------   342   ------
Kratkočasno berilo.
Sultan in berač.
Neki dan sultana, gredejočega v mošejo k molitvi, ustavi reven Turein razmeršene brade, stergane obleke in razdra-panih opank, ter mu — po svoji šegi roke na persih pre-križavši — spregovori: „Slavni gospodar! veruješ Ji, kar piše prerok naš Mahomed?" — „ Verujem v besede prero-kove" — odgovori sultan. „Slušaj me tedaj dalje" — reče
------   343   ------
berač — „v koranu piše prerok, da vsi pravoverni Mu-seimani so si bratje. Gospodar bratec! ker sva tedaj brata, hajd! deliva si premoženje; meni pol in tebi pol carstva." — Sultan se nasmeja beračevim besedam, ter mu podari sreberen denar. Turčin ogleduje dar na obe strani in ma-jaje z glavo reče: »Gospodar bratec! kakšna je ta delitva? Ti imaš zlata in srebra, da bi ga vsi mezgi Carigradski nesti ne mogli, moji otroci pa stradajo doma, da bi se jim kmalo zaraslo gerlo od lakote. To ni delitva, ampak mala milošnja." Sultan reče na to: „Ako bi vsaki moj brat prišel, da delim ž njim carstvo, še bi mogel ti kaj od tega svojega denarja nazaj dati", in s temi besedami odide. To se je vendar Turčinu vse preneverjetno zdelo, toraj pravi: wAli laže car, ter je sam siromak, — al laže prerok, da smo Turčini bratje, — al pa lažeta obedva, ker sem revež lačen z bratstvom in brez bratstva."
Poleg ?5Neven-aa J. Levičnik.