Tečajl duhovnih vaj v Domn do konca 1929. Za duhovnike: od 14. do 18. oktobra. Za mladeniče: od 26. do 30. oktobra, od 1. do 10. decembra. Za organiste: od 18. do 22. jiovembra. Za može: od 14. do 18. decembra. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. — Ohešenega so našli. V soboto, 5. okt. so našli pri Treh ribnikih pri Maviboru obešenega brezposelnega Ludovika Kern. Nesreča na cesti. Na državni cesti med Ilo.ami in Framom se je pripetila v nedeljo avtomobilska nesre.a. Neznan avtomobilist je povozil dva biciklista, in sicer enega moškega in eno žensko. Žena je obležala pri priči mrtva, težko poškodovanega in nezavestnega moža so prepeljali v mariborsko bolnico. Neznana utopljenka. V petek, dne 4. oktobra je naplavila Drava blizn Šmartna pri Vurbergu neznano utopjenko, ki mora biti stara kakih 25 let. Truplo še ni bilo dolgo v vodi, a vendar ga pred pokopom niso mogli prepoznati. Otvoritev proge Krapina—Rogatec. Dne 1. novembra bo izročena prometu novozgrajena proga Rogatec—Krapina. Vlcm za vrednost 50 iisoč Din. Neznani lopovi so v.omili v noči 1. oktobra v delavnico krojaškega mojstra Ja- koba Kovača v Razlagovi ulici v Celju. Odnesli so raznega blaga in oblek za1 50 tisoč Din. Javnoet svarimo pred nakupom blaga In oblek. Tat mn iazparal tiebuh. V noči v četrtek 3. oktobra je obiskal Sevrovo hišo v Puconcih v Prekmurju kurjil tat. Domafii so slišali ropot in so tatu' prepodili. Kurji tat je vrgel 16 nakrJLdenih kokoši v vreči preko rame in s« spustil v beg. Za njim jo je ubral domači 19 letnj sin Evgen, ki je hotel uzmoviča dohiteti in ujeti. Ko je videl tat, da je v nevarnosti zajetja, je sunil proti preganjalcu z nožem in mu preparal trebuh. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer je izdahnil. Tatu je odpadla n« pobegu kapa in po tej ga že bodo prepoznali. Železniška nesreča. V soboto, 5. okt<( v noči se je zgodila na postaji Zagorj«. velika železniška nesreča. Trčila stal skupaj dva tovorna "vlaka. Razbitih jd bilo več vagonov, nesreča pa ni zahtevala nobenih Cloveških žrtev. Promei je bil ustavljen za nekaj ur. Mlad ponesrečenec. V rovu KisoveC v Zagorju ob Savi je v petek, 4. oktobra smrtno ponesrečil 18 letni Roman Krznar. Zapregel je konja pred hunte (jamske vozičke), se pognal na prvi voziček ter padel konju pod noge. Žival je skočila, ga udarila s kopitom poi glavi — strašna rana mu zija na glavl — potegnila hunte za seboj in vlekla a vozički vred tudi nesrečnega fanta, Plazil se je po tleh in dobil poleg rane na glavi še nekaj prask po telesu. Ko pa ga je konj privlckel do neke luknjfi sredi tira, je glava omahnila navzdoi v luknjo s tako silo, da mu je zlomilo tilnik — in takoj na mestu je bil mrtev. Avfobus Celjs—Rogaška Slatina. — Vsled konca sczije od vštevši petka, to j« 4. oktobra zvečer ne vozi več v Rogaško Slatino, arnpak iz Celja skozi Mcstinje v Št. Peter pod Sv. Gorami. Od tega časa naprej bo redno vozil ob 6. uri zjutraj iz Št. Petra pod Sv. Gorami skozi Grobelno ob tričetrt na osem, da dobi vlak iz Celja proti Mariboru in dospe v Celje ob pol deveti uri zjutraj, kakor doslej iz Rogaške Slatine. Zvečer pa bo redno vozil ob četrt na sedem iz Celja skozi Grobelno ob 7. uri, da bo prevzel tam potnike iz mariborskega vlaka proti Celju ter bo dospel skozi Mestinje v Št. Peter pod Sv. Gorami ob tričetrt na devet zvečer. Vozil bo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Vožnja bo stala !z Št. Petra pod Sv. Gorami v Šmarje 23 Din, Grobelno 29 Din, Celje 40 Din; iz Podčetrtka v Šmarje 14 Din- Grobelno 19 Din, Celje 28 Din; iz Pristave v Čmarje 9 Din, Grobelno 14 Din, Celje JJ4 Din. — Avtobus mesta Celje. Otvoritev nove ceste. V nedeljo, dne 13. oktobra 1929 se otvori in izroči prometu nova proga okrajne, sedaj oblastne ceste Sv-Urban p—Prevorje—Lesično s sledečim sporedom: Ob pol devetih pri Sv. Urbanu (Grasselli) pozdrav Oblasti in gostov. Ob desetih v Žegru pri Vrečku slavnostna služba božja in cerkveni govor, nato blagoslovitev nove ceste. Ob pol enih popoldne slavnostni banket pri Vrečku. Ob treh popoldne odhod v Kozje. Ob štirih sprejem v Kozjem, zakuska in zaključitev slavnosti. Tri tedne v zraku. Amerikanska letalca Iackson in 0' Brien sta vztrajala 420 ur neprestano v zraku. V skoro tritedenski dobi je napolnilo osem krat clrugo letalo: bencin, olje in preskrbelo pilota s prehrano. Letalca sta prejela 1,400.000 Din nagrade. Maščevanje radi neuslišane ljufoezHl. V Newyorku se je doigralo zadnie dni maščevanje, ki je razburkalo celo mesto. Zdravnik John Kleind se je zaljubil v dekleta, ki pa mu je odbilo ponujeno roko in se je poročila z drugim. Po poroki je poslal zgoraj omenjeni zavrnjeni ženin novoporočeni Sopek, s katerim v roki je sedla z moŽem v avtomobil. Naenkrat pa je šopek eksplodiral s silnim razpokom in pognal v zrak avtomobil z novo poroienim parom. Posrečeni polet z raketnim leta« lom. Dolgo časa že delajo v Nemčiji poskui.e z raketnim avtomobilom, da bi dosegli bajno izredno brzino. Vsi tozadevni poskusi so se doslej izjalovili. Tznajditelj raketnega avtomobila se je lotii poskusov z raketnim aeroplanom. Dne 30. septembra je pognal Fritz Opel v Frankfurtu na Maini z 18 m dolgega letališča v zrak aeroplan s pomočjo raket. Zadaj na letalu je bilo pritrjenih 11 raket, ki so se tekom poleta vse užgale razen treh. Raketni aeroplan jc dosegel le višino 20 metrov in je srečno pristal po 2 in pol minuti. Žobe so 2f-č«.U z zlatom plombirati »olčjim psom na Švedskem. Amerikanska. Prebivalci v malem »ngleškem mostecu I.invfield so zadnje dni silno razburjeni. Vzrok razburfonja tiCi v tem, k<?r 1e kupil 500 let stari jetniški stolp amerikanski dolarski kralj, ga podrl in prepeljal prcko Oceana v Ameriko. Stolp za jetnike in kaznjence je iz leta 1500 in so hodili zgodovinsko znamenitost ljudje gledat iz vseh mogočih krajev. Pravljic, ki so se rodile iz starega etolpa, bi ne bilo mogoče opisati v debelih knjigah. Zapiski zgoraj omenjenega mesteca beležijo, koliko strahot in gorja se je rodilo tekom stoletij v stolpu. Do pred kratkem so še uporabljali stolp kot jetnišnico. Pred par leti je sezidalo mesto moderno kaznilnico in je stolp prazen sameval. Pred dobrim letom je obiskal Linvfield amerikanski milijonar. Opozorili so ga na stolp. Amerikanec je starodavno jetnišnico kupil, jo bodo podrli materijal naložili na ladjo, ki bo odplula iz angleške v Ameriko. Miliionar bo pustil v svoji ameriški domovini stolp natančno tako pozidati, kakor je stal na Angleškem. Ljubezen do siariev. Leta 1669 je pričel ognjenik Etna na otoku Sicilija strahovito bluvati, grozeč ugonobiti vse vasi pod njim. Največja nevarnost je grozila mestu Katanija. Prebivalci so si prizadevali, kolikor se je dalo, rešiti vsaj najpotrebnejše reči. Bogatini so utekali v divji zmedi, nesoči seboj zlato, srebro in druge dragocenosti; revni pa so vzeli, kar jc pač imelo za nje največ vrednosti. Edeno dva stara zakonska nista zamogla vsled slabosti nikamor in tužno sta plakala, videč, kako se ognjeni prodi lave valijo proti mestu. Njuna sinova sta se pravkar mudila na polju, ko hipoma prične gora z neobičajno silo delovati. Pustita delo, tečcta domu, da rešita svoje starše. Neovirano pritečeta k hiši. Starejši si naloži na pleča očeta, a mlajši mater ter čim najurneje zapustita opasen kraj. Toda ognjena reka se je valila vedno hitreje in bližje, pepel in tleče kamenje je križarilo krog njih liki ognjena strašila. Že je izgledalo, da strašni valovi goreče lave vse zajamejo ter njim pripravijo strašen grob. Oče in mati jameta prigovarjati vrlima sinovoma, da ju osivela že neliata strašni usodi ter rešita vsaj sama sebe. Toda pridna sinova nista pristala na to, sklenila sta rajši umreti, nego pustiti stara roditelja v smrtni uri brez pomoči. V največji sili pa je tudi pomoč božja vsikdar najbližje. Lava se je v hipu čudežno presekala na dva dela, kar je omogočilo, da sta sinova srečno prinesla svoje starše na varen kraj. Rešeni oče, ko po prestanem strahu pride zopet k sebi, blagoslovi plemenita otroka: »Bog vaju blagoslovi, dobra sinova, a poplačaj vama z najdražjim, kar sta nama v tej strašni sili doprinesla.« Mati, otirajoč si solze, pa je za svoja otroka vroče molila. Bog pa je pridnima otrokoma tudi rosnično blagoslovil sleherno delo. Colo življenje je njima bilo obsuto z dobrotami, a ko sta umrla, so njima prebivalci dotičnega kraja postavili krasen spomenik, ki bo pričal še pozne veke njuno Ijubezen in hvaležnost do staršev. žahteva razpsroko, ker žena — čika iobak. Pred tremi leti se je Victor Gerhard iz Chicaga potom neke ženitovanjske posredovalnice seznanil pismeno z neko »čarobno devo« iz Texasa. Pretekli mesec pa se je isti Gerhard oglasil pri sodišču in zahteval razporoko, češ, da ne more več prenašati navad svoje žene, ki so vse prej kakor ženske. Vdana je Cikanju tobaka ln pri tem tako izurjeno pljuje, bodisi doma, kakor tudi na javnih prostorih^ da bi jo vsak moški čikar lahko zavidal za njeno izvežbanost. Poleg tega mu neprestano povzroča še druge sramote in na vrh vedno nosi pri sebi samokres, s katerim mu grozi ob vsaki priliki. V resnici pravi »angelček« v ženski podobi, kaj? Seiev iz aeroplana. V Severni Ameriki pri Bellinghamu v Waschingtonu so napravili poskus s setvijo iz aeroplana na 160 njiv. Seme je bilo- v vreči in je drčalo skozi majhno luknjico na njive, katere je preletaval pilot enakomerno. Ali se bo ta najnovejši način setve res obnesel, bo pokazala žetev, o kateri bomo poroCali. Tndi v Ghicagi se tepejo na račua yG.U.stinskih Jndov. Tudi Judje ne drže tako skupaj, kakor se splošno misli. To so dokazali veliki izgredi, ki so jih vprizorili »pravoverni« Judje proti judovskim komunistom. Že več dni so sa slišale grožnje Judov, da bodo »iztrebili komunistični ogel«. S tem so mislili poslopje, kjer so uradni prostorl. in tiskarna judovskega komunističnega časopisa »Freiheit«. V nedeljo 8. septembra zvečer se je končno zbrala velika druhal, napadla ta »ogel«, razbila šipe, a namero, da bi vdrla v urade, jim je policija izjalovila. Prišlo je turli do pretepov, pri katerih je bilo več lahko ranjenih. Povod izgredona je dal omenjeni časopis, ker je pisal proti palestinskim Judom, češ, da so podrepniki kapitalistične angleške vla« de, in hvalil počenjanje Arabcev. Odkritje razbojniškega drnštva v Čikagu. V Čikagu v Ameriki se je posrečilo policiji odkriti razbojniško bando, ki je bila več let strah in trepet celej;a mesta Čikago. Društvo je imelo svojega blagajnika in par knjigovodij, ki so vse »dohodke« zapisali in nadzorovali razdelitev plena. Lansko leto j« znašal čisti dohodek roparjev okoli 15 milijonov dolarjev. Do danes pa se še ni posrečilo policiji prijeti niti enega člana imenovanega društva, zginili so kakor v zemljo. Antialkoholik njel samega sebe. — Protestantovskega pastorja v Indianopolisu dr. Shumakerja, ki že leta in leta divja proti opojnim pijačam, so zdaj hipoma razkrinkali, da — sam tudi pije. Ne pije pa nedolžnega piva, ampak pijačo, ki vsemuje 23 odstotkov alkohola. V zadregi se je izgovoril, da je bolan in da pije le za »arcnije«. Poprej je na vse kriplje zahteval, da ne sme biti nikomur dovoljeno, dotakniti se, poduhati. kaj Se le pokusitl kako kapljico alkohola. — Smrdi, smrdi, vedno bolj smrdi iz protialkoholnega tabora, in ko bo dovolj zasmrdelo, bo ljudstvo obračunalo s smrduhi. Kralj beračev. V veliki kitajski luki Šanghaj je na celem svetu največ beračev. Njih število cenijo na 50 tisoč. Vsi šanghajski prosjaki so organizirani in organizaciji načeljuje kralj. Nobeden beračev ne pozna imena svojega kralja, nobeden ga še ni videl, a mu mora plačati vsak mesec poseben davek. Davek pobira kraljeva telesna straža. Pred kratkem je povišal kralj denarne dajatve. Dvanajst najbolj drznih beračev je izjavilo, da poviška ne bodo plačali. Par ur za to izjavo so našli vseh 12 na ulici ubitih. Nikdo ni vedel, kdo se je maščeval. Vse je prepričano, da je kralj beračev eden najtgogatejših ljudi in pripada trgovskemu Btanu. Redka i.smrtitev tigra. V indijski vasi v bližini Poone se je zgodil ta-le redek slučaj: Mlademu kmetskemu fantu, ki se imenuje Marane, so sporočili, da mu je raztrgal tiger bika in sedaj po bogati pojedini mirno počiva. Fant je zagrabil močan krepelec in res dobil tigra spečega. Pognal je v zverino kamen, jo zbudil in sedaj se je začel boj na življenje ter smrt. Borbo so gledali vsi vaščani v nepopisnem strahu, ker je bil orjaški tiger že precej časa trepet za celo okolico. Mladi Indijec je vsikdar počakal, da se je pripravil tiger na skok. Ko je skočil, se je umaknil na stran in pri tem udaril s palico po tigrovi glavi. Seve je junaka tiger parkrat opraskal s šapo, a dečko mu je tako razbil s palico glavo, da je obležal mrtev. Pojasnilo. Ravnateljstvo mariborskega bogoslovja izjavlja, da Franc Babič nikdar ni bil in ni bogoslovec mariborskega bogoslovja. Začetek kartopirstva. Je od tega prllično petsto let, odkar se je v Evropi začelo kartanje, ki je došlo koncem 14. stoletja med našo javnost iz Italije. Iz Italije se je kartanje razširilo v Nemčijo, Francijo in Anglijo. Prve karte je dobila Italija iz Vzhoda. Stare italijanske karte so obsegale 72 podob. Znano je, da so pred petsto leti, predno so prispele karte tudi v Evropo, Kitajci in Japonci igrali z nekimi pložčami iz slonove kosti ali lesa. Iz izkopin starih grobov v Perziji se da sklepati, da je obleka staroperzijskih oseb zelo slična oni na karti »kralja«, »dame« in »poba«. Iz tega se da sklepati, da je igra na karte dospela v Kino iz Perzije potom trgovskega prometa ir_ je smatrati Perzijo kot začetnico igre na karte.