RADOSLAV KNAFLIČ: Proglas-Deklaracija. Ob presoianiu proglasa se ie treba Doelobiti v nieerovo vsebino. a tudi v način. kako se ie nroelas snravil v učlteliski svet. A. Vsebina Proglas nam v XI. členih natančn,eie razlaea to. kar nam pove vsebina člena 2. naše osrednip organizaciie. UJU prav na kratko. (Večina članov ie v zmoti, ker se sklicuie na čl. 2. oravil UJU iz leta 1920.. ki ie bil na leta 1923. izDremenien in ne označuie več tako točne smeri. — Op uredn.) On n-am Dravzaiprav ne nove ničesar novega, temveo nam nodava sanm način. kako izvr.šujmo vsebino določb imenovanega 2 elena. Sklenati o -projdasu se torei Dravi skleuati o načinu izvrševania člena drugeea naše osrednie oreranizaciie UJU. Staviin predlog: Učitelistvo Mariborske oblasti skleni: »Drava mora tečl mimo Maribora. pri Sv. Petru io mora zaviti na iue notem mora teči mimo Ptnia. Ormoža ter se nioia nri Os.ieku izlivati v Donavo!« Čemu ta smešen predloE: in sklepanie? Sai tečp Drava od oamtiveka. nokoravaioč Sp naravnim in zeniliepisnim zakonoin. brez našeea skle~ nania v tei smer; nroti izhodu. Vkliub temu te znak razumnosti. če razkriiemo vzroke. zakai zaviie Drava nri Sv Petru nroti iueu. zakai io notem zaviie prnti izliodu itd Vzrokp teea nieneea toka naidemo v zakonib fizike in v tvorbi zernlie (geolosfiie). V tei nrispodobi se naliaia tudi naš proelas. v.ip se namreč skozi člen 2. naše uiediniene osrednie oreanizaciie. IzDrcrniniaioč spotoma svoio smer. protl našemu središču — Beogradu. Pisateli nroelasa i> sicer tuintam /asrazil v orotislovia. i>orabil mnoeo. miioeo besed tei ie v eni točki udarii v lice n?>iboliši učiteliici vseh narodov — zeodovini. a storil ic dobro. da ip ž niim slovenskn uŁ> telistvo Dozval na iznit. č^. smn dovolj zreli fn iisoosoblieni svoic stanovskp :n §olske zadeve nresoiati 7, dobrim. zadostnim ali nezadostn:m uspehoni Prosrlas nravi v 2. točki II. člena. da ie razpolitičen:e (depolifzaciia) »š 01 stva« (ne šole) obče iDriznana narodna ootreba. s katero se kriip naš interes. Dosedai to ni bilo obče znano. a še man.f nriznano. čuli so v 1p posamez-ni elasovi v tem smislu. Da nam bo mogoče razDolitičenje šolstva nrav snoznati. čujmo torei naiDrei zeodovino! 1. Cesarica Mariia Tereziia ie oznala važnost šolstva za državo, Izrekla ie svoi nrosrlas na kratko samo s * Opozarjamo na sklep org. eksekutive. da uredništvo ne Drevzema Drav v nobenem oziru od^ovornosti za ix>dpisane članke. tudi ne vsebinsko. kar vel.ia fudi za ta članek. Urtedn. tremi besedami: »Schoia politicum est!« = šola ie politična zadeva! Kai ie ona v izvršitev teea svoieeR »roglasa ukreniia, da bi takratno skromno šolstvo iztrsiaJa iezuitom iz rok in ?a novzdienila. nas uči zeodovina pedaeogike Malo besed. mnogo deiania! 2. V Slomškovem času. pre-dno se ie bil na podlasi avstri.iske ustave izdal državni osnovni zakon. 110 koiem so daii tudi natn Slovencem pravico. dobiti' vse svo;" šolp v slovenskein ieziku. ni naš takratni na.iboliši pedaeog. nisateli ln pesnik Anton M. Slomšek žalibog sinatral šole za narodno politično zadevo. t i. 011 ie naše šolstvo menda nevede in nehote že v naprei razipolitič;l. Takrat namreč nemški narodni čut (nacionalizetn) v avstriiski državi še ni bil toli razvit. da bi hotel škoditi nenemškim narodom ter s tem postati šovinističen. zato se ie takratni naučni minister vo roistvu Nemec, v šolskih zadevah po Sloveniii rad obračal po nasvete k Slomšku. Med drueim ga ie vprašal. ali nai se v našib sredniih šolab še nadalie podučuie saino nemško ali na slovensko. A. M. Sloinšek ie bil izvrsten dušnl pastir. dobcr oedaeop- sloveč nisateli !n ¦nesnik. toda čudovito slab narodni nolitik. lp, tako ie mogel predlagati naučnemu ministru. nai bodo naše srednie šoie šp nadalie samo nemške. slovenščina pa se uči kot Dredmet. kaiti man.ika nam slovenskih učniih knjig Slomšek se žalibog ni spomnil. da bi uprav to nomanikanie v enem do dveh ali treh letib rodilo slovenskp. učnp knii^e. Profesorji b! bili namreč Rrimorani. se va vsako učno uro uisiTiPiio na woduk pri-nravliati. iz 6esar bi v uar letih nastale učne kniige. V svoii >naradno-piolitični nevednosti (zaslepljenosti) in v svoii krivi sodbi nam ie Sloinšek nrizadial velikansko kultumo škodo. zaradi niegove narodne nepoVtičnosti smo bili obsojeni ostati še nadalie manivredni narod. nravi duševni siiženi nemštva 3. Nemci so že ze-odai spoznali, da ie šolstvn odlična državna in nar-odnoDolitična zadeva. uvedli so v avstrijski državi dualizem. s čimer so vre:l: šolo v .inoč nemštva in madiarizaciie. V dozneišili letili se ie srcer tned ličitelistvom, tudi med neinškini. noiavilo eribani^ pn podržavlieniu šolstva, todanemški šovinizein teea ni doipustil. Nemci so sc namreč zavedali. da bi se iim s nodržavlieniem slovenska šola kmalu izmuznila iz niihove nadoblasti Slovenska šola ie ostala tudi v naprei politično razdelicna na 8 deželnih uprav (Štajersko, Koroško. Kranisko. Primorsko. Trst. Oorico. Benečiio in Ogrsko). med kojiml ip le na Kraniskem šele v noveišem času nrodrla nemški led v skromni mer:. Pod Avstriio ip bilo slovensko šolstvo v službi DOiiemčevania nemške državne in narodne politike. (Dalje prih.)