DOLENJSKE NDVICE Doletijuke Novice ixhajnjo vsak čiih'ieli; «ko : ; jo ta lian praznik, tlaii [»obírej. : : Cena jim je za ceio ieto (od aprila (io aprila) K, za pol leta 1*50 Iv. Naročniua za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša S'ùO K, za Ameriko 4-*50 K. Ijist in ofîlasi se plíiřiijejo iiaiii-ej. : Vse (lopÍNe, itaroviiiiio in oznanila : sprejema tiskarna .T, Krajec nas). Kmetovalci, obdelujte svojo zemljo ! Kakor jiodjiira dohva gospodinja tri vogle liise, talio podpira čvrst kmetijski staTi obstanek di'žave. Rosiiičiiost tega nazora ])otrji!jcjo zlasti izkušnje daiiašnjoga ťasa. Brez iirid-nosti in delavnosti našega kriictovalca in našili marljivih gospodinj, kojim pripada po vetíini tcižka naloga, da vodijo cclo gospodarstvo, l)i bil ves uspeh na bojnem polju zamurij. Zato je delo v brazdi enakovredno silnemu napoi'u bojnih Ćet na hojišču. Kmctovaici! Nam pi'ijiada naloga, da zastavimo vse svoje moči v to, da svojo zemljo kar najboljše obtlelaino. Ne ena ped zemlje ne sme ostati neobdelana in ne obsejana, ako hočemo.zasigurati obstanek sebi, svojcem in našim bližnjim, zlasti pa našim, pi'oti nadnH)čiiemu sovražniku se z levovo silo borcčim eetajn. S tem, da skrbimo zato, da pridelamo zadostno množino hiatie za hrabro armado, ščitimo tudi sami sebe. Te naloge si mora biti svest vsak slovenski kmetovalec in vsaka slovenska gospodinja tembolj, kei' se vrši boj na slovenski zemlji in v naši bližini. Naloga je težka, a / zdniženimi nioimi In z boijiPpijmoi^jo Te ila in se moi'a dati izvršiti. Čepiav so nastale težave l'adî vprežnc živine, radi potnanjkanja delaynîl sil, tiino-gokrat i radi iionianjkanja semena, ne smemo obupati, ne rok križem držati. " Obrnimo sc z vsem zaupanjem na pomoč k sosedu, iščimo jo, če treba, pi'î gosjjoski, danes je in mora biti vsak dober državljan pripi'avljen pomagati ktnetu-pi'idolovalen, ' ker pomaga s tem držiivi, dftmovini in samemu sebi. iS painetiio, svojim moCem ín potrebi prijiierno ureditvijo gosjiodarstva, sc da mnogo, da vse doseči. Criotovo pa bode treba gospodarstvo v marsičem pi'iki'ojiti sedanjim razjiicram. Treba bo pred vsem piidolovati ve-lilco živil iit krme. Napolju jiiidclujmo veliko takiii pii-delkov, ki kaj zalcžejo, pred rscni p rs te- li i n e, 8eiii spada v prvi vrsti krompir, dalje korenje, pesa in repa. Jako važno zimsko hrano daje podzemeljska in iiadzemeljska koleraba, zelje itd. Od žilnih rastliji pj'ide sedaj spomladi v prvi vrsti v pošlev setev koruze, ki nam seme najbolj obilno povrne. Za krmo prašičem in za dobavo olja pi'ideliijnio veliko buč. V vinogradih izkoriščaj mo pro.stor z zasajanjem fižola, ki trtam najmanj Škoduje, v vinogradu dobro uspeva in daje lečno in redilno hrano. Oe bomo pridno zagrabili z^ delo, potem bo naše delo blagoslovljeno in naš obstanek zasignran. ICmetovalci ! Vsi tedaj na delo za svoj in domovine blagor! B, Skalický. Vpeljava novih rastlin. Sojii in ri/.na loboda. V zadnjem času je bilo čitati po domačih listih, da je soja (japonski iižol) za naše kraje izrednega pomena, da naj bi jo kmetje kar najbolj gojili, da jo ponekod na Dolenjskem pridelujejo in da je najtojdeje priporočati, da se ta iižol razširi. Vse to pa brez zadostne podlage iti brez izkušenj ! O soji se je žc veliko pisalo. Nazadnje — namreč lansko leto — je spisal o njej celb brošuro neki Maurice Eilrstcnberg pod naslovom „Vpeljava soje — preobrat ljudske prehrane". Povedal ni nič novega in se skliceval najbolj na to, da je tako tečna, da ima nad íi-l"/» beljakovin in nad tolščobe. Kar se tiče te Čudežne rastline, so se delali z njo poskusi že okoli 1. 1H70., torej pred dobilmi 40 leti, po znanem veščaku prof. Habeilandtu v Avstriji in v istem času I udi po drugih di žavah Kvrope. Ti poskusi se niso po naših in severnih krajih obnesli in zato se je opustila misel iKi vpeljavo te rastline. Soja je namreč občutljiva rastlina, ki potrebuje veliko toplote, da dozori. Doma je namreč na Japonskejii, Kitajskem in Mandžuriji. Ona potrebuje za svoj popolni razvoj z a n es I j i vo vinsko podnebje. Pri nas bi uspevala le v V i p a v s k i dolini. Satu sem jo pa videl pridelovati na istrskem otoku Krku, kjer je med turšČico rasla kakor pri nas fižol, pa Še tukaj ni enakomerno zorila.. Za naše kraje je n a d a1 j n c pridelovanje našega fižola veliko večjega pomena kakor kaki nialouspešni novi poskusi s sojo. Di'iiga Čudežna rastlina, ki se nam v zadnjem času ponuja, je pa tako imenovana rižna loboda ali peruanski riž, peruanska loboda itd. Tudi ta rasllina se hvali kot najboljši nadomestek za riž, odkar nam je tega zmanjkalo. Seveda nima tudi ta rastlina nobene prihodnjosti za nas in spada sedaj kakor tudi zanaprej le bolj med posebnosti botaničnih (rastlinskih) vrtov. Jločno se trudi za razširjenje te rastline uredništvo lista „Mein Sonntagsblatt" v Neutitseheimu na Jioravskein, ki ponuja 1 kg semena za ceno l(iU kron! Rižna loboda je res loboda, ki zraste pa tako visoko, kakor naša turščica in nastavi zgoraj seme, ki je drobnejše kakor proso, ki se pa nakuha kakor kaša. Ta kaša je sicer grenkljastega okusa, diši pa Peruancem v Ameriki prav dobro, ker jim manjka boljše lirane. Z našini prosom se pa v njeni vrednosti ne da primerjati, kakor, povzamem iit vstigH [ropisH, hi xnt(/ bi brio štcorla za Čas, da bi ga tratili s to novo Čudežno rastlino. Sploh pa lahko Boga zahvalimo, da imamo po našiii krajih tako bogato število kmetijskih rastlin, ki nas vsestransko zadovoljujejo s svojimi dobrimi pridelki. Kar nam je danes nujno želeti, niso novo rastline dvomljive vre d-nosti, ampak edinole to, da bi se nam posrečilo obdelati naše polje s temi dobrimi sadeži, ki smo jih dosed a j imeli. Rohrmaiui. Wilson. III. Predsednik bele hise v Wasingtoiui je bil svoj Čas vseučelišni profesor. Ilu-dobiii jeziki trdijo, da ni bil poseben strokovnjak v latinščini, zato- se je oprijel napačnega stavka: „si vis belhuii, para pacem!" (če hočeš vojsko, delaj za mir!) Dolgo je nastopal Wilson, kot apostelj ljubezni in človekoljubnosti, nastopal z oljkino vejico v roki in delal za mir v Evi'opi. Nekateri so mu zaupali, drugi pa, ki moža prav dobi'o poznajo, so trdili, da so njenni pri srcu le koristi lastnih rojakov in da ne bo minilo jiar mesecev, ko se bo pokazal v pravi luči kot zvest zaveznik entente. In to zadnje prei'okovanje se je natanko dopolnilo. Wilson je v ÎJtieiui večine amerikanskega kongresa slovesno izjavil, da stopajo Združene države v bojni položaj do Nemčije. V to svrlio je prosil kongres, naj mu dovoli izvežbati pol milijona vojakov. —- Sv. oče Benedikt XV. ti'dijo, da je naša vojska samomor Evrope. To spoznavajo tudi piimet.ni državniki, zato iščejo načina, kako bi na časten način odprli vrata mirovni konferenci. Ljiulstvo v vseh državah, ki prinaša velikanske žrtve, je vsega že čez grlo sito. Sedaj pa piiliaja ta amerikanski „apostelj" z novo vojno napovedjo. Znano je luim, da jc v Ameriki dolar vladar. Vsled vspešncga delovanja nemških podmorskih čolnov se je amerikanski izvoz zelo omejil iti s tem so se skrčili ludi do-iiodki ondotnih velikiJi kapitalistov, ii. pr. Betlehemove družbe, ki so dobili svojega preilsediiika tako pod oblasiU da su jim je popolnoma vdal, dasi je ljudstvo drugačnega nuicnja, No, Wilson si s tem ni pridobil popularnosti ne v Evi'opi, ne v Ameriki; za nas in za na.Še zaveznike velja pregovor: „A''iel Feind, viel Elire" (mnogo sovražiii-kov, mnogo časti). Mi smo se vojnih napovedi že tako navadili, da nas ni veČ strah pi'ed nobenim sovražnikom, najsi ga bo kot listja in trave. Utrjeni smo v vsem in pripravljeni tudi na vse. Eno pa dobro vemo, da zgodovino držav in narodov tie vodi samo Človeška moč, da jo ne vodijo samo pretkani državniki, da njihove usode ne odločujejo samo dobri kanoni, temveč, da je vsa zgodovina narodov in posameznikov v božjih rokah — zato z mirnim očesom gledamo v bodočnost. Er. PavšiČ. HV „Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem. LISTEK. Kaplanske zgodbe. ■i. Itevači, Jlarsikdo bi mislil, da so to ljudje, ki so sobi ill di'ijgim.samo v priglavico )]i, da jih ljubi Bog pnsti laziti po tem žalostnem svetu samo za pokoro. Meni pa se zdi, da tudi kak bei aček včasi občuti kaj veselja in, da tudi bei'aček prinese kaj veselja komu. CJe so s pravim srcem vzeli butaro revščine na ramo, jih je ta biitaia kmalu naučila, da so jo nekako vzljubili in so z bogastvom solnca in rožami travnikov morda bolj bogati, kot skopuh, ki inia skrinje cekinov in parcel, da jih ne moie sešteli. Pridejo v borno hišo: s krajcarjem dobijo sočuten pogled, prijazno besedo in nemogoče je, da se ne bi razveselilo beračkovo srce. Otrok priteče s kosom ki-ulia, vpi'ašajoče pogleda očeta in mater in vidi, da oče in mati ne bosta huda: jirelhmi kos, pol ga da beraču, pol ga obdrži sam. OČe pogladi sinčka zadovoljen, materi se stori mehko pri srcu in otrok je vesel in je sit polovice kosa prav tako, kot celega; ]iog mu ga jc blagoslovil zaradi dobrega dela. Tako začutimo nehote v srcn, da smo bratje vsi ljudje in ta čustva so vedno sladka; ker sitno pusto bi moralo biti. Če bi ljudje viseli vsak zase na tem svetu, kot klobase na drogu v dimu, ki druga za drugo ne vedo. — * Avgustovo solnce, ki v njeui vsa Oolenjska trepeta v nedopovedljivi radosti, se je l)elo odbijalo od belili hiš. Kaplan je ogledoval brajdo, ki je koL z zelenim upanjem ovila kaplanijo prav čez okna prvega nadstropja in je zvedavo gledala prav v sobo, češ: „kje je danes g. kaplan; menda ni šel stiat na ta lepi avgustov dan." Kaplan pa ni šel spat, ampak je spodaj ogledoval grozdke — drug poleg drugega so se tiščali, kot bratci — in je bil vesel v svojem si'cu in zadovoljen, da je na Dolenjskem, najlepšem na vsem božjem svetu. Takrat se izluščita iz te bele avgustove svetlobe dva temna berača; žena je peljala moža za roko — bil je slep. Slep je bil in ni mogel videti tega nad vse lepega avgustovega solnca in nad vse mile Dolenjske in grozdkov, ki so se pritiskali k trti, kot otroci k svoji doječi materi. „Hvaljen Jezus in Marija, gospod." „Amen." — — — „Bog jim tavženkrat lonaj" in odšla sta. Komaj par korakov preč je vprašal slepec; „Koliko so dali?" Če bi ne bil slep, bi pač ne bil vprašal. „Šestico." „Ta gospod so pa gotovo z Gorenjskega, če ne, bi bili manj dali," je razsodil slepi mož. O, ti lepa Dolenjska, bog.ata- solnca, revna denarjev, ali si res tudi na usmiljenju tako 1'evna, da ne dosežeš šestice V i^ivel je tudi diugi bďač, ki so rekli, da je neumen, pa je celo gosjiode pri neki zelo slavni sodniji ukanil, da ga niso po ■ nepotrebnem zapiii, Ta je prišel h kaplanu tiste dni, ko so prišle nove železne dvajsetice na svetlobo. „Dober dan, gospod!" „Bog ga daj! No, kaj bo?" „I, kaj bi jim pravil, saj vejo!" Kaplan vzame denarnico, gleda, iŠčc: „Kaj bo pa zdaj, ko nimam nobenega krajcarja?" „Saj tudi Šestico vzamem." „No, pa naj bo!" Berač je pogledal belo uikelnasto šestico, jo obrnil, pogledal na letnico in zastavil modro vprašanje: „Zdaj so prišle nove šestice iz Dunaja, ali ne? — Jaz nisem Še nobene videl; ali imajo katei'o, da bi mi jo pokazali, da me ne bi ljudje goljufali : dal bi mi košček okroglega železa, pa bi rekel, da je nova Šestica. Saj vejo, kako je svet dandanes s])riden." Vojni pregled. Ihilijiutsko (»ujiščo. Na itailjaiislci bojni črti vlada izvzûiiisî mai^jžih prask, mir. Naš nasprotnik sc tiavi z intcnzivniitu deli za odpor, v prvi vrati so trudi povišati število njGfiovih bojevnikov s tem, da pošilja vso šo v zaledju nahajajoče moško, katero površno preiščejo, v bojno «rto. V marcu po naših hrabrih četah izvedeni sutiki so bili t!0 vsem iiapcšn; in so naši pri teh ujeli 19 častnikov (;<)(» mož in zaplenili 29 strojnih pušk. Od januarja so naši ujeli 24iin Italijanov ter zaplenili 2 topa in 51 strojnih pušk. — Xa Goriškem, zlasti na kraškem grebenu krog Pajtega hriba in Kostanjevico trajal jo tine T), t. m. in tudi ponoči močnejši topovski og'enj. Uno 4. t. m. poši(jalj so Lahi šrapnele in ífra-nate v smeri proti Štanjelu, Ob 10, uri zvečer metali so Lahi zopet bombo na Trst. Merili so na državni kolodvor. Človeških žrtev ni bilo. — Ker se jo zjasnilo, jo naše topništvo in letalci splo.Šno živahnejšo nastopalo kakor pretekle dni. Z dobrim uspehom so naši daleč noseči topovi ůbstreljevaJí vzhodno Kormina parado sovražnih čet. Xa Nabrežino in Sesljan metali so italijanski pomorski letalci bombe. KaSe kraje v dolini Aciiže in pri Arcu jo sovražnik zopet obstroljoval s- topovi. Župna cerkev v Arcu je .močno poškodovana. — V noči 4. aprila je več skupin naših pomorskih letal z uspehom zmetalo veliko težkih in najtežjih bomb na vojaško naprave in posebno na letalske lope v Gradežu in Gor^o, katere so bile večkrat v polno zadete. Izmed letal, katera so se nepoškodovana vrnila, eno po-jfrešaino, — K^or se poroča 7, aprila iz Rima, se v južnih pokrajinah Italijo radi preobilnili vpoklicev ni izvršila sponiladna setov, vsled Česar se jo bati v jeseni lakote. V vladnih kroííih sedaj hitro iipibijcjo, da se poš^e večjo število moštva iz južno Italije na dopast, — U pomanjkanju v Italiji poročajo razni poročevalci listov ter javljajo, da se pokret proti vojski v Italiji čedalje bo|j širi, zlasti na deželi. It usko bojišče. — Dne 4. t, m. prineslo nam je uradno poročilo veselo vest, da so naši osvojili mostišče Tobol pri Stohodu tor ob tej priliki ujoli 130 častnikov in 9.5O0 mož; zaplenili pa 15 topov, (Jo 150 strojnic in metalcev min in veliko vojnega blaga. Rusko uradno poročilo poroča o tem porazu naslednje: Po breztispešncm boju, ki smo ga imeli 3, aprila za naš tabor na levom bregu Stohoda in v okraju Toboly-Geleuin, prešle so našo čete na desni breg reke. Sovražnik je tu le malo streljal. Po ])oročilih ru.skih vodji imele so čete, ki 80 branile ta tabor, tožko izgube. Od dveh jiolkov pete divizije strelcev prišlo je. ic nekaj dvanajstoric mož na desni breg Stohoda. Oba poveljnika teh polkov sta bila ubita. Tretji polk to divizije se je umaknil, potem ko je izgubil polovico svojega moštva. Od dveh polkov dveh drugih divizij u.Šlo jo ]e nekaj sto mož. — Nenavadno velik plen pri zavzetju mostišča Toboly znači uspeh naših vrlih čet kot velik ruski poraz. — Po uradnem poročilu dne 7. t. m. poizkušalo so ruske poizvedovalne čete v gozdnih Karpatih in jnžno Stanislava brezuspešno proti našim črtam prodirali. Na več krajih vršile so so praske v predpoljíi. — O ruski revoluciji poroča „-Temps" iz Petrogradfl, da so malo da ne skoraj vsi ruski veliki listi, kateri so od početka revolucije jeli izhajati, za republiko. VeČ znanih časnikarjev, ki so bili doslej izključno anarhističnega mišljenja, je prestopilo k demokratičnemu repiibličanstvu. Monarhisti, ki so še oplašeni in pohiti, se drže v ozadju. Trenutno je brezdvomno jako močno atreni^enjo po de- mokratični republiki. — Japonska, Belgija, Portugalska in Ruirninija so naznanile novi niski vladi, da jo njih vlade priznavajo, — Več sto ruskih častnikov so po nagli sodbi vsled podatkov generala Vojejkova, bivšega zasebnega carjevega poročnika, ki je trdil, da jo nameraval prejšnji car odpioti Nemcem bojno 'črto, že ustrelili. — O novih žrtvah rusko revolucije so poroča „Voss, Ztg" iz Stockholma: Med zaprtimi ruskimi državniki je dvorni minister Frederiks zbláznil. Usmrtiti se jo jioizkušal sivolasi admiral Karcov, Vrgel se jo v bajonete vojakov, ki so ga stražili. Ker se mu je pa poizkus izjalovil, iztrgal je straži puško in si pognal kroglo v prsa, Gu-bernatorja v Tveru in v -Samari sta zblaznela. Usmrtil se je v zaporu sodni predsednik mornarice Matvejcko, — Moskovski metropolit je kakor poroča „Socialdemokraten" v nokem letaku, ki ga jo podpisal, ostro napadel Angleže. Letak mej drugim izvaja: Prokleti Angleži so našo Rusijo uničili. Z zlatom pihajo Jiašo podkupljive ministre, ki so povzročili vsedlo narodu. Italkaihsko iMiJišče. — Po bolgarskem uradnem poročilu (i, t. m., jc v vzhodni polovici ovinka reke črne in zahodno Dojranskega jezera sovražnik streljal živahneje s topovi. Le malo so je streljalo s topovi v drugih odsekih bojne črte. Med Vardarjem in Dojran-skim jezerom pri vasi Katonovo emo prisilili sovražno letalo, da se jo moralo izkrcati. — Atenski list „Neo Logos" poroča, da je pred nekaj tedni poslala Venizelosova vlada v staro Grčijo tri častnike. Mej temi je bil tuJi nečak Venizelosovega vojnega ministra generala Danglisa, Pismo, katero so jim dali, so smoli odpreti še-le po dohodu v pristanišče Keratim. Po dohodu v Keratim so odprli povelje ter izvedeli, da jim jo dana naloga, umoriti grškega kra^a Konstautina, V času, ko sta se oba častnika pripravljala za zločinski naklep, jo poročnika Papajamisa, Danglisovoga nočaka, pričela vest peči. Ker jo čutil, da ne bo dovolj pogumen, da izvedo napad, sc je tajno peljal v Atene in tam razkril ves načrt za napad prestolonasledniku Juriju. Njegova tovariša, ki sta to slutila, sta hitro zopet odkurila v Solun. Itaznu iitojišča, — Turški glavni stan poroča 28. marca: Na bojni črti Sinai pričel so je marca dolgo pričakovani in skrbno pripravljeni napad. Boj, ki se je S37. marca v okolici Gaza razvil, končal se je s sijajno zmago za Turke. Angleži iuieli so v tom boju približno štiri divizije, mnogoštevilno težko in lahko topništvo, kakor tudi oklopne avtomobile, V teku b.oja, ki je trajal dva dni, imeli so Angleži težke izgube. Po nekem poznejšem l^oročilu naštelo se jo 3000 mrtvih Angležev. Ujetih je bilo pet častnikov in 231 mož, zaplenjenih 12 mitraljez, 16 strojnih pušk, pet motornih koles, odeii avtomobil, 300 pušk in bajonetov, več municijskih voz, kakor tudi velika mnoiina vojuo pripravo in streliva. Sovražnik 80 je umaknil v jugozahodni smeri, -Kakor poročajo razni listi, je pri toj zmagi sodelovalo tuďi našo avstro ogrsko lahko in težko topništvo ter vpletlo zopet nov zmagoslavni list v venec na,ših hrabrih čet. — (K, ur.) Kcuter javlja 5. t. m. iz Waschingtona; Senat je z fiíí. proti šestim glasovom sprejel resolucijo, ki izraža, da med Združenimi državami in Nemčijo vojno stanje že obstoja. — Isti 6. t, m, poroča, da je senat sprejel prvo vojno predlogo, po kateri se Wilsonu dovoli nad 100 milijonov dolarjev, da razpolaga z njimi, kakor so mu umestno zdi. — Poročila od 6. t. m. javljajo, da je Amerika zaplenila približno 100 nemških ladij, ki so se nahajale v ameriških i)ristaniščili, in dala povelje, da so prime okoln (JB Nemcov, Od zanesljivo strani se trdi, da Združene države ne bodo prekinile diplomatičoih vezi mej Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarijo ter jim tudi no napovedale vojsko, dokler no bodo k temu prisiljene. Na iiLorjn. — Uradno se poroča (i. t. m. iz lierolina: Od zadnjega poročila dne marca o uspehih podmorske vojne, so naši podmorski čolni zopet potopili 130.000 ton, —■ V Jadranskem morju jo bil potopljen francoski podmorski čoln „ Mange", a podrobnosti še niso znane. — Z merodajne strani se trdi, da vkljub temu, da so .število oboroženih trgovskih ladij množi, niso uspohi podmorskih čolnov ničzaostali. Spomin na vojne zvonove. \n. j^upnija Mirna peč. Od 2, do 7. marca so po naši iai i snemali zvonove v_sle-dečem redu; marca popoldne iia Jlaleiii vrljti, Siioli so oba zvona, vlita leta 187îÎ jiii Satnas.si v Ljubljani. Tolitala sta 245 in 128 kg. Cci'kvica je sedaj brez uvoiiov.-— Istega dno so sneli na podružnici Dol. Po d bor št večji, leta 1840 pri Saïuassî vliti, 237 kg težki zvon. ftlaiijši, ki jc iz leta 17i)7, je ostal, — ;î. marca so sneli vso tli zvonove v Gor, Kaninjij, Dva sta bila vlita lota 1911, težka 355 in Ktl kg. Tretji jo bil nov 1. 1848, težak 161) kg. Vsi trije vliti pri Saniassi, Ocrlivica je sedaj brez jîvonov. — 5, man^a so sneli v Kartcljeveiu dva zvona. Tehtala sta 450 in 245 kg. Bila sta vlita lota IDOii ))fi Saiiiassi, Najmanjši je ostal, da bo spremljal mrtve k ]»ogrebu. — Istega dno so sneli v IlnieljČiČu najmanjši zvonček v teži 55 kg. Bil je vlit 1. 1873 pri Samassi. Ostala sta še dva vsled starosti, — ii. marca so sneli na Golobinjoku 286 kg težki, leta 1824 pii Samassi vliti zvon. Dva manjša sta ostala vsled starosti. — Istega dne so pobrali v G lobodo lii dva večja, 455 in 26Hkg težka, lota 1885 in 1840 pri Samassi vlita zvonova. Druga dva sta vsled starosti o.stala. Posebno zanimiv jc koi'enasti, gotski zvonček, ki bo še-le sedaj prišel do svoje veljave.— V tit. Jurski podi'užnici, sta' oba ostala, ker Sta prestara, — Dne 7. marca je prišla na vrsto mali — župna cerkev sv. Kancijaua, Tudi ta jc oddala si'edrija ilva v teži 4i)8 in 28tí kg, v letu 1801 in 183*) vlita v Ijjnbljani pri Samassi, Najvcíji ill najmanjši sta ostala. — Zvonove so povsod lepo okrasili s cvetjem iii srnročícami ter s Črnimi zastavami, Župnija Brusnice. Domovina je zaklicala; na pomoč, in že 4. novetiibra li)1.5 sta med prostovoljne strelec „einrukala" dva starčka zvonova, potrjena kljub temu, da se nista mogla izkazati ne z letnico svojega i'ojstva in ne z domovnico. Suha sta bila, morda vsled starosti, že tako, da sta tehtala samo 41 in ;}6 kil in sta znala lo malo vriskati. Tema junakoma so sledili 28, in 29. 1'ebi'uaija 1917 štirje bronasti junaki, in sîœr; Iz župne cerkve sv. Križa dva. Prvi je tehtal 815 kil in je bil vedtio v najboljši diužbi: Sv. Trojice, Kiistusa na križu in Bi'ezmadežno. Ant. Samas.sa ponosno pove, da je ta zvon kot 1197. iz-ilelek njegove livarne in, da se je I, 1857. vdinjai pri uitulenm gosp, kui'atii, Štefanu Ttiiku. Zvest služabnik jo bil tedaj ta zvon skozi 60 let - pri enem gospodai'jit, V zadnjih 20. lotih si je dal samo enkiat nekoliko jjrenovit svojo zunanjost; janii, kenibelj in vrv, sicej' je pa bil vedtio inožak-korenjak, Župljani so zvon častili in vedno siioštljivo govoi'ili o tijein. L. 1904, je ittkel neki mladenič, ki jc pa zdaj v Ameriki: „Ja, naŠ zvon ima mirč; ako se le oglasi, pa toča neha. Ko so ga pokojni gospod ytoťan šli nekeitui svojemu tovarišu pokazat, so kar roko nanj položili, da nui oni gospod no bi žegnov odvzeli." ■— Njegov tovariš je brusni.ške iarano klical k molitvi od leta 1842, Je bil tudi pravi „kerlc" s 470 kg teže. Ljubil je tudi vedno dobro tovaršijo: Kristusa, Mater božjo in sv. Florijana, Številka 480 pa pove, koliko zvonov je Ant, Samassa pred njim v svet jioslal. ■— Gabi'i je. PodrtiŽJiici sv. Janeza Krstnika sta se izneverila dva uslužbenca. Obema jc dal leta 1881. legitimacijo za v (jabrije Albert Samassa. Ker je bila takrat cesta v Gabrijo slaba, naložil je onemu zvotut samo 177 kil ter ga kot 1126. izdelek izročil v varstvo sv. Križa, Ker jo jia bil slaboten in stanoval na samotnem kj'aju, se je bal „yiahov" in zato si je izprosil tovariša. Albert Samassa mu še isto leto usliši prošnjo in mu pošlje bolj koroiijaškega sobrata kot 1127. svoje delo. In da se novi zvon lahko postavi proti kakoršnimkoli vlomikeiti, dobil je moči za 399 kil. Za varilie si je še posebej zagotovil Kristusa, ilater božjo in sv. Janeza Krstnika. Tudi v samoto od sveta oddaljeno Gabrije je prišel glas, da se kliče proti sovražnik n letnik 1881. Za domovino uuii'titi ju sladko, sla djala in naglo sta se spustila proti tari in se pridriižila popicj imenovaniuui Brusničanouia in vsi štii'je pevci so si vzeli vozni listek do Novoga mesta. Tako so Brusnice s 196B kg brona pokazalo svoje dotuoljnbje. PriporoČujomo se za točno nadaljue dopise in podatke od drugih župnij, kg, po K K kilogram žive leže; 2, plemenske prašiče mešane pasme 10 do 12 tednov stare, v najvišji teži Jú kg, po 7 K kilogram Žive teže; 3, plemenske prašiče vseli pasem lirez razlike, v teži od 15 do 25 kg, po 5'r>(t K kilogram žive teže; 4. pletiienske prašiie vseli paseiti brez liizlike, v teži od 25 do 40 kg, po 5 K kilogram žive teže. Te cene so v splošnem tndi primerne, ter naj bi se sploli kmetovalci po "jili lavnali. Deželno mesto za krmila. Potrebe po krmilili naraščajo, razpoložtiili krmil je pa cinulalje manj. V zadnjem času je vojna »prava na zahtevo armadnega poveljstva zasegla in odvïela večje množine otrobov in drugih krtnil, tako, da jili sedaj manjka in jih pri najboljši volji ni mogoče oddajati na naročnike, ki se od vseh strani oglašajo. Vseiti naročnikom za otrobi, naj si bo potrebne za [»leineiie svinje in mlada prascta, ali pa za molzno goved in delavno živino, bodi povedano, da je ii'eba potrpeti ! Vse bi rado otrobi, pšenične, ržeiie in koruzne, pa jih ni mogoče dati, ker so zaloge pošle. Deželno mesto za krmila ima sedaj edino melasno krmo na razpolago, ki se- lahko naroča in so bile občine na to krmilo opozorjene s posebno okrožnico, na kateri je vse potrebno povedano. Kakor hitro se pa dobe otrobi, sc bodo zopet nakazale nai'očnikom po vrsti, kakor so dohajala naročila. Razglas. Konjska klasifikacija za leto 11)17 določena je za politični okraj nov.otiieSki tako4e; Dne 4. maja za občine: (jlorcnje Polje, Toidice, Poljane in Čei'inošnjice ob 9. uri zjuh'aj v Topliaili nii glavnem trgu. Dne 5. itiaja za občine: Ambriis, Ajdovec, Dvor, Smuka, Zagradec in ^ai-žemberk ob S. nri zjutraj na glavnem trgu v Žužemberku. Dne 5. maja za občine: Dobrnice in Sela-ňnmbei'k ob 2. uri jiopoldne na glavnetii trgu v Dobrničah. Dne (i, maja za občine: Vel. Loka, Mirna in Ti'ebnje ob S. uri zjutraj v "Trebnjem pred PaiiHnovo gostilno. Itne 7. maja za občino: Mirna peč. Prečna in Št. Peter ob H, uri zjutraj na sejmišču v Novem mestu. Dne S. maja za občine: Šinihel-StopiČe, Orchovica, Brusnice, Novo mesto in lîcla ceikev ob 8. uri zjutraj na sejmišču v Novetii mcstn. — K tej klasifikaciji pripeljati je na dotični klasifikacijski kraj vse konje, ki so čez štiri leta stari in, ki dosežejo v tekočem letu Četrto leto, v kolikor niso bili ])osamezni konji od privedbe h klasitikaciji oproščeni. Kno, dve in tri leta stara žrebcta prijieljati je na ogled. Pripeljati pa ni sledečih konj: 1. Uudo breje kobile in kobile z žrebeti pi'i sescu za šesttedensko dobo sesanja. 2. Konji, ki se zaradi bolezni ali zaradi nevarnosti, da bi zatrošili kužno bolezen, ne morejo ali ne smejo peljati iz lileva. 3. Konji z na-slednimi hibami: 8rnje kopito, lupino (novo tvorbo kosti okoli členka), rak na kopitu, oslepelost na obeh očeh, vrtoglavost iu huda naduha. 4. Konji, ki so bili prt pi'ejšnji klasifikaciji v tem okraju spoznani kot popolnoma nesposobni (riideči listki). Spričevala in potrdila h točkami ] —4 predložiti je klasifikacijski komisiji. Dalje je seboj lu-inesti razvidnostne liste za tiste konje, ki so bili lansko leto potrjeni, pa ne odvzeti, tiste konje se mora seveda zopet pripeljati, dalje spuščevalne in premijske listine za kobile. Po sklepu klasifikacije bo vojaški zastopnik po vseli krajih, ■ kjer se vrši klasifikacija, nakupoval konje iz proste roke. Vsak posestnik konj lahko pri tem ponudi pimtovoljno svoje konje v prodajo. Nakupovali se bodo tudi konji z razvidnicami in žrebci. Prodajalec moia od kupnine plačati kolek za pobotnico in pogodbo. Birmovanje v letu 1917. v dekaniji SeniiČ bo birmovanje v mesecu apiihi in sicer: V Planini na Kočevskem 17., Semiču 18,,^ Sultoru 1 i)., lladovici 20., Metliki 21,, Črnomlju 22., Podzemlju 23., Adlešičili 24., Preloki 25., Vinici 2(}., Dragattišii 27., Vrhu 28., Starem trgu 2i), — V dekaniji Šmarije bo birmovanje meseca maja in sicer; V Šmariji 2., Lipoglavu 3., Polici 4., ilalini 5., Višnji gori fi„ Št. Vidu8„ Zatičini 10., Řt..Turju 12. in Kopanju 13. — V dekaniji Litija v mesecu maju in juniju: V Šuiartnem pri liitiji 17., Dolih 19., Št. .Turju pod Kumom 20., Svibnem 21., Radečah 22., Dobovcu 23., Konjšici 24., Polšniku 25., Zagorju 3. jun.. Št. Lambertu 4., na Savi 5, in v HotiČu 0. junija. — V dekaniji Ribnica meseca junija; V Ribnici 10,, v Grčari(;ah 11., Dolenji vasi 12., Sodražici 13., Loškem potoku 14., Dragi 15., Gori IG,, Sv. Gregorju 17,, Vel. Poljanah IK., Dobrepoljah 19., Strugah 20., Vel. I>aSčah 21., Robu 22., Turjaku 23. in Škocijanu 24. Botri in botre na Dolenjskem. Pio-simo, naročite za svoje birniance „Dol. Novice" za dotično hišo. S tem si bodete najprijetnejše oliianili hvaležni spomin med birmanci. ]\lorda se Vatii zdi ta prošnja smešna, toda premislite jo nekoliko in spoznali bodete njen dalekosežen iiomen. ?:alibog, da le prehitro pozabijo otroci na svoje botre in tudi botii na svoje bii'inančke, ki stopijo na dan svete birme s svojimi dolžnostmi v medsebojno duhovno sorodstvo. A dober list pri hiši, naročen ob priliki birmovanja, bode to sorodno razmerje prijetno okrejnl, ti'ajno ohranil in bode donašal dober sad v diužine. Domače in tuje novice. Umrla je dne (i. aprila v vseh slojih . Novega mesta velespoštovana gospa Mai-ija Dlouhý, vdova tovarniškega ravnatelja in tašča našega priljubljenega primarija g. dr. Strašek. Rodila se je leta 1836 v Arnau na Češkem. Pogreb, 8. aprila, je bil nenavadno slovesen ob veliki udeležbi vojaštva in občinstva. Naj počiva v Bogu, blaga gospa! Jjridko prizadetim naše prisrčno sožalje! Nenadoma umrl je v Novem mestu, tia veliki pondcljek 9. aprila, zvečer ob 5, uri, zadet od možganske kapi, gospod Štefati Ogrinc, zalagatelj piva iz založbe bratov lieininghaus in Puntigam in posestnik, v 56. letu svoje dobe ter bil v sredo 11. aprila [joložen k večnemu počitku ob velikem sprcn^stvu njegovih častilcev in meščanov. Rajni je bil dobrosrčen samec in mirnljuben gospod. Za reveže je imel vedno odjirte roke in je rad pomagal, kjei' je le mogel. Rodom je bil Štajai'cc, doma iz Brezovice pri ('elju. Upajmo, da mu je Gospod milostljiv sodnik. Prerana gomila je zaki ila spoštovano gospo Jlimi \V i m m e r, roj. Mogolič iz Novega mesta, vdovo po c. kr. poštnem oskrbniku, ki je v torek 10. aprila ob 6. uri zvečer po kratki in mukepolni bolezni v níijle]tši svoji dobi mirno zaspala v Gospodu. Pokopana je bila v četrtek 12. aprila ob velikem številu pogrebcev iz visokih in nizkiii uradniških in meščanskih stanov, ki vsi toplo sočustvujejo z globoko žalujočo in obĚečíslano i'odbino Mogoličevo. liodi umrli dobri gospej odprt večni raj! Sprememba posestva. Graščino na Grabnu jiri Novem mestu in vse zraven pripadajoče posestvo in lioste, last gosp, Rudolfa Smola, kavarnarja, je kupil na skupni dražbi pri c. kr. sodišču v Uudol-fovem, dne 6. aprila, g. Ivan J al en, lesni trgovec itd. iz Uateč na Gorenjskem za ceno 3O3.O00 K. Za dijaško vojnospominsko ustanovo so nadalje darovali : Gosp. Jožef Jlarjetič, c. in kr. poročnik, Feldpo.st 55, 50 kron; g. Antonija Bučar, Kostanjevica, 40 K ; g, Ivan Dietz, Šturje 107, pošta Ajdovščina, 30 K ; g. Viktor Turk, kaplan, t-iorje pri Bledu, lOK; g. Feliks Pehani, Žužemberk, S K; g. Davorin Vukšiníč, Metlika, .5 K; učiteljstvo v Žužemberku, 5 kron; gospa Margareta Zavodnik, Žužemberk, 5 kron ; Neimenovana, Novo mesto, 5 K; g. Alojzij Hotko, Žužemberk, 4 K; g. Ivan Vebovec, Žužeriil)erk, 3 K. Skupaj 165 K. Že izkazana darila 510 K 22 h. Skupaj z že izkazanimi darili 675 K 22 li. Bog plačaj! Prosimo tiadaljuih darov. V nežni dobi 21. mesecev je izdihnil svojo nedolžno dušico Pepi Mi rtič, sinko krojaškega mojstra in posestnika v Novem mestu. Prosi angelček lîoga za nas! Umivanje nog. Običajno umivanje nog^ se je vršilo na veliki četrtek v bolnici Usm. bratov v Kandiji. Preč. g. P. prior Polikarp V a u p o t i č je med zato določenim obredom umil noge dvanajstim vojakom. Temu opravilu je prisostvoval tudi blagorodni g. nad-pt»'oCnik Waller. Apostole predstavljajoči vojaki so imeli nato pri jiosebni mizi kosilo, kjer je prejel vsakteri tudi zavitek z darili. Dvanajsteri so bili med tem giiiljivim prizorom zelo iznenađeni in si bodo zapisali ta dogodek med svoje najlepše sponune. Prosti dnevi na srednjilh šolah. Minister za pouk in bogočastje je z odlokom z dne Ui. marca 1917, št. 68G1, določil, da se morajo na srednjih Šolah slovesno ju'aznovati : 4. november kot god Njega Veličan, cesarja Karola L, 27. april kot god Njenega Veličanstva cesarice in 9. maj kot rojstni dan Njenega Veličanstva cesarice Cite. Rojstni dan presvitlega cesarja Karola I. je v glavnih počitnicah I 7. avgusta. V hvaležni spomin. Iz tukajšnje bolnice so odšli č. gosp. brat Ladislav v Gradec, ker jih vodijo višja i»ota v zeleno Štajersko. Kakor znano, so bili g. Ladislav dober pevec na koru in nam ubogim bolnikom pač velika tolažba v vsakem času, za kar jilt mi pač težko pogrešamo, ker so bili nam tako priljubljeni. Gosp. bratu Ladislavu pa izrekamo ob tem potu naj-lirisrčnejšo zalivalo za njih trud z nauu. Bog jiiti povrni , tisočkrat za vse njih delo. — Več bolnikov v Kandiji. Vpoklic črnovojnikov. Vsled brzojavnega odloka C. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani se nastopno razglasi; Pozivni razglas „S/l" se v toliko spremeni, da morajo le v letih 1891, 18i)0, 1889, 1888 in 1887 rojeni Ci'iiovojniki dne IG, aprila t. 1. k vojakom odriniti. Črnovojniki rojeni v letih 1886 do vštevsi 1872 morajo namesto dne 16, aprila, oziroma 2, maja t. I. vsi skupaj dne 14. maja t. 1. k vojakom odriniti, — V najbližjih dneh prejme žu-]janstvo kupone, da prelepi dotična črna mesta pozivnega i'azglasa „S/l", Ostala določila tega pozivnega lazglasa ostanejo v veljavi, vendar je tem črnovojnikom prosto, tudi črnovojno službo nastopiti v prej določenem i'oku. — C. kj'. okrajno glavarstvo, Rudolfovo. Oglasil se je po dolgih osmih mesecih iz ruskega ujetništva Škof Janez, doma iz Dragonilje vasi, št. 27., Sulior. Piše, da je bil ranjen in da so ga na to Rusi pobrali. Nahaja se v Katarinostavski guber-iiiji. ^— Nadalje se je še oglasil tudi iz ruskega ujetništva Rus Martin iz Dra-gomlje vasi, št. 17. Karta je i'omala iz Rusije ravno štiri mesece. Piše, da je zdrav in da dela na pai'iiiku v Cinem morju. Njegov naslov je: llarzonska gubernija, Stadt Odesa, 50. Arb. Bat., 3. rota, Ki'iegs-gefangenei', Russland. — To nam sporoča naš cenjeni naročnik Marko Rus ml., brat Martina Rusa iz Suliora. Vesele velikonočne praznike vsem št. PeterČanom in Šmarjetčanom ! — Slavko Gričar, raii. podč. iz Gor. Toplic pri Šmarjeti, Vesele velikonočne praznike oziroma lep april želimo novomeški enoletni prosto- voljci vsem dragim znankam, znancem in prijateljem, posebno pa še našemu gg. pro-fesorskemu'zboru. Življenje tias kuje v može, z vedrim licem zremo bodočnosti smelo v obraz. -— AtUon Pudbevšek, Karol Plot, Anion Kovačič, Davel Peiiani, Miroslav Kvas, Alojz .lai'c, Anton Siiik, Fi'ance Žukovec, Teodor ,lakîiz. 1. líaškovec, Viktor Markič, Franc Krašovec, Ferdinand Krcigoj. Umrli vojaki v mesecu marcu: dne 7. marca: ,losip ,louzta; 9. marca; Grigori Negru; 19, marca: Johann Krivičič, Gcorgi Baschkin; 21. marca: Fr. Barbo, pokopan v Št. Petru; 2(i, marca: Sergei Semionow. Semenj za ))lemene in rejne prešiče in za plemeno in rej no goved do dveh let staro bo v torek, 17. a])rila v Novem mestu. Ker se je oglasilo veliko kupcev, je pričakovati obilo živine. Denar je izgubila 8, t. m, neka služkinja na eesli od Gotne vasi do bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji. Poleg težko prlsluženih 46 kron je imela v denarnici tudi prstan. Pošteni najditelj naj blagovoli oddati denartiico pri uredništvu „Dolenjskih Novic", kjer se mu da na zahtevo primerna nagrada. Vam vsem, ki ste dali naši ljubljeni stari mami častu» spremstvo k večnemu počitku, izreka najsrčnejšo zahvalo rodbina dr. Strašek-ova. Dopisin z Bučke. Malokdaj pride kak dopis iz našega goratega kraja. Čeravno se vrsti tndi pri nas veselje z žalostjo. Zgubili smo za Časa grozovite svetovne vojne dosti mož in mladeničev na bojnem polju. Žrtvovali so svoje življenje za domovino in ccsarja sledeči: Fran Fabjančič, prapoi-Ščak; -Tanez Kirar, Alojz Kirai', Janez Žibcrt, Janez Kapler, I. Cesar, L Metelko, Lojze ŽnideršiČ, Franc Polanc, Nikolja Polanc, I. Tičar, Jurij MerjetiČ, ' Anton ŽnideršiČ, Fi'anc ŽnideršiČ, Janez Kralj, Jože illakar, Lojze Kranjc, Matija PungeršiČ,. Matija Merjetič, L SalmiČ, L I\IikoliČ, I. Raiajec, Lojze Šuln. Mnogo je tudi ujetih na Ruskem in Italijanskem. Dal Bog skorajšnji mii'! —- Duc 17. januarja se je tudi od nas poslovilo devet zvonov iz naše male župnije; zlasti težko smo so ločili od našega velikega zvona „Frančiška", kateri nam je pel iz župnega stolpa. Tehtal je 1874 kg; vlil Albert Samassa leta 1888 kot spomin štii'ib jubilejev: stoletnice obstoja župnije, štiri-desetletnice vladanja Njega Vel. cesarja Fran Josipa, jubilej papeža Leona XIII., in jubilej škofa Jakob Missia. Ob i'obu je imel napis: „V dogodeb tiii spomin, zapel je zvon z višin." Bil je zares zgodovinski zvon, ki se je razlegal po sosednjih župnijah daleč naokrog. Vsa čast g. župniku v pokoju Ignaciju Kutnar, kateri se jo z vso neutrudljivo marljivostjo trudil, da smo ga dobili, ter nam je prepeval 29 let. — Zahvaliti se imamo tukajšnjemu c. kr. prof. g. Ivanu Komljancu, ker nam v vsaki stiski pomaga; vse se v prvi vrsti le k njemu zateka za dober svet. Načeluje že osem let hranilnici in posojiltiici, katero je s svojo modrostjo gospodarsko povzdignil tako, da ima že lepo svoto pri „Zadružni zvezi" kot centrali naloženo. Poleg tega ima lastno domačijo, lepo hišo z gospodarskim poslopjem in dokaj zemljišča. Sedaj bode pa napi'avil javno moderno tehtnico. Bila je res potreba to omisliti, ker svojčas so bili veliki sejmov! na Bučki in upamo, ko nastopi mir, se bodo zopet razvili po starem obsegu. V to pomozi liog! Kmalu zopet kaj. Iz Leipnika (Moravsko) piše neki vojak Zore med drugimi stvarmi sledeče: „... Čitatelji „Dolenjskih^ovic", sprejmite mnogo pozdi'avov iz daljave... Sprejmite pozdrave vsi slovenski korenjaki ob laški fi'onti. Prišel bi rad kaj k Vam pogledat, pa ni mogoče. Voščim vsem skupaj veselo veliííoitočiie ^l'aziiikc. Došli ziiiutccv ji; mogoče pri Vas, pa za iiohcncga ne vciii. Prosim, naj so oglasi klci i iciiaifc s kitlisno karto, jaz tmi lioiltin tudi tiikoj odjiisal... Dragi skjvcnski iisnjarski (lonioiiiiki, kje ste V Nii.i za cniîgii ne morem zvedet i. Naj se vendar kieii javi s kaito. Vsem vojakom, vsem iisnjarskini iionioČnikom želim vcse)o velikoiioč . . . Tudi i/ined Vas naj se ktcri spomni na mene. Na svidenje, dragi Slovenci! — Anion %ure, k. k. R. Sp. Saa! 7. Leipnik J. Mahien". „Oblaki, oblaki, ponesite me v daljino.. PrijntDljii-iimřeuiltu. (Ojioniljii iircdtliílva: Za laijc ra/. u me vanjo ini-řiijofc Ortico mciraiiio pripoiiiiiiti, ilà so niihajii dotiini, na katerega so sjiis [lanaša, v neki IjolniÎaii'i, ker jo vsled pre.-taiieg(i trpljenja in rajifjiirljivili vtiBov ûljolel na žiToih ) To SO bile zadnje vrstice, ki mi jih je pisal moj prijatelj iz tujine. Totem je sledil molk. — Moja duša pa jetaki'at sanjala poniiad : raliii vetrovi so božali tiliego/dovo, podili po jasnem nebesnciu svodu celo črede kodrastili oblačkov in se poigi'avali z majlniimi šumečimi valiki zelene vode. VsenaokolJ, katiior so se ozrlo oči, je bilo življenje. Čez noťS.sc je vse premcnilo itt v la nov, prebujen svet, so planili topli valovi upanja in lirepcnenja mojega srca. V takem immlaitnem i'azpoloženju sem zasanjal pesem : Bol, da bi jo poslal svojemu prijatelju tja v iino hijino, kjer ni ne luči, ne ljubezni, atiipak tulijo le zimske vihre v noč in temo. — Poslal sem jo, da bi se v njegovi duši zopet obudili tajni spomini na prošlo pomladi, na ugasle majeve večere, na žareče poletne dneve in tihe jesenske noči. Da i)i se tudi v njegovem srcu oglasili veseli valovi velikonočnih zvonov, zapeli pesem radosti in vstajenja , . . In s temi željami sem oddal tisto pesetu v prozi v svet . . . * Ali lU'edtio setii dokončal ono lejK) )iesem, je presiniila moje ranjena srce tista temna vest, ki se jo oglasila kot mračen nctopij' iz temin. Takrat nisem lazumei Tvojih pisem, dragi, nisem vedel, da divjajo v Tvoji duši viharji, da je ]ia cvetke Tvojega vi ta sanj padla slana v noči... Toda zdaj mi je odprto to trpljenje: ko je bila Tvoja bolest na višku, ko so bile že vae telesne in duševite sile uničene, ko niso več plašne oči iskale zavetja v spominih preteklosti, ne drgetale več pred temino bodočnosti, ko je v Tebi vse le klicalo : nazaj, nazaj, — takrat so prišli iz Tvojega srca poslednji vzdihi: „Oblaki, oblaki, ponesite Jiie v daljino . . .!" — To je bila ona strašna noč, ona tretja lira, ko so ustnice samo še ječale: „Miru, iiiii'ii!" in žejno iskale sniiti. In prišlo je nekaj tenniega, kot da je Čuden, mračen prt zavil vse naokoli, tako, da ne vidijo več plašne oči ne kod, ne kam, ami)ak čutijo le težak molk, tihoten mir .,. Redkokdaj se spomin zgubi v tiste kraje žalosti in trpljenja, kjer so moči ojtešale, kjer jo pi'išla ona tretja ui-a, višek bolesti. Tedaj se zdi, da se je iz tega no- . določenega m]'aka zgostilo nekaj rdečega, kričečega, in zopet se polasti srca neki • sti'ah in tesna bojazen pi'ed tistim rdečim, kričečim .. . Toda prijazno, tolažilne besede ga zopet umii'ijo in zazibajo težke niislt v nejasen sen. — * . Že prihaja na moje ulio zmagoslavno valovanje velikonočnih zvojiov. Xagrinjalo se je preti'galo na dvoje od vrha do tal, temna noč je pri kiujti, srce je umij-jeiio. Prišel bo dan, ko bo tudi v Tobi, dragi, zasijala Velika noč, ko bo Tvoja duša zavrisnila veselja, kadar boš odhajal iz o]ic veliko iiiše žalosti v domovino. Tvoje srce bo ena sama velika harfa in vse strune na tej liaiti — najtanj.se nitke sj'ca, bodo pele pesem i'ado.í;ti, jmsem sreče: domov, domov! Ali si že kdaj stat ob vodi in gledal v vrtince valov, ki jih je kdoržcbo'di povzročil? Neka'j časa valujejo v vedno večjih krogih, naposled sc to valovanje manjša in manjša; krogi postanejo vedno šii'ši, doklei' ,se ne porazgnbé v teku vode... Tako, di-agi, bo tudi Tvoja bolest. Nekaj časa l)o Še valovalo v 'J'ebi, jiovzro-Čeno od nc})0])isnoga tipljetija, slednjič bo ttidi to valovanje ulihtnio v veselju in miru ill končno zamrlo. Takrat si bova podala roke, solnce nad nama bo zažarelo v najžaniejši luči, gozd bo pel tajno pesem miru, pod jasno nebo pa bo poletel ptiček, nesoč vse najine želje s seboj: v široko prostranstvo, pod njim sie bo razpi'šila vesela pesem vstajenja. — T i ho mir. Z^lasitev oproščenih. Izšia je naslednja odredba: V svrlio kontrole so morajo vsi, kt so od vojaške službe oproščeni, tako avstrijski, ogrski ali bosansko-Jiercegovski podaniki — bodisi, da so oproščeni za določan ali nedoločen čas od aktivne ali črnovoj-niške službe, kot gažisti ali moštvo —■ Kglasiti pj'i občini svojega bivališča. Zglasiti se morajo v času od 10. do 22. aprila 1917. Sebiij morajo prinesti vse dokumente, ki jili imajo, tako glede na svoj« brambno dolžnost (dekret o imenovanju za gažista, nameiiibnico, vojaško ali domobransko prehodnico, činovojno pre-hoiinico, zadnji Črnovojniski Icgitimacijski list itd.), kakor, tudi glede na opro,ščenjo (oprostilnico ali kako drugo jiolrdilo o oproŠčenju^. Vsi se morajo osebno zglasiti, le v posebno utemeljenih izjemah (bolezen, službena odsotnost itd,) se lahko zglase po svojih namestnikih. O zglasitvi bodo občine izdale uradno jiotrdilo. Pri občinah se ni-treba zglasiti oproščenim sledečih skupin, katerih kontrola se bo izvedla posebnim jiotom : L Nastav-Ijenci T— vštevši delavce in dninarje — dvora, države in dežel ; 2, osebe, ki so na ijodlagi odloka c. in kr. vojnega ministrstva odd. 10, št. 2iiy.0()U, z lota UIKI. zaposlene pri obratih, ki delajo za armado, v rudnikih; 3. nastavijcnci železnic (vštevši cestne železnice) in i'azliČniii paroplov-iiih družb. Kdor se no bo zglasil, bo strogo kaznovan. Oproščenja vseii tistih, ki so v gori označenem času ne bodo zglasili, bodo z zadnjim dnevom tega roka razveljavljena. Dotični boiio dne 30. aprila vpoklicani. Tudi tisti, ki so vsled kakršnekoli ovire ne bi mogli zglasiti, morajo 30, aprila k vojakom, vendar pa se jili na posebno prošnjo 'hihko začasno oprosti. Raznotero. Letošrga Velika noč. Tudi letos smo obliajali Veliko noč v vojnem času. Prvi del svetovne vojske se je končal z odpravo carstva v Rusiji in vladajoče nemške rodbino liolstein-Gottorp, ki jo vladala na Ruskem od leta 1752. Prvi car iz te rod. binc je bil I'eter Ili. in zadnji Nikolaj II. Druga doba sedanje svetovno vojsko se je pričela s pristopom združenih drŽav severne Amerike k sporazumu. ^Mlson je pa vojsko napovedal samo Nomčiji.'Teilaj se bodo nove Čete borile zoper Nemčijo na suhem in na morju, Vpi'aÎanje je, ali bo sedaj zmagalo orožje ali lakota. Bog nam pomagaj in daj zmago! Za mater v ječo. Svoj čas jo bila na Dunaju umorjena zeló stara postrežuica Joželiua Hikora. Kot morilko so zaprli iKletno zidarjevo hčer -loželino Nutil, ki je pred preisliovalnim sodnikom v polni meri pi'iznala zločin in odločno izjavila, da je izvr.šila umor sama iz lastnega nagiba. Pri glavni razjiravi, ki se je vršila neilavno na Dunaju, je pa -loželina Nutil izpovedala, da ona ni imela nič opraviti z umorom, marveč je istega izvi'šila njena mali, a sta so potem domenili, da bo hčer prevzela krivdo na-se, češ, kot mladoletna bo doijila le malo kazen, mati bo pa laliko ostala pri otrocih. 1'oklicali so mater in la je v]jričo hčere jokaje. priznala celo lastno ki'ivdo. lUzpravo so preložili. Tudi berači napredujejo. Pariška policija je nekoč odkrila strokovno šolo za berače, Řolski voditelj in učitelj je bil neki bivši gledališki igralec, t^čil je svoje nade-polne učenec, kako se je obleči, kako in kaj delati, da bi zbudili sočutje in prejeli kar največ darov. Izgovoril si je od svojili učencev, da mu dajo eno četrtino svojih dohodkov. Po šoli so šli po hišah in slednji med njimi je naprosil najmanj deset in največ K) kron. Dobro jo predelal mladeniče v starce in napravil iz njih vojne invalide. Nenavadno skrivališče pred žitno komisijo. V Loki pri Zidanem mostu je iniirl neki obČhiski revež. Šli so v mrtvašnico, kjer so pripravljene priproste krste za take mi'liče. Ko so krsto odprli, so našli v njej do vrija polno — iiSenice. Pogledali so nato še v ostali dve krsti in tudi v njih našli polno pšenice. Očividno jo bil tu nekdo skril dragoceni pridelek iz strahu pred žitno komisijo. Dva prerokovanja nam prinaša najboljši Štajarski Časopis „Slov. (îospodar". Starčki so že pred sedanjo vojsko pripovedovali sedanjemu i'odu: Prišli boilo hudi časi. Strašna večletna vojska bo i)o-vzročila tako draginjo, da bo „par volov veljalo toliko, kot en grunt", „za hleb kruha se ho dobilo pol njive", „po dva soseda bosta vsak eno živinče združila v par, da bosta orala", „od vsake brazde se bo plačeval visok davek", „pri vsakem mlinu bo vojak na straži", „cesar bo vojake pod eno lipo spravil", „človek bo človeka iz hriba na hrib klical, iskajoč ])o dimu, kje šo kdo živi, da se združita". Taka in enaka prerokovanja ki'ožijo o SciTatiji vojski in njenih posledicah med našim ljudstvom in mnoga izmed njih sy se Že tudi uresničila. — Drugo prerokovanje se jo našlo v nekem prastarem škandinavskcm rokopisu in se glasi: V letih IS] 7 in 1818 ne bodo stari ljudje sitni in prepirljivi, mlada dekleta ne bodo radovedna, miadi ljudje bodo ponižni, govorili bodo malo in spodobno in o pravem času. Novoporočeni ne bodo porabili dve tretjini svoje doto za proslavljanje poroke. Stare zakonske dvojice boilo i)renašale j'adovoljno drug drugega napake. Mladi ženski svet ne bode gledal toliko na modo, kakor na to, kar "mu pristoja po stanu, premoženju in obrazu, liotre iji sosede bodo govorile druga o drugi samo lejte 1'CČi. Namigovalke (koketo) bodo ski'bele pred vsem, da bi le dopadle svojemu lastnemu možu. Učenjaki se nc bodo iznebijali več samih neumnosti, modri ljudje ne bodo počenjali neumnosti, odvetniki bodo končali vsako [iravdo hitro, sodniki bodo sjiali samo po lioči. Trgovci bodo prodajali tako pošteno, da bo samo za tretjino predrago. Vino bodo delali vinogradniki in trgovci samo jeseni, vodo m\i bodo jn ilivali samo ^ opoldne pri kosilu, Bogatini bodo ljudomili, j'cveži delavni. Vsak človek bo zadovoljen s svojim stanom in vsi ljudje istega stanu in jiosla so bodo ljubili med seboj. Razdraženi sloni. Neka karavana z ]'ižom in iietrolejem seje pomikala i' Nagargs in Dengkemat. Karavani se je pridružilo potoma več potnikov, med njimi je bil« i mlado deklehie. iSrcdi jiota je napadla kai'avano čreda razdi'aženih slonov. Vodniki so zbežali v bližnjo gozdno goščavo, kjer so so skrili na drevesih. Njih zgledu so sledili tudi popotniki, ki so mali deklici pomagali, da je s}dezala v vršiček košatega drevesa. Dva izmed njih sta stekla do bližnje reke, kjer sta so skrila pod izpod-jeden breg. Ko so sloni odšli in so so vodniki in popotniki Vinili nazaj k vozilom, so našli tam samo Še nekaj zlomljenih^ in zdrobljenih ostankov od voz. Razvedrilo. v kuhinji. „Uiša, čemu pa to, kar je v loncu, neprestano mešate V" — „Skuto pri))i'avljam ; Če se pa ta neprestano ne meša, pa se prismodi!" — „Komeiiija !" pravi Jurče, „potem, ste pa morali mene noč in dan okoli obračati, ker mi mati pravijo, da sem i)rismojen !■'. Prijetna bolezen. A: „Prijatelj, kaj meniš, katci'a je najprijetnojša bolezen ?" — B: „Bolezen pač nobena ni prijetna!" — A: „O, pač! Žeja je sicer bolezen, i)a vendar najprijetnejša bolezen, ker se s pivom ozdravi!" VjetniŠnici. Nadzornik osupnjen vpraša nekega jetnika: „Za Boga, prijatelj, zakaj si pa ti tukaj ?" — „Zato, ker mc vun no pustijo I" Učenost. Star nadučitelj dobi mladega učitelja. Kar je ukrenil in govorii stari, izkušeni nadučitelj, mu je mladi učitelj vse oporekel in popravljal; ponašal se jo s samo učenostjo; kar cvetel in gorel jo na pedagogiki, kakor čarovnica na gromadi. Starega možJ je to bolelo, a našel je tudi zdravilo za učenega učitelja — Ko sedita nekoč pri kupici vina, reče stari nadučitelj: „Prijatelj, res ste učeni, da človeka kai* zebe poleg vas, a vsega pa le Jio znate in ne zmorete. Tudi jaz vem iz dolgoletne skušnje veliko in stavim z vami, da to, kar jaz sedaj-le laliko napravim, vi nikakor ne bodeto zmogli." — Moder učitelj reče: Velja!" — Na to poseže nadučitelj v usta in položi umelno zobovje pred svojega učenega kolego. — „Ne, prijatelj, tega pa jaz ne moreni!" — „J'oteni j)a tudi v drugih zadevah raje poslušajte v službi osivelega in četudi biezzobncga tovariša!" — Od tedaj je postal mlad učenjak zares pameten. Loterijske Številke. Trsi, 4. aprila 77 71 3U 51 <;4 Kostanjeu les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: : J. POGAČNIK s : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Sprejme se takoj UCenGC star 14 do Hi let, ki ima vesoUc za kolarsko obrt. Prednost ima taki, ki je že bil v poduku. Istotaiii ge sprejme tucii potnočnik. 2-3-3 Anton Sedlar, kolarstvo .s stroji v Kaudiji. Burni za cepljenje trt se dobi pri tvrdki FRANC KENDA - > Rudolfovo - - Naročila se sprejemajo samo do 20. aprila. y HIŠA na prodaj z vrtom št. Iii7 na Bregii v Novem mestu. Več BO izve ravnotam. OtPOšhB oblehe za birmance 1-3-3 priporoča v veliki izberi Jakob Mikolič : v NOVEM MESTU :