli več ni oglasila.
Jezikoslovne drobtinice.
Zakaj pišem 8 tir s ko namesto Štajersko?
Naš domaći zgodovinoslovec Muchar
• v
pise :
55
Ailes s t e i
rische Land von der Sulm und unterri Mur an bis zu den Ziunen der nordwestlichen Felsengebirge, welch« heut zu Tage noch das Steirerland von Oesterreich ob der Eans und von Salzburg scheiden, gehorte zur zweiten oder zur oberea
Karantanermark. Sie
leinige
trug
Beuennnug
fast durch hundert Jahre die al-Karantaner mar k, bis sie in die Hand der Grafen von Traungau gekommen ist (Jahr 1055). Diese
M
nanuteu sich vou ihrer HauptburgStir, Stire, Styre,
Steier am Zusammenflusse der Steier mit Enns ..Grafen von der Sty re".
■ " " "
woher dana die Bezeichnung
vou der Steyer";
der von
Sty
von d
55
Markgrafschaft von d
St
von St
zuerst und seit
un
dem Jahre 1056 auf die obere, und seit 1148 auf die tere Mark ubergegaugen und das ganze Laud der nunmehr
vereinigten Markeu das Land von der Sty
von Stey
(Jahr
Stey
1225), das Land St
S t i r 1 a n t. Stireland
i

Stey
den ist". (Muchar Geschichte der Steiermark II
Ma rich, die Steiermark genannt wor
13)
St
Pozoamljevanje land je toraj st
St
Stire, Sty

S t i r 1 a n t
St
• v
in i zvi r niše kakor Stey
in Muchar o starosti tega poznamljevauja ravno
• V
na omenjenem mestu pise: „Wie uralt diese Beueuuung sei.
iate iuderGegend des auf der Peutînirerischea
bewâhrt der Name desOrtea: Styr Pyraberges und des Flusses Steier
Strassenkarte.
Ime toraj sega že v rimske čase, in ako se mi moje terdenja dajo veljati, da so Norjani bili Slovenci, je tedaj ime slovensko. Grad grofov trangavskih je brez dvombe dobil svoje ime po reki Stiri, ker je gotovo reka prej tekla, kakor je grad stal. Rek z imenom Stira, Stir imamo več po slovanském svetu, tako Stira reka v Serbii,
Styr reka na Poljskem, in sam oštroumni Šafařik (Abkunft der Slavven str. 176) piše: — „Steier ist aus dem slo-wenischen štir, štira, wie Weichsel aus Wis la #), Leipa aus Lipa, Neisse aus Nisa, Feistritz aus
Bistrica
gemacht ;
unmoglich hátte
der Deutsche selbst
sein Wort Stier in Steier verdrehen kônnen". In zares

ker še dandanašnji bika poznamlja.
govori
Stier, ne pa Steier, kadar
Sthir a pomenuje izvirno močen, fest, stark, iz ko
renike sthá, lat. sta
y
grško
(Tta
»
slov. sta-ti. Pozuam
ijevanje za razumek močen je preneseno na mocno žival; zato v sansk. sthira, st h ura, stark, gros*, in pa: Stier, taurus, primeri starovisokonemško: stiur, „magnus, crassus", in gotiško: stiur, „taurus", dalje sansk. uru,
gross
in nemško
A
ur
n
, Auerochs, (Pott „Etymol. Forsch." I., 221 Graff „Sprachschatz" vox ur), sausk. ma hiša Bůffelu od maha „gross", velik.
Ime reke Stira toraj mora izraziti močno, silno, pa tudi to kar imena rek Tur ja od tûr, taurus. Ime bika so stari narodi radi pridevali rek am in rečni m bo govoru napravili bikove rogove iu «icer, kakor učeui Piper prav tolmači, pisavši: Was die gehômten Fiussgôtter be-trifft, so ist nach dem alten dieser Schmuck des Hauptes
hergenommen eutweder von dem Gebriïll des Wassers
*) Visla je digam. oblika izvirne
Is la od is, kar v prana
rečjih pomenuje vodo. primeri : kymrisko : is que, irsko: isge, holandsko: is voda, galsko: es, ladja, madžarsk. vis, finsko vesi. Iz is so imena rek: Iser. Ister itd.
319
bei starker Strômmung, oder voo der G e wait des Was
sers
>
welches die Erde zerreisst (primeri Corn u tu s „de
E ikrat síromak pride do cesarja ia ga prosi
i
bi
kaj podělil. Cesar ga vpraša: od kod je, in kdo ga je nau-natura Deorum" pogl. 22. str. 125 ed. Osann in Fest us čil tako pametno govoriti? Siromak mu pove, od kod je, i u
Taurorum stran 163 ed. Miiller), aber auch an die da ga je hči naučila tako govoriti. ,.In tvoja hči, od koga Windungen des Laufes ist dabei gedacht. Eudlich lâsst diese Vorstelluog
vox
se je ona naučila?44 vpraša cesar. Siromak odgovori: „Bog
an die Weiden denken, die am Flusse gele- in naša zalostna revščina sta jo naučila.44 gensind, und kann ala Andeutung von Anbau und Befruch-	Cesar mu sedaj dá trideset jajc in reče: „Nesi jih
tung gefasst werden. „Piper Mythologie uud Symbolik svoji hčeri in reci ji, naj mi iz njih izleže piščeta, in do-
u
der christl Kunst II. Theil str. 492). Poznamljevanja za	bro jo bom plaçai; ako pa mi jih ne izleže, se ti bo huda
rázumke močen, silen paso tudi preuešene na silne	godila
velike gore, tako: taurus ime ffore, iz sthura po od-	Jokaje odide siromak v pecino iu vse pové svoji hčeri.
primeri: slov. tor, tur in tore tur-	Oua berž pozná, da so jajca že kuhaue, reče tedaj očetu,
CC ^«i:«	---X__!.. Ti«	___i ' i,	. i » _______ _____.i ? i _	~ •
padlem glasniku
s
>
je
V/
„Hochg
ebirg
y
dalje, slov. ramen ~mocen in Ra- naj se podá k pokoju, da bo že ona vse vredila. Oče jo
mas, ime gore, dober v cerkvenislov. stark, foi tis, in sluša in gré spat, ona pa vzame lonec, ga napolni z vodo
Đobrol, Dob rac, imeni silnih gor, staro visokonemški : in bobom in ga postavi k ognju, in tako bob skuha.
Zju-
stiuri, magnus, fortis in pa: apex. culmeu montis, sansk. traj pokliče očeta, mu veli, naj vzame plug in par volov kala, mous in taurus slov. ka 1, „Berg" slov. kaj la, „tau- in naj gré orat kraj pota, kjer ima cesar po navadi vsako
rus
a
Davorio Terstenjak.
Nekaj za čišćenje slovenskega jezika.
Mnogo
slov
in izrazov je v slovenščini, ki so ze
od davuej vriuiii se va-njo in kterih smo že tako vajeni, da
jih rabi
k
dan
če li h so
paci
nepr
Totim
broj
slovom prištevati gré
Nemško slovo vi
govorniki pa pisatelji prestavljaje po besedi, „stai no, pa
tudi besedo „stariši44 ali „starší."

Aeltern4* navadno
zrazujejo
enski tako, da pravijo in pišejo,
V t
a
slovensko ni. St
v •
ali od di
cr
ih
y
latinski
»
tat
mo
V
brat je st
• %
od mene
No,
Ijudj
pro
st
y
od mladih", itd. Odtod st
V 0
to je zares prav slov-j so priletueji od uas y ec ti ores"; postavi-
i ljudje več vejo der Aelteste. der Senior.
• V
b
Ko pa govori sta dala nam
od svojega
t
in mat
y
ktera
V »
enje iu nas gojila, bi bilo bolj
m
edino pravilno, da bi govorili pa pisali: Poródniki ali ro
jugoslovauska in pe
di telj snikom
(poslednja beseda je pa bolj
ugodna)
Slovo višebroj
»
poroduiki

je
prava
ia d-avno znana lepa beseda za nemški „Ael
sloveuska tem44 ; imajo jo slo var ji slovenski slovo za nemško „Aeltern44
je pravilno in pravo
y
ker znamenuje
to, kar je treba
y
»
dit
da pomenja, namrec da imenovani ljudje so tisti, ki so nas rodili, to je, v
(zeu k
obojem pomenu glagola
a
und gebàren.) V tem pomenu je slovo „porod
tudi primerno latinskému „parent
naznanja
zajedno, da sta oca in i ne dvomi noben živ človek „ stariši44,
t
tudi
?
4)
tareji od nas, česar
bolj
slovensko imé kot
ktero le poslovenuje nemški prilo
ar
W
àltern44
ne poveduje, je li so tote osebe nas rodile ali ne
tudi
nemški pisatelj
y
poaebno pesniki
rabij
pa
5)
namesto

dvoličuega slova „Aeltern44 raji lepo besedo „Erzeuger
«
ali
3)
Ernàhrer
6) tudi st
«r	w
m j
in to je vendar poglaviten dokaz tern44 ali latinski „parentes44
rabite za nemški „Ael povsod in vedno: ».Rodi
telj
ci
(Lej
5)
Glag. C
str. 81
Lexicon linguae
vet. dial., ed. Fr. Mikl

str. 150.)
Naj bi tedaj slovenski pisatelji, kterim je mar za
CI
toto materinskega jezika, kader govorijo od
t
m
matere, vselaj pisali pravilu je tudi lepše in blagoglasneje nega „stariši" ali „starši44.
it
porodník

ktero
od (v tem pomenu) nepravil
J. Š.
Kratkočasno berílo.
Deklica cesarja premodrí.
Serbska národna pripovedka po Vuku Štef.
Neki siromak je živel v pečini in je imel edino hčerko ki pa je bila posebno modra ; hodila je ubogajme prosit in je učila tudi očeta, kako naj prosi in modro govori.
y
*) Brežni log Velebita se veli otirovaéa, primeri keltsko: tarw
in tarwos. gora in bik.
Primeri še osetski s tur. „magnus", sturthâ pecora **) V Můrko ve m slovarji stoji tudi porodník.
Pis.
red.
jutro memo
priti, in
mu reče: „Ko bote zagledali cesarja
i
vzemite bob, sejajte in govorite :
Hajd ! voliči, pomagaj Bog, da bo rastel in rodil kuhaui bob.44 Ko vas cesar vpra-
sa: kako more roditi kuhani bob? recite mu: ravno tako kakor se iz kuhanih jajc piščeta izleči morejo
Siromak posluša hčer, pa gré in začne orati; ko zagleda cesarja, začne upiti: „Hajd! voliči, pomagaj Bog, da rodi kuhani bob44. Ko cesar te besede sliši, obstáno in reče
Y)
U
siromaku: „Kako ti zamore roditi kuhaui bob?44 Ta odgovori: „kakor iz kuhanih
pa mu
jajc se piščeta izvaliti."
Cesar si koj misli, da ffa je hči tako naučila; zapové
tedaj svojim služabnikom, mu dá
naj ga
pred-nj pripeljejo.
Zdaj
povesmo prediva rekoč: „Uzemi to iu iz tega mi napravi # konopce in vse jadra, kar jih je treba za celo bar-
Siromak z velikim
ko; ako tega ue storiš,
si ob glavo.44
strahom vzame povesmo, včs objokan gré domů, iu vse pové
svoji hccri. Hei ga pošlje spat obij ubivši mu, da bo ona vse
" o storila. -..............; *■;', •
Drugo jutro vzame kosček lesa, zbudi očeta iu mu reče: „Náte ta-le kosček lesa, nesite cesarju, naj mi iz
in vse kar je potrebno,
njega naredi preslico, kolovrat,statve in vse in jez mu bom potem berž napravila, kar mi ukazuje
u
Siromak posluša hčer in pové cesarju
vse,
kakor ga
je naučila. Ko cesar to sliši, se začudi in začne misliti, kaj bi storil, potem vzame majheu kozarček in reče siromaku: „Na ta-le kozarček; nesi ga svoji hčeri, naj mi ž njim pre-
sece morje, da se bo storilo polje.44
Siromak uboga cesarja, solznih oči odide, nese kozarček hčeri in ji pové vse, kar je cesar rekel. Deklica mu
reče, uaj počaka do jutra, da bo že ona vse storila.
Drugo jutro pokliče očeta, mu dá droben zamašek in mu reče : „Nesite to-le cesarju, in recite mu, naj s tem za-maši vse izvire in vse jezera, potem mu bom iz morja na-
redila polje.44 Oče gré in pové vse cesarju. Cesar zdaj vidi da je deklica veliko modrejša od njega, zapové očetu, da j< pripelje pred-nj.	' , . [E
Ko jo oče pripelje in se oba poklonita pred cesarjem
y
jo ta vprasa rekoč Deklica odgovori : laž.44
V)
Povej mi, dekle
kaj
najdelj sliši?44
v
Sla
cesar, najdelj se sliši grom in
Zdaj se cesar prime za brado, se oberue do svojih dvornikov iu jih vpraša : „Povejte mi, koliko je vredua moja brada?" Dvorniki si začnejo glavé ubijati; eni pravijo toliko, drugi toliko; na to deklica vsem odgovori, da niso zadeli in
Cesarjeva brada je toliko vredna, kakor trojni letni
rece:
dež.
u
»
Cesar se začudi in včs vesel reče: „deklica jo je najbolje zadéla ;tt potem jo popraša : ali hoče biti njegova žeua,
ker
»
bi brez nje ne mogel živeti. Deklica mu odgovori: Svitli cesar, kakor želiš, tako naj bode; samo prosim te, da mizlastno roko list podpišeš; ako bi se kedaj nad mano razserdii in me od sebe zapodil, da smem sabo vzeti iz tvojega dvora, kar mi bo najljubše." Cesar privoli in podpiše
220
Čez več časa se cesar res nad njo tako razlozi, da ji
Vládni časnik
francozki „Moniteur"
na znan uje
da pri
reče: ..Nečem te več za
55
ženo; poberi
se iz mojega dvora, poznejših volitvah poslancov za deržavni zbor 5. dan t. m.
cesar, so bili Cavaignac (z 10959 glasovi), Olivier (z 11.005
odgovori: „Svitli
kamor veš in znaš." Cesarica na to ubogala te bom; samo dopusti mi, da še prenoćim tukaj, glasovi) in Da ri mon (z 12.078 glasovi) izvoljeni ; vsi trije
so iz vladi nasprotne stranke. Cesarja Napoleona so te
jutro pa bom šla.
Cesar ji to dovoli. Ko sta
pri večerji bila, mu cesarica
volitve ravno v glavnem*mestu njegove deržave zlo osupnile.
med vino nameša žganja in nekega dišečega želiša in ga Lord Palmerston je v zboru doljne zbornice 7. dan t. m. sili piti, rekoč: „Pij cesar in vesel bodi; jutro se bova lo-
čila, in
n
veruj mi, bolj
vesela bom
i
m
kakor sem bila, ko sem
se s tabo zaročila."
Cesar se vpijani in zaspi. Cesarica pa ga naloží
ga
važno besedo izustil, reksi, da angležka vlada je nasproti tistemu početju, po kterem se ima Suežki kanal napraviti, ker ta kanal bi egiptovsko deželo ločil od Turčije in angležke posestva v jutrovih lndijah bi bile v nevarnosti.
nese sabo v skalovito pecino. Ko se cesar v pečini pre- Spomin tisučletnega obstoj a rusovskega carstva bojo budi iu vidi, kje da je, vikne: „Kdo me je sem prinesel?4' na Husovském leta 1862 slovesno obhajali ; minister notra-
Jez sem te přinesla." Cesar
Cesarica mu odgovon
n
vprasa

Zakaj si mi to storila? Ali ti nisem povedal
?
jo
da
nisi več moja žena!" Nato mu ona pokaže list rekoč: ..Res
y
tr
pa poe
je, svitli cesar, da si mí papirji podpisal: „Kar jem domu, da ponesem sabo, ko idem od tebe
to rekel namreč mi bo
lej
Ujih oprav je že sedaj dovolil nabirati doneske za napravo spominka, kteri se ima v Novgorodu, mestu najstarejše rusovske deržavne oblasti, napraviti. — Najslavuiši francozki kaj si na tem-le pesuik Beranger je v Parizu 4. dan t. m. 79 let star ljubše ua mo- umerl. Vsa francozka dežela žaluje po njem, ker pravijo,
«
a
Ko cesar to sliši, jo gínjen objame in verneta se zopet največji ljubijenec ljudstva.
da zraven rajnega cesarja Napoleona I. je bil Beranger
Ker bo vprihodnje po želez-
obá v cesarski dvor
Ivan
nici marsikdo v Terst sel, iz Tersta pa ga bo mikalo v Benetke po morji se peljati, nam ravno pride oznanilo apotekarja Landerer-a v Atinjah, po kterem je klor o for m Iz Ljubljane. Ker so spet v včerajšni novi volitvi zoper morske težave (bljuvanje) bolji pomoček kakor vsak
Novičar iz avstrijanskih krajev

začas nega mestnega župana tisti gospodje, ki so dobili
drug
10 do 12 kapljic ua vodi popitih potolaži vse težave;
največ glasov, se zavolj iastnih neodložljivih opravkov od- če kakemu člověku ne odleže potem kmali, naj vzame še povedali težavni službi, je zbor enoglasno sklenil prositi nekoliko kapljic. slavno c. k. deželno poglavarstvo, naj bi visoko c. k. ministerstvo blagovolilo dovoliti, da bi do prihoda nove ob-činske postave oskerbovanje mestnih opravil ostalo tako kakor je po smerti gosp. dr. Burger-ja dosihmal bilo.
Indijar

5
Novičar iz raznih krajev

Deržavni zakonik od 24. p. m. zapopada cesarski patent, kteri gojzdno postavo, ktera je za druge dežele
Indijar še mlad na reko gré ; V zlato pogorje, tje ćez morjé Proť Indji vleče ga sercé.
tam on blodi, kodar hodi, Da ko železo zlat cené.
V
Ze ž njimi reka dalj hiti. So vsi kermili, se lovili. Fa voda svoje le storí. Leté ko tice čez kerniee, U glavi se jim svet verti.
v
ze
od 3. dec. 1852 veljavna, sedaj tudi zaOgersko, Hor-vaško, Erdeljsko, Serbs ko Voj vod ino in Temeški Banat veljavno oklicuje.
Nek star mornar mu popretí:
V sovodnje staje si želé,
V Križevcih na Horvaškem
so presv. Cesar po sklepu od 9. p. m. dovolili napravo
„Moj ljubi v zmarni! sepredrami! Tje, kjer se reka v morje steka. Morjem in rekam upať ni.
kmetijske učilnice, v kteri se ima tudi oddelk za nauk	Železo z zlati tik menjati!
gojzdnarstva (šumarstva) vpeljati. „Gosp. list" razglaša to	In Indja, Indja, kje leži!"
novico z velikim veseljem, ter pravi : „več odavna neimasmo
priliku radovati se, ko što se sada možemo".-—Iz Verone	5
se piše: „Pšenico smo že poželi in je obilo naželi; nadjati	Da t0 Je spanja, prazna sanja;
Se oni vstaviti dihté. Ko ven stopili, so pustili, Indjarja, ladjo in vodé.
Si, golobradec! rêci daj:
se tedaj smemo, da bo cena padla; terta je polna grojzdja Kje najdel boš na svetu raj? in vina bo dovelj, če tudi, kakor pravijo, se sčmtertjč bole- Najgorša gora, upa zora, zen prikazuje". Vino je še vse v Božjih rokah; nikar pre- Delo je in domaći kraj.
u
Indjar li dalje se peijá. Vihar ga skriva, borja zmiva, V tamnoti blisk mu lesketá. In ladja kresne, se razčesne. Na kleč jo morje zadegá.
zgodaj ukati !
Nadvojvoda Ferdinand Maks, deželni poglavar v Milani iu brat Nj. Velič, cesarja, se bo 27. dan
9
t. m. poročil s Karolin o, hčerjo belgiškega kralja.	Dežela zlata, vsa bogata
Odbor glavnega mesta Bruselja je razglasil slovesnosti,	Je Indja, tice ji pojó.
s kterimi se bo ta poroka ondi praznovala in ktere se bojo	Kar domovina naša nima.
»»
Kdo, sivec! meni se s tebó?
25. dan t. m. začele s tem, da bo mesto 14000 hlebov
ubogim razdelilo.
Kralj
pruski je v sredo přišel na
Se tamkaj še zastonj dobo.""
Vihar potihne tretji dan. Sirotek lazi, milo pazi, Je li še kaj pomoći za-nj? Ribarji v sili ga dobili. Tako jim pravi zdaj skesán
Dunaj. Sliši se, da se bota rusovski car Aleksander in Mladenci dejo: Prav je ta!
francozki cesar Napoleon kmali snidila, in sicer v Kis-singen-u, kjer sedaj kralj parski biva. — Sveti Oče papež bojo do konca mesca septembra v Bolonji ostali. — Še zmiraj se veliko govori in bere od 30. dau p. m. poskušene prekucije na Laškem, ktera pa je povsod spodletela; za gotovo se pripoveduje, da naklep teh prekucij je nasnoval
No Bog pomozi! srećno vozi! S teboj iti tud' nam veljá. V Indjo zlato, vso bogato! Kaj počeli bi domá?
Kdor siti svoje si željé Iskaje raja. zlat ga kraja. Z glavo on buta ob stene. V neumno glavo vtepa pravo, Ko dalj ne smé, nazaj ne vé.
v
se
Mazzini, kteri je v G en ovi bil (nekteri pravijo, da je tam skrit), odkodar bi se bil imel plamen vneti čez vso
^	y
îasko dezelo in ravno tako zoper sardinsko vlado kakor zoper vse druge. Bere se, ako bi bil ta naklep Mazzinitu po sreči izšel, bi se bil on v dožovi palači za predsednika ljudo-vlade vmestiti dal. Sedaj je mir povsod; v Liv orni in Genovi preiskujejo ojstro vse poti deleč razširjene zarote.
lovori ne, da v Londonu je Mazzini ta naklep osnoval, so dali 16 mernikov ajde! 8 mern. jecmena in 1 mernik fižola.
Prav rado taka se zgodi. Da kdor verjame, vse prevzame Od kodar nobene 6kušnje ni ; Se pregleda, mu preseda. Molitve kozje se uči.
Poženćao.
->—
Popravek. V poslednjem naznanilu darov ,,za pogorelce v Lašičah" je popraviti: Gosp. dr. Orel, gosp.Dreo in gosp. Briicker
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik