GLASILO SLOVENSKE NAAODNE PODPORNE JEDNOTE mm UnMIkl In tpr»ml4kl prosterli B6I7 8. Lawndsl« Am Otfím of PsbUostloat HiT South Lswodale Ave, rnr>ul,'f"""- Kookw»ll 4y04 Subscription 9^00 Ml ii ■ I STEV.—NUMBER 101 En delavec Je M «bit, več drugih p» je bilo ranjenih. Me-ščaneko časopis je je dogodek Detroit, Mich. — (F. P.) — V vrstah delavcev, ki 'stoje pred Fordovo tovarno v River Rou-geu, je en delavec manj. Dobro j-ejen brutalne! v uniformi policaj« iT» j« potolkel na tla, ko je nesrečni delavec stal v vrsti drugih dvanajst tisoč brezposelnih tovarišev, ki so čakali zaman, da dobe delo. Meščansko Časopisje v Detroitu ni prineslo niti besedice o uboju delavca in navalu policije na brespoaelne reveže. Za prodano časopisje ni to nobena novica in en toresposelni delavec več ali manj ne pomeni ničesar. Očividci so opisali uboj poročevalcu Federaliziranega tiska. Oboroieni policaji so hodili sem in tja ob dolgi vrsti delavcev, ki so čakali pred tovarno. Kazali so arogantno na svoje revolverje in količke ter žalili delavce, da bi jih tako provocirali. Zodilo se je, da je omenjeni delavec stopil nekoliko« iz vrste, v kateri je stal neprenehoma od pete ure prejšnjega dne. 811 je zrnu-čen in lačen. Prišel je policaj in ga skušal potegniti iz vrste bresposelnih, toda delavec se nI hotel umakniti in dejal je, da čaka na delo 2e več dni in da ne bo šel iz vrste tudi, ako mu ukaše policaj, policaj jfc nato prijel količek in udarH delavca po glavi, da se je takoj zgrudil na tla in obl _ klical Imtrolnl vos, na so naložili ubitega delavca in _ odpeljali Potem so policaji navalili na delavce in jih razpršili na vse strani. Brezposelne delavce, ki stoje pred' Fordovo tovarno, policija pretepa. Mnogi vedo povedati o brutalnostih policije» ki se prav zlahka primerjajo onim, ki jih izvaja premogovna in želesarska policija v kompanijskih vaseh in mestih v dršavi Pennsylvaniji. Fordova policija ne kaže nobene milosti do brezposelnih delavcev in jih a orožjem v roki podi od tovarna. "Razbijmo vratc bresposelnih," je njeno geslo. Znana je povest, da je neki delaven stal pred Fordovo tovarno štiri dni zaporedoma. Pre-živlal se je z drobtinami Živil, ako jih je elučajno izprosil od Fordovih delavcev, ko so se vračali z dela v tovarni. V vsem tem časujii bil niti zaslišan v Fordovi uposlevalnfci, ker ni mogel priti na vrsto radi množice drugih brezposelnih delavcev, ki oblega tovarno. Calumbas, a — "Pasivna re-volta" jetnikov v oh i j ski državni jetnišnici je bila končana y sredo in deloma v četrtek, ko so straže izbrale vse nemirneže in jih premestle v posebno stoka-do, katero so postavili na dvorišču stare bastilje. Stokada je o-grajena z bodečo žico in krogin-krog je vojaška straža. Okoli 600 jetnikov se nahaja tamkaj, druge so pa poslali v druge zapore* Ko so preiskali izpraznjeno celično poslopje, so našli tamkaj več poskusov kopanja tunelov izpod obzidja pa prosto. • V oddelku sa blazne kriminalce je zamorski jetnik v sredo u-bil dva belokožna jetnika in potem je bil asm ubit v boju s stražniki. ZRK0M0II2M M STAROSTNI POKOJNINI ■wamst V nižji zbornici kongresa je predMU resolucijo, Id zalite-va preiskavo aktivnosti komunistične stranke • Noov« pravi, da jt (t-spodartka kriza kaaéaaa "Business js eftlvel In kapital teče v deželo*', je povedal pod- jetnika« • » J Wanhlagton, D. C. — Preži-dent »Hoover je dejal v četrtek zvečer v «svojem govoru pri banketu ameriške trgovske zbornice. da je "gospodarska kriza v A-merikJ koočana in prsd nami je ►pet velika prospsriteta." Business je oživel po vaej d* teli, je rekel Hoover. in kapiul "pet r«*v virano teče v industrije in napaja vsled suše (krize) ras-*cjane podjetnike In delavce! I'r«inednlk se je tudi pohvalil, da je bila njegova akcija koope-racije z industrijskimi magnati in delavskimi voditelji zadnjo jesen "največji ekonomski eks-iTiment v zgodovini Amerike ki is sijajno uspel". Predsednik je čltal Itevllke »tomilijnadašsrakih vsot. ki so v načrtih sa rasne letošnje grabit v Waahington, D. C. (F. P.) — Kongresnik Undsrhill is Mas-sachusettsa, ki je znan kot odprt sovražnik delavstva, se je spustil v boj proti komunistom. Predložil je resolucijo v svrho, da zbornica Imenuje poseben od-sek, da preišče aktivnosti komunistične stranke v Ameriki. Slično resolucijo je par tednov .prej predložil kongresnik Fish. UnderhM hoče izvedeti, dili voditelji komunistične stranke prejemajo denar od sovjetske * |i>nisgsnd _____lh naukov, s katerimi skušajo omajati temelje ameriškim institucijam. Njegova resolucija as v širšem obsegu na. naša na vse radikalne organiza-cije v Ameriki, ki kritizirajo vlado in propagirajo ateizem po vsgiedu sovjetske vlade. Posnavaki metod političnih a-spirsntov smatrajo Underhillo-vo resolucijo za navaden trik, ki ga hoče izigrati pri njegovi vo-lihfi kampanji za ponovno izvolitev. V kampanjo skuša uriniti "patriotično" vprašanje, da tako odvrne volilce od njegovega protidelavskega rekorda, ki ga je pokaaal pri glasovanju o delavskih predlogah. Undefhttl je vodil bitko proti odškodninskemu zakonu zs dis-trlkt Kolumbija. Ako ga bo kdo opomnil glede tega, bo Under-hfll lahio vsakega opozoril na njegovo msoludjo, češ, ds je bU ls njegos* «lavna naloga rešiti Amerike pred boljševizmom in ateizmom* Predsednik federkUje o skrajša-njn dslevnlka I Waycross, Ca. — O. E. Petry. predsednik državne delavake federacije, je v svojem govoru pred delegati, ki so se zbrali na letni konvenciji federacije, izrekel napoved, da bo delavec bodoče družbe le nadzoroval delo strojev, ki bodo opravljali delo, ki ga sedaj še isvršujejo delavci, fltfo-jf so sedaj že tako izpopolnjeni, je dejal Petry, da bi zadostovalo, ako bi delavci delali le štiri ure na dan pri produkciji potrebščin, ki jih potrebuje ameriško ljudstvo. . ' m V prešlem letu je Ml napravljen velik korak v napredku socialne legtalaeije New York. — (F. P.) — Kjerkoli je bil narejen poskus s zakoni o državni starostni pokojnini, tam je bil dosežen ušpeh. Tako so izjavljsli govorniki na letnem zborovanju National Conference on Old Age Security. Administratorji penzijskih zakonov v Torontu, Kanada, Kaliforniji, Wisconsinu in Utahu so opisovali dobrote, ki izvirajo iz te socialne legislacije. Vsi so se strinjali, da bf se morale uboš-nice odpraviti v vseh državah, mesto teh naj bi se pa sprejeli zakoni o starostni pokojnini. Dr. J. M. Paul, administrator pen-zijskega zakona v okraju Salt Lake, Utah, je dejal, da so stroški v sveži s tem zakonom komaj «no tretjino tako visoki, kot so J>ili stroški sa vsdržsvs-nje ubožnic. V Torontu je zakon o starostni pokojnini odpravil strah pred ubožnicami in stari ljudje, ki prejemajo podporo iz penzijskega sklada, se počutijo neodvisni. < Abraham Epstein, tajnik A-meriške asociacije sa starostno vsrnrst, je dejal, da je prošlo leto pomenilo velik napredek v socialni legisUciji. Država New York je sprejela zakon o starostni pokojnini, čigar dobrot bo de-leZnih več kot petdeset tisoč starih oecb, ki nimajo nikogar, da bi jih podpiral. Sli'ne predloge eo bile predložene v desetih dr- «o mie preuiuiene v uunuun m- anmi v no;uin jo mui lavah ameriške Uaije V višji brzojavnih čefitk. .,,„ J , ---11 ■--------in atnnlnr T*W 11 „ t _j - im .. « i — §m » siarn» je maneto vtwiria «vo- is države Waahington predldžil zakonski osnutek, ki boleča federalno starostno pokojnino. Bastrop. Te*. — Victor Častil-lo. ki pravi, da je bil sto let star zadnjega i. marca, je ta teden dobit ženitveno licenco. Njegova saročenka je stara «6 Iet. Častil-lova prva šena je umrla pred šestimi lati v starosti 106 let. Chicago — Na čikaških ulicah je še M9t konjskih vosov v prometu, okrog tOOO manj kot lani. Tolike je namreč bilo prijavljenih. ko so laatalki plačali Mil Jons trečio dočakala tvolo stoli tariao WVlMVlNi wwwjw «ivivimv* je bila stara ato 1st. Najstarejša delavska voditeljica na fcvetu je še vedno ^ energična bojevnica. Sla je ls Vrtinec naredil ogromno škodo. dtevllo mrtvih morda narnate hiše na vrt In govorila veliki množici gostov j I Silver Springs, Md. — Mati Jones, Ameriška delavska "Ivanka Orleanska," je 1. maja praznovala stoletnico svojega rojstva. Njena ntpoved zadnje jeseni, ko je bila hudo bolna in ko so zdravniki obupali, da ostane vsaj do prihodnjega 1. maja, se je izpolnila! "Jaz še ne u-mrem," je rekla. "Živela bom vsaj do prihOdnjegs 1. maja in takrat povabil» moje dečke na gostijo ob stolftnici mojega rojstva." Njeni dečki (boys) so ru-darji, katera js spremljala in vodila malone v vseh štrajkih sad-njih 40flet. r In zadnji četrtek je bila gostija in veHka slavnost v njeni hiši. Mati Jones je srečno doživela svojo stoletnico. Toliko je okrevala, da je mogla vstati is postelje in šla je na vrt pod veliko jablano, kjer je govorila »branim gostom s isto energijo in ognjsvitostjo kakor dostikrat prej, ko je navduševala rudarje ss boj. Gostje so bili zastopniki delavskih organizacij, posebno rudarskih is Iljtooisa in drugod— ne Lewi so vi h, ker teh ne mara videti! — ki eo ji prišli osebno čestitat in nagnili so njeno sobo s šopki rož ter s darili. Prinesli se ji tudi ogromen kolsč s sto svečami, ki so gorele jubl-lantki v čast. Prejela je tudi kup ROOSEVELT NAPADEL TRUST ELEKTRIKE 0 lil ■■ Zagovor jal ja vladno lastništvo javnih naprav In oboo jal vrhovno sodišča jih prijateljev. Ko so jo dvigni II in postavili na klop na vrtu, js zardela v lica od ognja navdušenosti. "8voboda Amerike ni bila kupljena s dolarji, tsmveč s krvjo mož, ki so dali svoja življenja, da bomo ml svobodni," je rekla mati Jonea v svojem govoru. 'Toda ljudje, ki imajo dosti dolarjev, so pograbili vso svobodo zase In zdaj je vrsta na de-lavcHi, da al jo vzamejo. Ampak delavci ee še niso naučili, kako Izrabiti evojo moč. O, če bi le vedeli,, kako velika je njihova moč. Tudi ženske majo moč, a je no-čejo porabit. Itapltalleti odrivajo ženske v klube in delsjo Is njih gospe — nsvsdne paraslt-ke. K oseb je bNo ranjenih. Œ2KE POŠLEM CE TORNA» NA ZAPAN Chicago. — Na podlagi novejših poročil je tornado usmrtil 22 oseb. Dva moža sta bila ubita v čikaški okolici: eden v Cicoru In drugi pri Antiochu. Skoda v čikaški okolici snaAa najmanj $150,000. V Beverly Hillau na južni strani mesta je vihar odkril mnogo hiš. Chicaga — Tornsdo, ki Je besnel 1. maja pozno svečer po srednjem in severnem sapadu, je naredil silno škodo. Po Mlnneso-ti in Wlsconsir\u so vihar aprsm-IJali nalivi dežja, ki so ponekod povzročili prave povodnjK V Chl-cagu in okolici je treskala toča med hudim vetrom, ki pa nt bil tako močan, da bi bil naredil večjo škodo. Vremenska nezgoda je prišla po veliki sopar let. ki je pritiskala podnevu po vseh prisadc-tih krajih, svečer pa so si vroči južni vetrovcl spri jell s mrzlim severnikom. ! Vihar večje in manjše torna-dične sile je divjal po Severni Dskoti, Minnesoti, Nebraski, Kansasu, Missouri ju, Wisconsinu in IlHnoisu. Mrtvih je okrog 20 oseb, na stotine hiš in drugih stavb je porušenih, farme so bile poplavljene in škoda se ceni na več milijonov dolarjev. I V Weatbyju, Wis., js tornsdo nsrsdil $100,000 škod«. Edsn ds-čsk js bil ubit In dve osebi ranjeni. Milwaukee ima $AO.OOO škode. Pet mrtvih v severno-vshodnem Kansgsu in ssverno-zapsdnem Missouri ju; drugih pet je bilo ubitih v V Lake Gityju, Minn., se je utf-gsl oblak In tri ossbs so utonlls v svtu, ki ga je voda ftftjela na cesti. V Hibblngu, Minn., «ta bili ubiti dve šeni. Strela je ubila farmarja v Lawtonu, N. Dak. Natančno Število šftev še ni snano, domneva pa se, da bo večje kot se glase prva porodila. zadružno gibanje MRI) zamorci Voditelj »a «norcev vidi v a jem o» dial Ishod Is ekenomeks suš šil samomor ns meji ___ ______---- države* Toliko, da je obležal ns zamorcu nemogoče zgraditi eko- Durham, N. C. — (F, P.) ~ George Schuyler, ki js govoril ns sborovsnju Asociacija sa na prodek zamorskega ljudstva, j« dejal, da vidi edini Izhod Iz eko nomske sužnostl, v kateri se nahaja njegovo pleme še v večji meri kot belopoltel,jr razvitem M ^ ^otgnmr zadružnem gibanju, To bi bil pr d|u|J| r#pub|ikj|n-k. .tranke. vi korak k snlčenju plemenskih ' ^ rsslik, ki se posebno otJtujsJo v Južnih držsvsh. . Dsnes mora biti Jssno vss kemu, je dejsl Schuyler, ds -Je nomsko sgrsdbo na podlagi kapitalističnega sistema, ki bi ksj žs ga Js poriniis čet mejo. Ksj štele in vzbudile pozornost Ur gs Js prignslo do tsgs čins, Js Izvlekle zsmorskegs dslsvcs Iz močvlrjs revščine, v kateri se nahaja. Po tristo letih Industrijskega kapitalizma v Ameriki Je tukaj le štiri milijone oeeb Icmed stodvsjset milijonov s letnimi Buffalo, N. V. — Is poročila dohodki, ki presegajo vsoto dvs tukajšnje trgovske zbornice je tisoč dolarjev. Kvesni delsvukl rasvidno, da se Je Hoover motil, department Je pred lpt1 isrrkel ko je naznanil, da se bliža konec fnnenje, da le Usta dmšlra*. čl Huaton ne 60 > resigniral Is javil je, da ee ne bo uklonil pri-tlaka sd strani admlnlatraclje Waahtagtoa, D. C — (F. P.) Navzočnost blagajnika Nutta in glavnega svetovalca Burka od narodnega komiteja republikanske stranke, ki sta se oglasila pri prod.sodniku Hoover ju, je vodils do raskrltja ne samo, da Clau^ diua Huaton, načelnik komiteja ne bo resigniral, temveč da Je potom tajnika vojnega depart-menta Hurleyja celo obvestil Hooverja, da v slučaju, ako bi predsednik zahteval, da Huston resignira, bo slednji razkril politične spletke, o katerih je do« bro poučen. Kar Huston ve o intrigah s klanovcl na eni strani in na drugi o mešetarjenju z voditelji zamorske politične maline o priliki zadnje predsedniške volilne kampanje, ki Je resultlrala v Hoo-verjevl Izvolitvi, js mnogo. Da zs Hoover boji razkritij, je vidno iz dejstva, ker se noče jasno izraziti, da bi bila Hustonova re-slgnaclja dobrodošla v krogih voditeljev republikanske stranke. Huston to ve, zato Je nič kaj prf-jazno obvestil Hooverja, da bo sledila eksplozija v političnih vr. stah. ako se bo drsnil Izreči tako sahtevo. Huston jš mnsnjs, da js naredil veliko uslugo republikanski stranki, ko Je pritegnil demokratski jug na republikansko stran s verskim vprašanjem, ki Je spravilo nasadnjake na Jugu v boj proti Al Smithu. Huston Je prepričan, ako js bil dober takrat, ko iS predsednik vedel, da Je veleloblst elektrarsksga try-sta» dk mora biti dober tudi sedaj, ko sa ja sa Huatonovo propagando« truat slsktrtks pričel Ipekulsdje ns borzi « ftjfm ds* narjem. katerega Je imel v po* sesti. Huston dobre vs, ds se Hoovsr boji dvigniti sagrinjalo» m katerem se skrivajo politične intrlfi*1* Voditelji administracije sedaj ne vedo, kaj bi storili, da bi prisilili Hustona na mirno umakni* tev Is načelništva repdblikanske stranke. .IunlaHU so si skemo. potom katere mu skušajo odvss-ti nadzorstvo nad denarnim skladom, kar bi pomenilo konec banketom. ki Jih prireja kot načelnik stranke. Toda Huston Je star (»olltlčnl JlsJsk, ki ^e ne bo dal ukanltl na tak preproet način. ■Soover bi naj raj Al videl Nutta v načelništvu stranke, sko bi ss mogel Isnebitl Hustona ns nsčln, ki ns bi povzročil preveč škandala v javnosti. Nutt Je mogočen tovarnar In predsednik je mne-n ja, da bi laglje Izhajal z njim kot a Hustonom, ki Js posUl črna ovca med "rvnJoHtnlml" /vo- Homalljt v 1 milji Gaadhl ha vod« 190,00 aaelona-Vatev v Bombaj Poročilo Jih dohodki znašajo veš kot dva-u mar- tisoč dolarjev lahko šiva po ema- nad žlvljenskem standardom, kaj naj stori zamorska grupe, ki i* ^ §mmmMtm » .uuu.'m« mafij kapitala, manj «rad-riàar ubil ¿«pama v USMIK in mtnj ¡^ kelo- Elm, t. maja. — Župnik Sal- mm» rasdTje dejal «chuyUr. vatore Colella v Ternlju Je u mri sa ranami, kater« mu Je prizadjal njegov mežaer Benedetto Mmcaielii. Mežnar Je ubil a. maja. — Položaj indiji Jo vedno alabšl. Vse kaže, ds Je Indijska visds skle-nils aretirati "svetnika" Oand-hlja in vie ostale voditelje re-volte, ki so še na proetem. Gandhi, ki se nahaja v Dandl-ju. Je Izjavil včeraj, da bo dal vladi lepo priliko za aretacijo v kretkefe času, ko pride na čelu 100,000 prostovoljcev v Bombaj nabirat sol. Pohod v Bombaj se začne kakor hitro ee priglasi •totlsoč prostovoljcev. Indijsko časopisje prenehava Izhajati v znak protesta proti cenzuri. V Kalkutl so trije Hsti neznenfll. da ne bodo Izhajali toliko časa. dokler Je eentura v moči; prenehali so mnogi listi tudi v drugih krajih. C* U»«efthtp Izginil v Mlrhlgaae Maaletee, Mich — Ljudsko ---------------- Štetje Je odkrilo, ds msnjks ene- Je v rssvoju as- fA wwnshlps v okraju Kslkaska. Ako po tristo Istih ostre kom- Kdina praktična pot sa Izboljšal nje ekonomskega stanja ne samo malega števila samoraev, temveč .vsega WW mmmnur j» *«»»ivsegs pienMkah, ki ss mu stavijo na pot ki so v glavnsm odgovorni, da niso jetniki Ae danea na prostem. Pr<*l letom dni Js ta odbor po- > dal iajsvo, da bodo vsi jetniki izpuščeni is Jsšs v psr mesecih potom legslns akcije, k! je bila dvignjena prot! državnemu pa-rolnemu odboru. Tajnik odbora C. S. Bmith Je dejal, da Je delo saostalo radi Is-galnlh zaprek in pomanjkanja dsnarja. ki j« potreben v to svrho. Odbor Je dosegel delno sms-go, ko js uradna sdravniška preiskava ugotovila, da Loren Robert«, eden od Jetnikov, ni bla» sen. 8 t»*m Je bil Eoberts obvaro-van, da ga niso poslal! v umobolnico. IVečina |>o^otnikov, pred katerimi se Je vrlila obravnava» so Isjsvill pod prlssgo, ds so bili prisiljeni spoznati obtožence kri-vlm, ker sotUl v strahu prod le-gionsrjl, ki so se shirali okrog sodnegs poslopja In Jim groslll s Unča m jem ako ss ns bi Isrskll proti obtožencem, ki so se branili pred napadom Isffionarjsv, ko so nsvallll ns delsvsko dvorano, teglonsrji so raablll vrata, prodno so se Jim obtoženci postavili v bran Napad, ki so ga uprizorili le-gionsrjl, se Je od vsega početka smatrui sa zaroto lesnih kom pa- ' nij ns srvvrosapadu, ki so se >a-klele, ds uničijo unijo gosdarskih In le«nih delavcev. Otožencl so bili člani IWW, ksUro so lesni baroni Imeli na piki, ker je bila najsktlvnejža v delavskih bojih In so naredili vse, ds jo uničijo. Poskus se jim Js v resnici posrečil In IWW Je bile razbita v na-slednjih par mesecih. Posnsje so baroni u«. t »no vili kompenljako u-aijo se lesne delavce la lesni truiit Je bil tedovoljen s uspehom. ker si Je tako delavce podvrgel pod svojo oblast In jih pri- nlata mogli načudltl mojemu kosmatemu in črnemu obrasu. Kakor vse slovenske mature, je tudi ta Imela seboj potico in kurjo pečenko, s katero jne je takoj pogostila. In tako eem se po »slugi te Slovenke sa en dan počutil kot srečen bum. Moje znsnke so ml povedale, da potujejo v Butte, Mont., in če ml je mogoč«, da grem s njima, da bi jim storil malo uslugo kot toU mač. Menil sem. da Je to prav lahko, ker se Jas peljem z istim vlakom; rasllka je le ta. da jaz ne plačam in ae voelm na strehi. V Llvingstonu. Mont., mi je načrt prekrižal železniški čuvaj, Ki ae Je do prvega ovinka peljal na lokomotivi! Tukai eem namreč jaa čakal na vlak. a komaj sem na vodnem vosu« mi že pri| jasno pomoli cev pod no» Takoj doli. je zapoved; In MVeda se Je ,jka uiH^tevalo. Mala akrivljena postava se prtkotal! za menoj ter velrva. naj grem s nJim na urad. Bliskovito pogledam po etraneh Misel, da M ga /grabil in Vrgel ob tla jf močna Ali preveč J« svetlo na ptstajl. Pre-magam fm In grem « nJim. Na vpraSanje. kdo sem, mu pokažem unij «k* listine. Motri me nekaj Časa s sumljivimi pogledi In pravi, da bi ml rad prikopal 90 dal Ječe ta vagabondažo. To je bilo meni tudi malo preveč. Zabrusim mu par krepkih v obraz, češ, ako ee tako počuti, naj kar stori, ker jaz ae ne bojim zagovarjati ae pred sodni J o. Povem mu, da sem nt; dar in grem za delom. Vpraša me, zakaj se vozim na potni* letnica na an dan. Poročil se je škem vlaku in ne na tovornem; pojasnim mu, da zato, da prej dospem do Pacifika, kar je smj cilj. Z grožnjo, da bom zaprt "to the limit," ako me še enkrat dobi, sem odpuščen. Razjarjen, ker sem izgubil vožnjo na potniškem vlaku, korakam po železniškem tiru naprej. Iz mesta se čuje smeh in šum poletnih letoviščarjev Yel-lowstone parka. Za menoj začu-jem težko sopihanje tovorne lokomotive, s katero izginem v noč. V zgodnji jutranji uri dospe-mo do visokih gorskih višin, sodeč po izredno mrzlem zraku in goloti pokrajine. Pred nami zazija črna odprtina predora, v katerega pošastno temo smo v prihodnjem trenotku zaviti. Grmenje stroja odmeva nekam grozno, .dušiti me prične gosti dim. Zavijem avoj površnik preko glave in skušam dihati skozi obleko. Po hrbtu mi padajo vroči ogorki in skoraj ne morem vaČ dihati. Mislim si, še mak) čaaa naj traja ta predor, pa bova segla s peklenščkom v roko. MoJe vroče misli je pa nenadoma ohladil sveži gorski zrak zunaj predora. Globoko sem potegnil zrak vase in bil aem vesel, da še živim. Sklenil sem tudi, da se ne bom skozi velik predor nikdar več na vrhu lokomotive vozil. Samo ena taka bridka skušnja Je za človeka boljša kot tisoč šol. Naš črni konj se je sedaj začel naglo pomikati v dolino. Ar koravno je že posno v juniju, nam iz zelenih gozdov veje krasna spomlad, ki je te gorske višine pravkar odela z zelenim plaščem In duhtečimi rožami. Mali potoček, ki vestno spremlja železniški tir od velikega predora, se vedno bolj širi in postaja reka, katere vodna sila je ustvarila globoko sotesko, po kateri sedaj teče promet. 'te zgodaj zutraj aem Si poiskal železniški voz, v katerem se je nahajal čisti, oprani peaek, ki se rabi za posipavanje tira v deževju. Voz je seveda odprt, kar omogoča proatl rasgled v naravo. Leno se obračam na tem gorkem pesku in beležim a svinčnikom razne opazke v moj dnevnik. Po yrhu vosov pride zavirač, ki me opaši v tem zadovoljnem položaju. Pridruži ae še on in me vpraša, ako mi ugaja. Moj odgovor je, da bi take udobnosti in prostosti, ki jo imam na tem p% sku, ne oddal sa najfinejši salonski kompartment v pullma-nu. Najin pogovor ae je živahno rasvijal okoli organiziranih delavcev in njih teženj. Ni mi doUfr> vzelo, da eem pronašel, da Je mož precej radikalnega mišljenja in da mu ni vse po godu. kar počenjajo farizeji Vi av. deželi. *fl Vlak' ae počasi pomika preko visokega mosta. Globoko doli w soteski se vidi srebrna struga malega potoka, pri katerem raz-poeajeno poskakuje grupa mladih deklet. To so deklice iz vzhodnih meat. pripomni moj tovariš -.prišle so srebat sveft montanskl zrak. Na široko jim zamahnem M mojim klobukom in ni bilo zastonj: vse hkrati ml odzovejo z robci in rokami, ženski naivnosti se včaaih tudi u-streže, da jo pozdravi hobo. Misli so ml začele zlobno uhajati nazaj k deklicam v prepadu. W (Kcm« prihodnja t tMjoasfcl lalipkl pokojnega br. Delal je v premogorovfc okoli Browaevitla, Pa., 2 leti. Nato je prišel v to okolico, kjer je Živel do smrti. Umrl je 21. apr. ob 3:45;zjutr*j v starosti trt dni maaj kot 6S let Ker je bil rojen na 24. apr. in ker aa * poročil na 24. apr., aato je bil tudi njegov pogreb tU dan pozneje, namreč na 24. apr. Torej kar tri ob- O—Rojen je bil IffrJUr f vaai Mala 8evnica| pri Trebnjem na Dolenjskem. Od otroških let je vedno delal v mlinu. \n ko je bil 1» let star. se Je družina preselila na Hrvatsko btttu Karlotea. Tam je tudi opravljal poklic mlinarja. In ker je večkrat nI t žal da gre več naših mladeničev v Nemčijo v pra. mogorove. se je tudi on odločil, da gre p. «k .mit. Sel je leta 1890 In je delal tam pet let. Spadal je Um tudi k soc. stranki In leta I8M je prišel v Ameriko. 24. apr. 1899 z vdovo s 4 otroci Uršulo Straus. In potem sta i-mela še 7 otrok, od katerih je starejši ain umrl in ena hčerka je bila ubit* od vlaka. Zapustil je ženo, 4 hčere prvega moža in 4 hčere In 1 sina svojih lastnih otrok, skupaj 9 otrok. On je bfl dober oče vsem otrokom tako od prvega moža kot svojim. Pri njem ni bilo razlike, ljubil je vse enako, ravno tako so otroci njega, ki so vsi odra-tčeai. Pokazalo se Je pri pogrebu in ob smrti, kako ao gs ljubili. Bil Ja priden delavec, zato si Je pa tudi nakopal bolezen sulico in naduho, katera ga je mučila skozi 18 let. In zadnji teden pred smrtjo ga je pograbila še pljučnica, kateri je tudi podlegel. Imel je mnogo prijateljev tukai okrog Vse ga je poznalo pod imenom Smith. On je vedno imel kaj povedati, da je floveka pripravil v .smeh. Prišli so ga obiskat ljudje vseh narodnosti. Za društvo se je zelo zanimal; prvo je spadal k društvu št. 23 K8KJ in kot hitro se ie ustanovila SN-PJ, Jf» bil eden nrvih tukaj, ki se Je zavsein-JS se je ustanovilo društvo Edinost št. 18. torej je njega ustanovitsli. Njegova cert. številka je bOa 884, pionirska. Bil je ponosen in aktiven pri društvu. Leta nazaj, ko se je razvila društvena zastava, je bil on in hčer prvega moža Rozi Blatnik za botra. Delal in poma-kui je v prid društvu vedno, do njegove bolezni. Čislal je gl. uradnike, posebno zar pokojnega Jože Savertnika se Je zanimal. Poslušal je rad, ko mu je /< nu čitala iz časopisov in si vse zapomnil. Kajti, žal, on tega ni znal, ker namesto v šolo je moral na delo. In ko bi on znal. bi bil še dosti več mogel narediti vprid napredku, ker aa je sanj zelo zanimal. Prt)«veto je imel vedno naročeno. > Deset ur pred smrtjo sva se pogovarjala o Alex Howatu in U. M. W. of A. Želel Je, da bi ae res reorganizirala V, M. W. of A. a Howatom na čelu. Ob h volitvah je vedno oddal avoj glas za delavake ali aoc. kandi date. Ker sem na stokrat imel priliko z njim občevati kot njegov avak, sva dostikrat kaj debatirala, in nisem mogel verjeti, ko sem dobil vest kmalu ko je sdihnul, da je resnica. Vsem iyun se bo tožilo po nJem. Posebno ob poletnih dnevih jih je imel polno okoli sebe pod drevesom, ali kakor smo rekli pod lipo pri njegovi hiši. Kadar si šel mimo si tam videl sedeti mote ali šene. In sdaj taja »a boj aamo spomin bo še ostal. Ob času smrti je spadal k {hrame društvoma, namreč št. 18 SNPJ in št. 28 KSKJ. Oba društva sta ga spremila korpora-tivno k zadnjemu počitku. Pogreb je bil veličasten In vdele-žllo se ga je mnogo znancev vseh narodnoatl, ker poznan je bil daleč naokoli. Njegova poslednja volja se je tudi spolnila. želel Je namrei vedno, da, kadar umrje, naj bodo pogrebniki njegovi svaki, ki Jih je šest. In ao bili razen enega, ki gs je na domeatil pol a brat otrok prvega moža. Ima ai na po imenu Joseph in ako bo zasledoval'pota svojega očeta, bo še Kovačičeva družina vzorna. Upamo, da bo. TI si prestal svoje. TrnJeva Je bila Tvoja pot. Skoči dosti kriz si šel In si vzorno vzredil svojo družino. Sel al kamor pridemo tudi mi ta Teboj. Spomin na Tebe bomo ohranili. Počivaj v miru, ki si ga bil potre ■MM 1 111 Dne 15. aprila jc umrla v MUwaukeej □'Mary Dolenc, rojena Hren, v staroeti 60 let. Tukaj «spušča žalujočo hčerko Mary Hren. Umrla je po kratki bolezni. Pokojnica Je bila rojena v Kokarjih pri Mozirju. Ameriki je bila 28 let. Dru Frid. Gert: Hranilna in denarna vrednost živil niča je bila pokojna, ae je ležilo pogreba * polnoštevilno. Vršil se je dne 17. aprila iz Er-meneovega pogrebnega zavoda na Holy Cross pokopališče. Dne devetega aprila je umrl tukaj rojak John Gerdenc v starosti 89 let. Bolehal je skoraj eno leto. Tukaj zapušča mladoletno hčerko in žalujočo ženo, v Sheboygan u pa tri brate. Pokojnik je bil član društva Sloga št. 1 JPZ Sloga v Milwaukee ju, Wis., ter treh lokalnih Sheboy-ganskih društev, kjer je živel več let predno se je preselil v Milwaukee. Pogreb se je vršil v soboto dne 12. aprila s pokojnikovega doma 409 Virginia Street, Milwaukee, v Cheboygan, Wis., na Slovensko pokopališče v Zeleni Dolini pod vodstvom Ermencovaga pogrebne ga zavoda ob veliki udeležbi prijateljev in znancev pokojnika iz obeh omenjenih mest. Naj jim bo lahka ameriška gruda. Poročevalec. Človeško telo laäko primerjamo s strojem. Da se omogoča âvemu telesu vršiti delo. Mihraakee, Wla. — Starikm Math In Rozi Jane««, živečim na 808 Mrd A ve. na WeSt AUI-sw, je umrla mala hčerka v starosti t mesecev. Ker Je tO še drugI «mrini slučaj v tej rodbini 1r kratkem času. je to sa žalujoče starše le toliko hajšl u- HH"' \i -: ' i £ ¡g » I mu je treba, kakor vsakemu drugemu stroju dovajati energijo (silo). Delamo to na isti na-štvo Balkan SSPZ. katerega člsM ^ kakor pri parnem stroju, pri katerem pretvarjamo najprej kemično energijo premoga v toplotno energijo in ta zopet s pomočjo vodne pare v mehanično delo. V telesu, v prebavilih, pretvarjamo ravnotako s pomočjo gorenja, kemično energijo hranil v toplotno in to zopet v delo. Kakor merimo kakovost premoga po množini toplote, ki jo oddaja pri gorenju, tako merimo tudi hranilno vrednost živil po množini toplote, ki jo razvijajo tekom prebave, ker so poskusi dokazali, da nastaja pri temu ista množina toplote, ki bi jo razvijala živila pri zgorevanju na prostem zraku. Kurilna naprava telesa ima namen, omogočati proizvajati delo. Množino toplote merimo v kalorijah. Ena kalorija je ona množina toplote, ki je potrebna, da ae poviša temperaturo enega litra vode za 1° Celzija. Potreho hrane delimo v oni del, ki ga rabimo za ohranitev telesa» ki se nahaja v popolnem miru in drugi del, ki ga rabimo za delo mišic in za premagan je zunanjih vplivov (n. pr. mraz). Prvi del je odvisen od starosti, teže in višine telesa, ter od spola. Znaša pri treznemu, odraslemu, počivajočemu telesu 24—25 kalorij za 24 ur na vsak kg telesne teže in je zelo konstanten. Drugi del znaša ravno toliko in več kot prvi in je odvisen od gibanja teleza in od temperature. Vpliv duševnega dela se še ni mogel sigurno dokazati. . Vsa prehrana je podvržena zakonu, ki pravi, da se različna hranila, ki so tekom 24 ur potrebna za prehrano, lahko zamenjajo v i»zmerju njih kalorične vrednosti. Temu zakonu ni podvržen en del beljakovin, ki ga moramo telesu nujno dovažati in ki ga ne moremo nadomestiti z kakim drugim gorilnim delom hraril. Tudi se je izkazalo, da velja ta zakon le ob navzočnosti vitaminov. Sestavine hranil, ki dajejo telesu potrebno toploto so beljkavine, maščoba in ogljikovi hidrati ali sladkorji. Poleg teh morajo vsebovati živila potrebno količino vitaminov, soli in vino, ki pa ne razvijajo toploto. Važni faktorji, ki vplivajo na kakovost hrane in ki jih ne smemo prezreti so r način priprave, čas segrevanja, zmožnost nasičenja, konstitucija telesa, duševno tufrdktaj* Itd. Naloga, k! jo vrši cauftit* beljakovina je dvojna. Prvič tvori pri zgorevanju toploto in drugič, nadomešča ono beljakovino, ki gre telesu tekom vršenja svojih funkcij v izgubo. Ta drugi del jo oni, -ki ga moramo neobhodno uživati in znaša dnevno 85 gr, Največjo yrednost ima beljakovina, ki jo vaebuje mleko. ; Potem sledi beljakovina meaa in končno ona iz raatlin.i Dve in več manjvrednih beljakovin ae lahko izpopolnjuje v hrani do beljakovine iste vrednosti, kakor jo ima najboljša vrsta. To opravičuje zahtevo po mešani, spremenjeni hrani in enolična hrana, kakor jo uživajo nekateri (sam rii, ali koruza, sli krompir) je poprinotna neprimerna. Preko mere uživano beljakovino tek» popolnoma ne izkorišča in gre v velikem delu v izgubo os. se nespremenjeno zopet izloča. Najmanjšo važnost med zgorljivimi deli hranil se pripisuje maščobi. Služi za tvorbo toplote in v kolikor se jo ušiva v prebitku, se obloži na gotovih delih telesa pod kožo, kjer tvori rezervo za slabe čase. Možnost dnevne prebave maščobe znaša pri odraslem človeku 50—100 g. Mraz in tažko delo povečata to količino. Trajna prehrana brez maščobe, vpliva na tek» kvarno. Dovajamo telesu maščobo v obliki masti, slanine in olj, precej maati dovajamo s mesom, a v rastlinski hrani je v manjši meri zastopana. Ogljikovi hidrati ali sladkorji naj tvorijo 10% uživane hrane. Potrebni ao posebno človeku, ki vrši teškodelo. Vpliv uživanih sladkorjev se izraža v dejstvu, da prihrani belja: kovine In rezervno maščobo telesa In se sam prebitek sladkorja pretvarja v rezervno maščobo. Vsako tek) vsebuje 65% vode, ki ima nalogo, omogočati odvajanje telesnih odpadkov, torej čistiti notranjost telesa in regulirati toploto telesa (potenje). Ugotovljeno je, da izloča normalno odraalo telo dnevno 2.1% vode skozi kožo, potom pljuč, seča in blata. Isto količino treba dnevno zopet nadomestiti, sicer prebava v kratkem času odpove. (Dalja prihodnji-) Prvomajska proslava Chieago. — Klub št J JSZ je imel v četrtek zvečer v dvorani SNPJ sVojo običajno prvomajsko manifestacijo. Udeležba je bila dobra. Na programu so bili govori, pevske in glasbene točke, deklamacije kratka igra. Trije govorniki so razložili pomen delavskega praznika. Cla-rence Senior, tajnik socialista stranke v Ameriki, Je govoril angleško, George Maslač srbsko in Jolko Oven slovensko. Vsi so dobro povedali, posebno Jo&ko. "Sava" je zapela socialistično koračnico in še eno domačo. .John Rak in Angela Tič sta deklami rala, prvi angleško. Obema se je posrečijo: kratko pa jedrnato. E-nodejanka "Anajanska, boljševi-ška carica", G. B. Shawovo delo, je prizor iz ruske revolucije v angleščini. Nastopilo je pet i-gralcev in glavne vloge so ime-& John Itak, John Kochevar in Katherine Beuk, katere je treba pohvaliti. Veselo dejstvo Je, da naša mladina, kolikor se je udej-stvuje na odru, razvila v sebi dobre diletantake moči. Igral je srbski mladinski tamburaški zbor "Budučnost", kar Je drugo razveseljivo dejstvo. Mali tam-buraši dobro udarjajo. Na programu je bilo Še nekaj drugega, kar pa se je samo vštu-lilo vmes — nsmreč hripavo petje pri Soeedovih, ki Je motilo poslušalce med Igro. Za takšno usiljeno "zabavo" Se občinstvo lepo zahvali—Prvi JnMJ. 4 Smrt rojaka MUwaukee, Wis. — V okrajni bolnišnici v Wsuwatosa Je umrl dne istega aprila tojak Joe Ko-šec v starosti 65 let. Pokojnik ni bil član nobenega društva, kar je imelo posledice, da so se zopet nekateri naši rojaki zavzeli ter akolektali skupaj nekaj denarja, s katerim smo po tem pokojnika pokopali dne 16. aprila od pogrebnika Frank Ermenca na Good Hope pokopališče. Pokojnjk je bil doma iz Stare vasi na Dolenjskem. V Ameriki je bival nad 25 let. Kot nabiralec sa pogreb pokojnika ae tem potom zahvaljujem dobrim prijateljem, ki so darovali v to svrho «led^če vsoto: Joe Mam Louis Vene $5. Joe Trkaj $5, Joa Baahel $1, Anton Smrekar fl. Anton But-chcr $2. Joe Povšlč $1 ter neimenovan 50c. Skupaj $21 50. Torej še enkrat vsem najlepša hvala. Jeka Zlcherle, nabiralec. Shebejgaa. Wts. — Tukajšnje društvo Ilirija naznanja vsem društvom tn članom, da priredimo piknik dne 17. avgusta na st.ebojrganakcm airportu kot prejšnja leto. S tem tudi opozarjamo draga društvn v She-bojrganu. da ne prirejajo piknikov na ta daa. sa kar bo društvo Ilirija vam vrnilo, kadar vi pri-rodite kaj stičnega. Torej vai na plan dne 17. avgusta! Ca dobro postrežbo bo skrbel tajnik. Ameriiko življenje 188. Povest a slepi materi Leo Edelstein Elliot, trgovec s Čevlji, im« staro in slepo mater, katero je oni dan obiskal v šestih letih. Dal je materi košček papirja v roko in odšel. Mati, ki stanuje pri hčeri, je bila vesela. / "Poglej, kaj mi je Leo prineeel! Ali ni tek?" je vprašala hčer. Lee ji je tedensko plačeval $18 za vzdrževanje kakor zahteva zs-kon. Hči je vzela papir in zmajala s glavo Bila je poeivnica od sodišča. Vsa prestrašena in žaloetna je slepa starka šla na sodnijo v spremstvo hčere. Tam je slišala, da njen sin Leo zahteva, da morajo biti ajegova plačila za meter znttana. ker jih teško zmaguje Sodni, je sahteval dokaze o njegovih dohodkih. Knjige so pokazale, da ima $70 dohodkov v tednu poleg provizije. "Kaj 7 Znižati materino padporoT Nikdar f Ce M kaka mogel, bi jo svišal," je rar Ii eodnik. SOBOf. (Poročevalski biro Pwwiit v Jugoslaviji.) Tudi to J« delo komunistov.... (Ix žalostnega poglavja.) Maribor, 9. aprila 1930. I Delavstvo dandanes nima le nasprotnikov med delodajalci in kapitalisti« tudi v lastnih vrstah jih je vse polno. Zlasti železničarji imajo teiko stališče. Raz* redno zavedni železničarji, ki pripadajo svobodnim strokovnim organizacijam, to je Ujedinjene-mu savezu železničarjev Jugoslavije, imajo tudi med delavstvom samim polno in vsepolno sovražnikov. Koliko nadih železničarjev je bilo že preganjanih iii je celo izgubilo službe, ker niso bili člani narodno-socijalnega U-druženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev.a-li ker so delali proti njemu. To Udruženje je namreč nekaka po-looficijelna strokovna organizacija in se prav rado poslužuje raznih sredstev proti nečlanom. Marsikdo je pa tudi vsled tega prtfel ob kruh. Najnovejši slučaj imamo iz Maribora. ' I Poročali smo že deloma o preiskavah pri mariborskih železničarjih, o zgodbi o pisalnem «tro-ju itd. Dne 14. marca so bili namreč vsled ovadbe Ivana Pečni-ka, kupjača Državnih železnic v Mariboru, Trstenjakova ulica it. 2, aretirani radi suma železničarji v delavnici državnih železnic: Zupane Josip, W*eingerl Henrik, Čanžek Andrej in brivec Novakovič iz Studencev pri Mariboru. Pozneje je policija aretirala še železničarje Preničnika I-vana, Rebernika Filipa in Lek-sa Antona, ki se vsi ie sedaj nahajajo v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Mariboru. Aretirana jedila nato ie cela vrsta drugih Železničarjev, ki pa so bili po zaslišanju izpuščeni. Štiri dni po aretaciji je vodstvo delavnice državnih železnic, sporočilo omenjenim aretiranim že-ležfričarjem, da so brez odpovedi odpuščeni iz službe. Med njimi so nekateri z nad 20 let službe in z velikim številom otrok. ■H Maribor, 9. aprila 1580. lo naravnost podpirajo in goje v Kakor smo še svoječasao poro- gotove svrhe. A-------« * Cankarjev spomenik ae zgradi Ljubljana. 7. aprila 1930. Menda po nalogu iz Vrhnike so ljubljanski dnevniki priobčili sledečo vest: "Odbor za Can-jev spomenik na Vrhniki javlja, da je bila 3. t. m. sklenjena pogodba, po kateri je v sporazumu z ameriškimi rojaki poverjena izdelava spomenika aka-demičnemu kiparju g. Ivanu Jur-koviču. Odkritje spomenika bo najbrže ob koncu julija. G. Jur-koviču čestitamo." Tako listi. Mi smo se z vprašanjem Cankarjevega spomenika že več kot dovolj bavili. V informacijo po navajamo še tole, kar je napisal član žirije za Cankarjev spomenik ivao Vusnik o Jurkovičevem osnutku v katoliški reviji "Dom in svet", ki je prinesla v svoji letošnji 1.—2. številki njegov članek "Problemi Cankerjevega spomenika" s 13 slikami josnutkov in 2 fotografijami mesta, ki ga je za spomenik določil odbor in mesta, ki ga je določila žirija. Vurnik piše na str. 35: Kaj naj bi človek rekel trem 9snutkom nekega kipiarja, ki je rešil problem v smislu absolutnega "fotografičnega" naturalizma in je oči vidno temeljito preštudiral vse zgodovinske podatke o Cankarjevi zunanji revščini na fotografijah in razglednicah? Eden stoji in je brez klobuka in pelerine, drugi sedi in premišljuje, tretji stoji In ima klobuk in pelerino» in Vrhničani so navdušeni za katerega izmed teh, ker je Cankarju še najbolj podoben izmed vseh osnutkov ostalih kiparjev. Dobrot Če hočeš i-meti Cankarjevo fotografijo, daj 01 napraviti tak "kipec", toda "spomenik".... spomenik Cankarjevemu duhu, spomenik v smislu zahtev našega časa to ni in ne bo in z umetnostjo tudi ne vem, kakšen opravek naj bi imela ta popolna kopija narave danes, ko smo že «lavno preko naturalizma." K temu nimamo kaj dodati. O ostalem bi lahko še marsikaj povedali, ali sklep je že tu in govoriti nima več pomena. Pa o drugi priliki. ShakeMpeare na našem odra seve Ker razpravlja o prestopkih o zaščiti države praviloma -le državno sodišče za zaščito države v Beogradu, je bil celotni spis o zaslišanju osumljenih železničarjev poslan državnemu sodišču v Reograd, in ostanejo aretirani do odredbe državnega sodišča .v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. Postopanje beograjskega sodišča je pa znano zelo počasno in seveda bodo morali ti železničarji sedeti in čakati dolgo na razpravo, rddbine pa bodo stradalo. ker so njih redniki odpuščeni iz službe in ne bodo rodbine prejele niti odškodnine niti pokojnine. Težko bo tudi po ev. o-proatilni obsodbi s rehabilitacijo položaja in po dosedanji praksi se to ne bo zgodilo. Na ta način je po zaslugi komunista Reč-nika sedem rodbinskih očetov ob kruh in Obstoj. V petek, dne 4. aprila, pa se je zrušil v pisarni zagovornika *K<>raj omenjenih aretiranih že------ , . . w lozničarjev, dr. Avgusta Reie^firal Best in triumfiral dramski mana, kar saip od s$be, omenje-lansambl. ni ovaduh Ivan Rečnik, in tam j £e v prvi sceni, ki predstavlja "•javil, da on nI konftdent in da potop ladje v viharni noči sre-' dolij komunizma Rebernika, 'di nevihte in burje in ki je men-i'< ničnika In LeMa ter krivca Ida najbolj dramatični del vse te oder, trinajstJn menda vsi zmagoslavno: saj jih je vse vodil mojster Sest. Od "Romea in Julije," preko "Julija Cezarja," Hamleta, kraljeviča Danskega, Macbetha, Othella, Sna kresne noči, Kar hočete, Zimske pravljice, Ukročene trmoglavke, Kralja Leara, Komedije zmeinjav, Veselih žen windsorskih do Viharja, ki slavi baš sedaj svoje triumfe je dolga pot, ali zmagovita in razveseljiva za viiino našega narodnega gledališča. Zlasti i Viharjem, ki si ga je Sest izbral za svojo stoto režijo in 18. Shakespearja je triumfiral v Ljubljani, Shakespeare, tri um- Novakoviča iz Studencev, katerih pravljične drame, te predvajanje ako bo iidrial 24-urno šoflranje lKl'l"h ne pozna. Glede ostalih ki 11 I" 1'ečnik ovadil, pa se skli-' i< »a zapisnik, ki ga je podpisi ol) svoji prijavi na iel. po-1 kjer je izjavil, da je mdee-ru majnika 1929 stopil v zvezo * komunisti v Studencih pri Ma-r"*>ru, v delavnici In kurilnici, m kmalu nato stopil v stike s ključavničarjem Spolenakom, ki nahaja sedaj v zaporu radi m inizma. Ivan Penčnik je šel n«t<> k preiskovalnemu sodniku. ri« tudi Um to prijavi. Ivan Peč-n'k. ki torej sam priznava, da je b'l *e lansko leto v komunistič-n< rT1 Kihanju, je pa še vedno v •lutbi državne kurilnice in ni a-^ tiran. . 1 k je danea poloftaj .med de-»»vntvom. Zelo falostno, tako J* < lovok mnogokrat m ve, ko • tfovbri, da-U bf mu kaj po-VwW. ali ne, ker ne vel, aH nI M ifefftjftnjf prijatelj, danes "rda tvoj konfident. Trebs bo "*o dela, da se bo to nizko padlo plast ~ kar zgrabi. In potem Levarjev Prospero, 8kriblnškov polčlovek, pol-Žlval Caliban, Boltar Miliče-ve Miranda in flarideve Arijeh kako bo to dobro ftodani. Izvirni, ali lepi so tudi kostumi, ki se prilegajo vsem različnim duhovom in boginjam Iridi, Cereri in Junoni, ko Mirandi In Ferdinandu — Janu pravijo: "Ljubesnl verne zveza se pisali so mu jih tudi na nadgrob-ni spomenik v westminsterski katedrali v Londonu. gostll- prepoved ¿ali je po novem kaaenakem koniku v Jugoslaviji tudi mogoče, da se kakemu poedincu, ki preveč rad pogleda v kozarec, sodno prepove obisk gostilne za določeno dobo. Te dni je mariborsko okrožno načelstvo iadalo prvo tako prepoved. Ta arečnik, ki ne bq sme) v gostilno v Času od 8. maja do 8. septembra t. I je neki France Potočnik iz Rač, star 31 let. Ta prepoved tpo sedaj nabita v vseh gostilnah mariborskega sreza in gofiti hhk* ki bi dal imenovanemu pijačo, bo najstrožje kaznovan. Vprašanje je, kako se bo to dalo v praksi izvajati. Težko bo dokazati, da je bil baš do-tičnik v gostilni, saj ga ne po-.o vsi gostilničarji. Drugo vprašanje je pa, dali bo ta odredba kaj koristila, saj ga doma tudi lahko loka. .. v Strašen samomor * Subotica, 9. aprila 1900. Tu se je dogodil pred par dnevi samomor, ki je bil pa izvršen na strahovit način. 20-letna Ana Ertner se je vrgla pod lokomotivo, ki jo je strašno razmesa-rila. Odrezala ji je obe roki, glavo in nogi ter še pg^ telesa. sto metrov vzdolž železniške proge so ležali krvavi udi. Vsrok je bila njena tuberkuloza, kajti zdravniki so ji odkrito povedati, da za njo ni več rešitve. Sestnajatletal deček — ubijalec Subotica, 9. aprila 1900. V koloniji dobrovoljcev Mali Beograd pri Subotici sta se te dni premetavala dva 16letna fantiča. Neki Štefan in Dušan. Tekom borbe je pa Štefan nasprotnika malo trdo položil na tla, tako da se je ta razjezil. Iz val ga je ponovno k metanju toda ko ga je ta hotel prijeti je Dušan zagrabil lopato, ter udaril Štefana po glavi, ki je s preklano lobanjo obležal. Mladega ubijalca so zaprli. Smrten padec V Utiji ae je ponesrečil gozdni delavec Tine. Bil je zelo priljubljen in močan delavec. Ko Je usodnega dne prejel plačo, je šel malo pijančevati. Proti jutru ko se je vračal proti domu, da bi šel spat k gostilničarju Antonu Lindnerju, na pragu pa je padel na kamenita tla in si pri tem Trinajst jih je že preilo naš xi0mil levo nogo In si prebil lo- FK08VETÄ banjo. Nezavestnega je našel ob 6tih zjutraj konjač Marko Pivec, ki je obvestil o nesreči zdravnika in orožniško postajo. Ker mu je tekla kri is ust, nosa In ušes, mu poklicani sdravnik ni mogel pomagati. Kmalu po 7 u-ri je nesrečnež umrl. Bil je za-nesliv delavec. Z avtomobilom Iz Zagreba v Berila v 24 urah Zagreb, 9. aprila 1930. Te dni namerava odriniti iz Zagreba z avtomobilom v Berlin znani zagrebški športnik Edo Funk. Napravil je stavo, da bo 1,110 km dolgo pot napravil v 24 arah. To je na evropskih cestah, ki so v zalo slabem stanju, precej težko. V slučaju, da ne bi nič počival bi prišlo baš BO km na uro poprečne hitrosti da uspe s svojo stavo. Toda vprašanje je, po težki cesti f precejšnjimi vspetostimi. Novi most preko Save Beograd, 6. apr. 1980. Dela pri montaži konstrukcije iz jekla za novi Savski most pri Sabcu bodo skoro končana. Kakor Izgleda, bode osebni in vo-zovni promet fte letos otvorjen. TroMoe v spodnji «taftl bodo pa položHi šele v jesen, nakar bo za- ~ _„l polomi WM" v jwn, nmmmr »*> . BH.. P ***** k** otvorjen tu- da radovoljno vsak z torml ^ u[etniik{ ^^ rojakov na I Nino .K ¡gnfto. t»vt «trnje, Irl presrečni par." Mogočen je proti koncu Prospero, ko se poslavlja od vseh, ki so preje stari neprijateljl In krvni sovražniki, sedaj po njo-govi in Arijela zaslugi zopet prijatelji h» Jh" n run. COPYRIGHT piovo Shakesparja od odra tn nn- ti Ljubljana. » aprila 19«0 Renska Uprava je dovolila ia-sebnkel Antoniji Kiepaeh-Haael burg, pristojno v občino Pod vrh. spremeniti rodbinsko ime v Tin- Vsak človek je še videl v knjigah in v čaeopislh ali pa na filmu saaaambo "Copyright". — To pomenja, da isdajatelj ima izključno pravico ponatiaksti dotično knjigo, članek itd. Co« pyright Law (avtorski zakon) od 1. 1909 z raznimi kasnejiiml dodatki določa isključno pravi« eo tiskanja, ponatisa, prevajanja, dramatiziranja, prodajanja oziroma predstavljanja v slučaju dramatsklh del. Razun ako je livirne besedilo "tujega izvora" in v tujem jeziku se mora tiskanje in vezanje izvršiti v Združenih državah. Copyright ae lahko dobiva za knjige, časopise, predavanja, pridige, draaaskf predstave, glasbene kompozicije. *ape, u-motvore, modele, slike, fotografije, ilustracije, kinematograf fične slike itd. V vsakem lstlsu takega dela mora biti vidljiva zaznamba "Copyright, 10...... by .......... Da ae dobi avtorsko pravieo, treba takoj po publikaciji poslati dva iztisa na Copyright Office, Library of Congress, Washington, D. Ç, Ako gre za delo inoaemca all je bilo prej izdano v inoaemstvu, treba samo enega iztisa. V slučaju knjlh ameriških pisateljev ali rednih stanovalcev te dežele, treba priložiti affidavit, da je bila knj;« ga tiskana in vezana v Združenih državah. Tlakovlne za to daje Copyright Office na zahtevo. Pristojbina sa copyright stane $2.00. Za drame, glasbo in umotvore bres iitisov na pro-daj stane pristojbina le |l.Qp. Copyright daje Izključno pravi« co za 28 let in pravico ia podaljšanje sa nadaljnlh 28 let. Avtorska praivlca velja tudi za pripadnike onih inozemskih dežel, ki podeljujejo tako vzajemno pravico Amerlkancem. Mednarodne pogodbe v tem smislu so bile sklenjene z večino inozemskih držav. Od začetka organizacije Copy, righa uraUa je bilo skoraj 5 milijonov knjig in drugih predmetov, za katere Je bil lsdan copyright vposlanlh kongresni knjižnici v Wasblngtonu. PLU, ; Slomški Narodna 1WH Ttl. Ruck ford 4904 * *T»' » WT4I So. UvnfeU A?».. CkUs««, lil. - GLAVNI ODBOR S.N.P.J. upravni omsk: VIHOINT CAINKAE, prtMnlk.....««M 8 UwntaW An, CklMff^ III. pftbd a. VIDER, «L tajnik.........W67 S. Lswfetate aw., Chlcsgo, IU. RUA8 NOVAK, UJnlk bol oddilk«.... M57 S. Uwsdsl« Avt., (%\cMg», 111. /OHN VOQRICH, «L blarajnik.......2M7 8. UwndaU At».. Chloa««, HI WLIP GODTNA, sprevIUU fU«lta.,..MI7 8. Uvndsl« A v»., Chlcairo. m. JOHN KOLIK, urodnlk ftaiU«......MB7 8. UwndaU At».. Chit«««, BL odborniki andrew ^IDRICH, prti |>odpr«da«dnlk, m Ku.m11 at«., Johnitown, Ps. donald J. LOT RICH, drugI podprwU., 1M7 8. Trumbull at«., Oitas««, III IOHN J. ZAVERTNIK, «1. sdrsTnlk........S7M W. M* St. Obiesrot TIL gospodarski odsek« * gj frank alesh, pr«d»«dnlk..........8184 8. Ctswford at^, Cklrsf«, iii JOHN OUP...............................mi W. 17th St., Ohtoafo, 111 iOSBPB 8I8KOVICH................1000 I. 74th gtmt, CUv.ltnd, OMa POROTNI ODSEK i JOHN QORSEK, proditdnlk..............414 W. Hsy 8t„ 8prin«f1«ld, I1L ANTON SULAR...................................Box 87, Arms, Kaas. JOHN TR0BU................ i......,.,..,,.... Roi 857, StrsbSM«, Ps. PRANK PODBOJ................................Bo* 01, Park HIU, Pa FRANCES ZAKOVftEK.................1010 Adsms St. No. 0hies«o, IU. ............OKROŽNI SABTOPNIKIl GEORGE SMREKAR, prro okroljo.'......117 Main at«., W. Allqulpp«, Ps. JOHN LOKAR JR., drufo okruija........000 B. lOtnd St., OUTslsiii, Okia FRANK LKKftA, tretj* okroftj*............P. a Boa 184, Molbcrrjr, Kana FRANK KLUN, ««trto okroljo.................Boa 00«, ChUholtn, Minn FRANK KLOPCIC, polo okroljo......................P. O. Dtno«, Wya NADSORNI ODSRKi * > 1 FRANK baits, pr^Mdnlk..... ...........0000 W. 00th StH OMeafo, KIL ALBBBT HRAST......................000 8. Ploroo St., IKIIwaukoo, Wia MICHAEL PLESHE..............010 Madlaon at«., n. S., Plttiburffh, Ps. Dr. 8ardo£ Je, kakor snano, konfiniran na nskam liparskam otoku. Oblast mu js dovolila, da sm« levrisvati soboadravnlltva. Ivan Stari, blvAl uradnik "Istar-sk« Hijcči", ki je konfiniran na Ponsi, ja otvoril tam vinotoC — tipaccio vinir _ . Goriški prolt dr. AlojsJJ Fai dutti sa po vojni kot rasuplt av strijskant ni mogsl vrniti na svoja službeno mesto v Gorici. Zato ga Je poslal Vatikan k nun cijaturi na Litvanskem. Te dni mu Je podelila filocofeko-teolo-gična fakulteta na univers! v Kovnu doktorsko diplomo honoris causa sa njegove sasluge si to fakulteto. Advsntisti, kl nstnsnjajo dru gl prihod Kristusov, so pritell razvijati veliko propagando po primorskih pokrajinah. Po Tr» stu In okolici se gibljejo agfta-torke, ki prodajajo knjižica, tudi v slovenskem jeslku, in po» nujsjo list "Araido della veri ta". Brediitm adventlstUnega de-lovanja je v Flrensl. Premež tiona, qm Zonite, the new powerful •ntieeptle. Aleo guar da againat colda, eougha and man eerioua dia-eaaee of oom aad MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRASLE. AU STE NAROČENI NANJ? na 9. maja tega leta 8 ekspresnim par- flHBSB^, J nikom JmM H OLYMPIC ¿gfl^^H j H z izvrstnim voditeljem. Originalne ce- HSr ne brez kakih zaračunavanj. Najboljša mesta v vseh razredih so že sedaj zajamčena za vas. Onim, ki mislijo potovati v staro domovino v juniju, priporočamo nai drugi izlet s parnikom MAJESTIC s največjim parnikom na svetu, kateri bo zapustil New Yorl dne 6. junija in je na vodi samo pet In pol dni Vse prijave za to kakor tudi za vse druge izlete v juniju in juliju sprejema CHICAGO, nx I "THAT LITTLE _LJLI 11 -^m' ——mbm rS^pACHÄor Vi v HAHDS "That uiBvte oor. 0 IfPAOK. >«H-tMATaUlMr CO\>ut> PvACr CAtt £VNo -f/ "ro*C»SARflAH6«