Zopema oddaja konj vojaitiru? m vozoir V nedeljo, dno 5. aovembra sc je oglasila pii aarodnem poslancu Žebotu v Mariboru odposlaastvo občin ormoško-ptajskega okraja, obstojeee \/. pet županov, oziroma kmelskih posestnikov. Vodil jih je župan g. Irgolič iz občine Savci. Odposlanslvo je predložilo poslaacu proteste proti predpisani oddaji koaj, vozov in opreme za vojaško vežbo. Zadeva je sledeča: Komanda mai iborskega vojaega okruga je poslala posameznim občiaam «povelje«, da morajo lastnikom konj, vozov ia opmne izročiti takozvane «Koajsko-koaiorske izprave«. Saaio občiiia Savci je na primer dobila 21, a obeina Sv. Tomaž 20 takih «izprav«. Kaj določajo te «izprave«? Kmetski posestaiki morajo glasom člena 72 zakona o ustrojslvu vojske v slučaja potrebe rzročiti vojnemu okrugu določeae konje. vozove in vprego za vežbo (vaje). Vsak posetaik dobi poscbno kajižico, v kateri je nataako zapisaao koliko konj, vozov ia vprege in kateri vojaški četi mora dotičai vse to izročiti, kadar bo to zahtevala. Na prvi strani le kajižice je natiskano to-le aavodilo: »Imejitdj te izprave dolžan je isto skrbno shraniti (?!), pri vsakem vojnem poziva ali k vežbi iina jo prinesti s seboj ia pokazati. Istotako pri vsakokratnem plačevanju davkov pokaže kajižico dotičnemu koniur je plačal, da nm isti vpiše ia potrdi piejem vplačaue davčae doklade (morda zopet nov davek?) V slučaju izgube te knjižice, dolžan je pri svojem vojnem okrugu zaprositi, da se miTizda druga, a plača odrejeno ceno za kazea v korisl remontskega foada«. Na zadnji (16.) strani knjižice jc natiskaaa naslednja pripomba: «1. V tej knjižici vpisano živino,"1 priprego in- opremo dolžan je vsak čavati za vo^ho potrcbo. 2. Koaje in opreme — konjeaika-rezervista ae more se prodati v svrho poravnave, bodisi privatnih ali državaih dolgov dotičaika. 3. Dotični, komur vpisana živiaa pogiae, postane nesposobna ali jo je prodal, dolžaa je, da to takoj naznani svoji občinski oblasti in si v roku dveh mesecev nabavi drugo ter jo privede pristojni vojaški oblasti na pregled. Koajeniku, ki bi ne zadostil temu niti po preteka treh mesecev, mu vse nabavi država in sicer aa njegove lastae stroške. 4. Ako je odrejena mobilizacija, zbor ali vojaška vežba, ne sme nihče svoje živine, priprege ia opreme piikrivati ali odtujevati, kar velja za vso trajajočo dobo mobilizačnega staaja ali vežbc. 5. Za aeizpolnjevanje dajatvenih obveznosti kaznuje se krivcc z globo od 100—300 dinarjcv, v ponovnem slučaju od 500—1f>">-!> <)'<n.-iri> v v korisl romnntskega fonda.« Iz posebnih tabcl v kajižici sta šv razvidai dve zanimivosti. V prveai predelu je opomba: «Voii se ne vpišejo, marveč se navede samo število istih«. Po tem takem bodo tudi vole (?!?) klicali na vojaško vežbo. V 5. predelu je napisaao: «Lelni neposredni davek v dinarjih«. V 6. predelu: «Za koji del aeposredaega davka je oproščen od plačanja«. V 7. pa: <Ostane davka za 5 (Kbiof. doklado«. V 8.: «Zaesek vplačane svote«. Iz tega je jasno razvidno, da bo vojaštvo začelo pobirali  še posebea vojaški davek in sicer 5 odstot. od predpisa ¦ nfga direktaega davka. Vsa ta nova breiacaa so kmetsko ljudslvo silno razburiia. Ali še ni dosedaj pojaških brcmea dovolj? Še te aeizvedljive dajatve nam je aaložil beograjski cmlralizem! Kmetje bi morali dati vojaštvu za vežbanje koaje, hlapce, vozove, vprego ia še celo vole! Poleg tc-ga pa se jim prcdpisaje še zopet nov davck v obliki «vojno-vežbene doklade« v izaosu 5 odstot. dosedanjega davka. Poglejmo si, ali je mogoče aašemu ljudstvu nositi vsa ta bremena. Naši ljadje vedo, da je treba za obstoj skupae aaše domoviae doprinesti marsikatero žrtev. Teh žrtev narod' ludi plačuje ia daje tollko kot menda v aobeni drugi državi. jDosedaj dajemo že ogromea ter težak krvni iri denarni davek. Da bi pa poleg tega še morali dati «aa vežbo« konje, vole, hlapce, vozove itd., to pa vcndar prcsega vse meje. Na tak način sc pravi ugonabljati temelj naše države, našega kjnieta! Vsled aezaosae suše je moral kmet itak zmaajšati števiio živiae do skrajaosti. Če bo moral še to oddati, kako bo potcm obdeloval polje sebi ia soscdom! Ia iz dosedaajib izkušeaj vemo, da koaj, vozov ia vprege nihče ne dobi vcč aazaj, ali pa čislo pobito ter napol crknjeno žival. Vozovi ter vprega pa po «vežbi« sploh ni več podobaa robi, za katero jo je izdelal mojster. Iz stotin pritožb zaamo, da vojaška uprava škode sploh noče povrniti. Kolarjev, kovačev in sedlarjev daaes primanjkuje. Siccr pa pride danes voz ia vprega« knieta tako drago, da vsakdo le s težavo plačuje popravila teh predmetov. Kmet ima danes samo {oliko vozov in opreme, kolikor je v istiai neobhodno potrebuje za gospodarstvo. Sledovi strašne svetovae vojske se pri kmetskih gospodarstvih najbolj poznajo. Ia ko še stare rane niso zaceljeae, že hoče vojaška uprava vsekati druge! Mislimo, da so te dajatve danes aepotrebae. Naj vojaštvo bolj pazi na konje in vojaške vozove, pa jih ne bo treba kinetu jemati. če pa že res inorajo iraeti za «vežbo« lako robo, aaj jo vojai miaister kupi aamesto prešernih avtomobiiov, kocij in kaaonov. Ia koliko iina aaša država verižnikov ter vojaih dobičkarjev, koji gleštajo veliko število konj in vozov. Tem pa jih nočejo vzeti. Le kmet bi iuoral nositi vsa bremena. Proti takemu postopanju najodločneje ugovarjamo! Pozivamo vse prizadete občine, da pošljejo takoj aa Jagoslov. klub v Beograd (narodna skupščiaa) proteste, kakor sta že storili občini Savci in Sv. Tomaž. Naše poslance pa pozivamo, da pri vojnem ministrstvu ia celokupni vladi vložijo najostrejši protest proti tej škodljivi in aepotrebni odredbi. DEKLETA! 19. novembra v Celje DEKLETA! NA DEKLIŠKI TEČAJ! Tadi žene so povabljene! Vsa izobraževalna draštva, vse Dekliške zveze in Orliee aaj pošljcjo svoje članice na tečaj! Prav gotovo se aaj tečaja adeležijo vse predsedaiee, tajnice in odbornice Dekliških zvez ia Orlic! Tudi iz župnij, kjcr še aiaiate Dekliške zvezc ali Orlice, pridite v obilncm številu! Železniška zveza v Celje je zjutraj in zvecer zelo ug«lna,' tako, da bodo mogle udelcženke po večini isti daa z doma ia domov. SPORED: ()b 8. uri zjutraj sv. maša v župnijski <-orkvi. Od 9.—13. ure tečaj; na kattiem govorijo štiri jfirc(Uivateljice iz Ljubljane o naslednjih vprašanjih: Žcna ia družiaa. Žena in gospodinjslvo. Žena ia dobrodelnost. Žena in javnost. Slovenska krščanska ženska zveza. — Popoldae ob 14. nri v župnijski cerkvi večeraice in aauk za udeleženk« tečaja. Nato priredi Dekliška zveza celjska v Narodncm domu žaloigro «Mlinar ia njegova hči«. — Tajai.šlvo Sl. kršč. soc. zvcze v Olju.