UVODNIK Horuk v nove ease Nikoli se nisem p<»spremil Glasnika na p( >1 s takšno nelagod nosijo kol tokrat. C.e hi pisal povsem brez dlake na jeziku, hi bržkone užalil ali razjezil nekaj kolegov in kolegic, če hi bil lihi i p.i hi legitimiral njihovo početje. Tli je zgodbica (če vas ni' zanimajo notni nje zadeve v /vezi z uredniškim odborom, [nosim, pivskeičile naslednje Slin odšlavkc): Prva številka letošnjega letnika je bila pripravljena (in vsebinsko potrjeiSa. redakcija pa končana) že many. Z njo se je seveda ukvarjal še prejšnji uredniški odbor. Potem so se /gi idile spremenil kj, o katerih kol glavni urednik sploh nisem bil obveščen, čeprav smo se Še teden dni pred občnim zborom Slovenskega etnološkega dnišiva dogovorili, tla bo iilvrintški odbor Glasnika še naprej štel devei članov, pri čemei bo po funkciji član Ufedniškega i»db<>ra tudi pred-^ Inik društva DohešcdiVo v zadnjem trenutku pa se je /godilo, da je nov. petčlanski uredniški odbor predlagam i)< >va predsednica društva, člani društva p:i so ga na občnem zboru potrdili sii m uredniški odlu>r je prvi pogoj, da hi t riasiiik res bil Še Elaprej glasilo vseli slovaških etnologe»' in elnologinj t kar tako radi poudarjajo tisli ki so ga skrčili), saj lahko le tako Ujučujc predstavnike osrednjih in regionalnih institucij. In če naj hi bil a predsednik ali predsednica, društva tisti a. ki hi 1 k al a Člane uredniškega odbora (¡11 morebiti imel a tudi :!aVrif> besedo pri vsebini GkisniRŽi). potem glavnega oz. odgovornega urednika sploh ne potrebujemo več V tem pnuiLTu bi bilo smotrno, da bi predsednik oz. predsednica drtištv.i poleg odločanja o njegovi vsebini prevzel a tudi težaško tlelo pri samem pripravljanju In izdajanju (i lasni ka l)a sv razumemo: komunikacijo med uredniškim bdi><>rom 'z urednikom urednico in izvršnim odborom društva je 1'' 'slej tuejal siatul tli ušiva z vključeva njeni urednika oz. uredil« n del< i iz\ rsnega < idbora, kateremu je por< )čal a o svojem delu Do težav ^ zadnjem letu in pol pa ni prišli > zaradi nepri-PUvljenostl za dogovarjanje in komunikacijo .v katerekoli strani tenivet zaratli različnega razumev anja statutarnega od nosa irieJ društvom. preilsetlnikom predsednico in gla tlom. ki ga društvo izdaja. Če katerikoli član društva (skupaj s pi etlsedniki »m o z pret Isednico) ni zadr >v< »Ijen z uredniško P1 'lit ikri društvenega glasila oz. z delom uredniškega odbora, pa/- lahko predlaga zamenjav« >. na mest* > da poskuša relroak-iivno ^jpremeuili uredniško politiko, ki je bila potrjena na ' 'neiii zboru (da je (»hi ni zbor višja instanca oil izvršnega 1 'tibi h ;j m predsednika ali predsednice društva, je marsikdo N'legledal). 'n tako si, ji zg< k lilo, da pi ipiavljem in potrjeni Glasnik m •S|"i iti v tisk. ker naj ne bi bilo sredstev, šele ko je ob koncu ''nuja prišla prva pogodba o subvenc ioniranju / Ministrstva ■'•' ziianosi in te lino!' 'gijt > (ki nas bo let t >s ventlarle nagradilo za usj-hmk) deli > v pretekljh ttvli letih), smo dobili zeleno luč. htkrat pa so m nai ni za letošnji letnik že povsem skazili, saj |l ''il ob Evropskem mesecu kulture v načrtu izid številke z 'mhljanski » lematiko ki ho lako izšla šele septembra. To se je zgi idilo \ 11 emu ku. ko sino kljub prepolovi jenim sredstvom v lanskem letu dobesedno z nadčloveškimi napori ohranili li't-m r.-diiega izhajanja Glasnik^! I oliko o fem i >\ l i|na številka, ki jo držite \ rokah, pač ni kot smo W, |o zamislili na začetku leta, zato pa vseeno, i 1'' prinaša neUt+vtanunivega branja za vsaki>gar \ ospie-so ioki.il* zais^ti sprejemanji) nove varstvene in z.rsciine z:ik< piodajt- j.^n^h zapisi s posveta o etnologiji in novi varstveni zakonodaji, e'eprav prihajajo nekaj let pre pozno, bodo morda v zadnjem trenutku ventlarle kaj prispevali k iskanju najustreznejših zakonskih rešitev I'o kriterijih Ministrstva za znanost in tehnologijo bi morali znanstveni prispevki po obsegu presegali strokovne in dilige prispevke. Tokrat žal ni tako. A vseeno objavljamo tri tehtne pi ispevke o etnologu \ muzeju, analizo kulturnih sistemov \ Vzhodni Evropi v času tranzicijc poljskega antropologa Mari ana Kempnyja ter zapis o manj znanem delu kulturne dediščine Bosne in I iercegovine, o nagrobnih spomenikih in epigraliki umetnostnega zgodovinarja in orientalista Ferhata Šele, Z dvema intervju j etna opozarjamo na pomembno delo el ni »loginj v regijah. v sv<»jem imenu in v imenu uredništva , es tita m Ivani I eskovec in osebju idrijskega muzeja za priznanji Evropski muzej lela /. zamudo objavljamo tudi prispevek Mojce Ramšak ki je lansko leto predstavila etnološke knjige, natisnjene na Slovenskem v letu l'WS m takratno našo pro^lukt i jo priinei jala z nekaterimi evropskimi državami. Izkaže se. da je stroka v ustvarjalni ekspanziji in tla so nekateri prepiri o identiteti sin >ke le viharji v žličkah sirupa. Prepričan sem. tla je pošleno delo neskončnokrat vet vredno od pritlehnlli razprtij o tem. kdi i je "naš" in kdo ne. Tudi tokrat prinašamo poročila etnoloških instituti| za lan sko leto. Bibliografske poda t k t. smo posredovali bibllo.te karkam za izdelavo sprotnih bibliografij in jih (delnih) v Glasnjkll ne objavljamo Zahvaljujem se vsem avtorjem za poslane prispevke in pozivam tiste, ki jih v tem pregledu ne naitlemo, da se bolj nolnidijo naslednje leto. Ernest Gellner |e tlo konca svojega življenja vneto zagovarjal posebnost "diskurza znanosti". V jedru znanosti, ki temelji na univerzalni logiki, ni ne kulturnega ne kakršnegakoli drugega relativizmi). Tudi če izhajamo iz episieuu>l vplivaji > na razv< >i znan« »sli, ne m< >rej< • pa spreminjati pravil, kakor hi se jim pač zahotelo. Dokler bom verjel, tla v znanosti ni ne svetih krav ne svečeniških sini »d, ampak je vsaka znanstvena tre litev le začasna in dokler bom verjel, da morata bih vsako znanslveno tlelo in vsaka znanstvena misel podvrženi neizprostni krniki si bom po svojih močeh trudil, da bi tudi naša etnologija in antn>ptilngija oslajali v okviru kriterijev lalsilikahilnosii Raj ko Muršič /'. In še nekaj. Zaradi časovne stiske in zalo. ker ¡t• dosedanja lektorica na porodniškem dopustu, vseh hi-scth! nismo mogli temeljito jezikovno j>oj>ra vin. tato gredo jezikom i s/io drsljaji na račun avtorjev Kot urednik pač ne morem pleni p< isegali v jezikovno tkivu pisnega izražanja neveščih piscev lii velja, da najslabše obvladajo slovenski jezik Usti. ki ima/o najbolj jiolua usta slovenstva /.ato met um. da hi hil že skrajni čas, da bi Slovensko etnološko društvo za StmjC člane in članice organiziralo poletni• tečaje sit ¡venskega tenka in kreativnega pisanja GLASNIK 1-2 ZRoS