Šolstvo in prosveta v dravski banovini Iz poročila v banskem svetu (Nadaljevanje) Stanje šolskih poslopij V banovini imamo 871 ljudskih šol. Od teh šol je nastanjenih v privatnih poslopjih 65 šol, v cerkvenih postopjih 58 šol, v poslopjih upravne občine 85 šol, v poslopjtti, ki so last države, 27 šol, v poslopjih šolskih občin 636 šol. Vsa ta poslopja imajo skupaj 2937 učilnic, zato odpade na eno učilnico 63 otrok, kar kaže, da se je stanje z ozirom na prcteklo dobo od 1. novembra 1937. do 31. oktobra 1938., ko je odpadlo na eno učilnico 66 otrok, nekoliko zboljšalo. Na naših ljudskih šolah je sedaj 101 učilnica več. Treba pa bo še Več let sistematičnega dela, da bodo imele ljudske šole zadostno število učilnic. V vseh šolah je poleg učilnic 320 kabinetov in 520 pisarn za upravitelje. Upraviteljskih stanovanj je le 713, manjka jih torej 157. Učiteljskih stanovanj pa še zelo primanjkuje, zato plačuje banovina učiteljem stanarino, okroglo 3 milijone dinarjev letno. poslopjc. To poslopje so dali šoli brezplačno na razpolago vse dotlej, ko bo občina mogla zgraditi pravo šolsko poslopje. Gradi pa se še 12 novih šolskih poslopij, in sicer v Koroški Beli, stez Radovljica; v Logu - Zaplaiti, Srez Ljubljaiia - okolica; v Šmarju, srez Ljubljana - okolica; v Javoru, srez Ljubljana - okolica; v Kompoljah, srez Kočevje; v Motniku, srez Kamnik; v Lokavcu, srez Laško; v Skopicah, srez Krško; v Selnici ob Dravi, srez Maribor - levi breg; pri Sv. Treh kraljih, srez Dravograd; v Senožetih, srez Ljubljana - okolica; v Karlovici, srez Kočevje. — Od teh sta bili 2 medtem že dograjeni, in sicer v Karlovici in Senožetih. Večjih prezidav šolskih poslopij pa je bilo sedem. Zidanje in prezidavanje šol V času od 1. novembra 1938. do 1. nrovembra 1939. so bila dograjena in izročena namenu 3 šolska poslopja, in sicer v Rovtarskih Žiberšah, srcz Logatec (1 učilnica): v Lučinah, srez fikofja Loka (3 učilnice); na Dolžu, srez Novo mesto (3 učilnice). Ta šolska poslopja so stala 140.000 din in 450.000 din in 550.000 din, skupno 1,140.000 din. K tem stroškom je do sedaj prispevala država 77.000 din, banovina s podporo 160000 din, banovina z brezobrestnim posojilom 80 (XK) din. Skupaj 317.000 din. Omeniti je tudi treba, da jo- v Svetinjah, srez Novo mesto, 18 posestnikov zgradilo nn svojc stroške povsem ustrezno začasno šolsko V omenjenem razdobju so dobile šole za zidanje: od države podpore (17 šol) 180.000 din, od banovine podpore (76 šol) 1,326.730 din, od banovine brczobrestno posojilo (9 šol) 555.000 din. Skupaj 2,061.730 din. Celotni fond za brezobrestna posojila po stanju 31. oktobra 1939. v znesku 2,564.612 din pa je razdeljen takole: Tri upravne občine imajo 206.000 din, 53 šolskih občin ima 2 milij. 333.802 din, vloga v Hranilnici dravske banovine 24.810 din. Skupaj 2,564.612 din. Po stanju z dne 30. junija 1939. je na šolskih poslopjih še din 49,604.004,80 dolga. Po stanju z dne 21. dec. 1938. pa znašajo vsi šolski stavbni skladi din 9,022.676,35. Šolski vrtovi V banovini je 779 šolskih vrtov. Od teh je last šolskih občin 708, last upravnih občin 19, v najemu 52. 92 ljudskih šol pa nima šolskih vrtov. Te sole so ali v krajih, kjer ni mogoče pridobiti primernega zemljišča za vrtove, ali pg»8o šolska poslopja zasebna last. V spfošnem so šolski vrtovi prav dobro oskrbovani in ustrezajo šolskim namenom. Tudi ostale gospodarske panagc (čebelarstvo, kokošjereja, kuncereja itd.) se na šolah zadovoljivo razvijajo in so opora pri kmetijskem pouku. Treba je pa poudariti, da bi se te panogc kmetijstva na šolah bolje razvijale, če bi imelo učiteljstvo več strokovne naobrazbe in več zanimanja za stvar. Da tega ni, je kriva okolnost, da je večina učiteljstva iz nekmečkih družin, in pa pomanjkljivosti v ustroju učiteljišč, kjer dobe učiteljiščniki premalo praktičnega znanja. Temu bodo deloma odpomogli domovi učiteljiščnikov, ki se pripravljajo. Potrebna bi bila pa še določba, da morajo učiteljiščniki po končanem študiju na učiteljišču obiskovati vsaj 6 mesecev praktični tečaj v kaki kmetijsk: šoli (Grmu, Št. Juriju, Rakičanu itd.). Revnim učiteljiščnikom bi se morala nuditi za to prakso primerna podpora (Dalje prih.)