Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štev. 13.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. januvarija 1886.
Letnilc XIV.
Avstrija iu Slovani.
»Slovanov ne pustim k steni pritiskati", tako je rekel grof Taaffe, ki ima sedaj državno krmilo v rokah in Avstrija je zapisala jednakopravnost vsih narodov na svojo zastavo. Uradno ponemčevanje je toraj ponehalo, a začeto delo se ne dii, tako lahko ustaviti, osrednjena država z uradnim nemškim jezikom je še zmirom vzor nekterim gospodom, ki zavzemajo visoke državne službe, drugim je pa sredstvo, s kterim sedanji vladi mečejo polena pod noge. Kar pa je država opustila, to hočejo z novo močjo začeti nekteri nemški (?) možje po družbah (»Schulverein", »Deutscher Klub" itd.) in po postavodajal-nih zborih. Uprav te dni smo brali, kako so v Graškem deželnem zboru narodno vprašanje prav za nebodigatreba spravili na dnevni red. Podučni odsek se boji namreč, da bi se Slovenci po šolah ne učili maternega jezika in zarad tega nemščine ne zanemarjali iu je nasvetoval neko resolucijo, v kteri pravi, da je nemški jezik štajarskim Slovencem potreben iz državnih narodnopolitičnih in gmotnih ozirov. Da so razlogi za to ali pretirani, nekaj pa neresnični, vidi se ti resoluciji na prvi pogled, in to so tudi govorniki zoper to resolucijo izvrstno povdarjali, tako je med drugimi poslanec Gcidel kazal na to, da je vlada na drugačnem stališči, kakor štajarski deželni zbor, kajti ona v imenu državnega jedinstva ne zahteva nemškega jezika, poslanec Vošnjak pa je kazal na jug iu vzhod, kamor teko naše vode Drava in Sava, tje doli nas vodi kupčija in promet, tam je trg za pridelke naših gori, in za izdelke dlana in uma. , Ako so nas kedaj Nemci zaničevali in prezirali, so vendar lahko kazali na Avstrijo, prvo velemoč v Nemčiji, a tega sedaj več ne morejo reči, le misel jednakopravnosti združuje narode mnogojezične Avstrije pod vzvišenim geslom Habsburžanov, kdor nasprotno ravntl tej misli, ne more biti prijatelj Avstriji, on zavzema stališče, ktero je vlada popustila odsihdob, ako že ne poprej, ko je Bosno in Hercegovino zasedla.
Naši nasprotniki tudi navideznega vzroka nimajo, da bi nas napadali, niti takošnega ne, kakor so ga imeli pred zadnjo francosko-nemško vojsko. Z dobro vestjo in lahkim srcem tudi nevešč politik zagovarja pravice maternega jezika, ker je vlada na merodajnem mestu to načelo izrekla, da ima vsak narod pravico izobraževati se v maternem jeziku. Cemu toraj to dokazovati, kar je jasno po božjih in naravnih postavah, iu pravno veljavno? Toda stvar ni tako lahka, kakor si kdo misli, poglejmo jo še od druge strani. Dr. Dominkušu, ko je zagovarjal pravico, da se sme vsak izobraževati v svojem maternem jeziku, odgovoril je poročevalec, dr. Auserer, da je občina, o kteri je dr. Dominkuš govoril, sama prosila za nemški učni jezik. — No, tega ne bomo tajili, da si naši ljudje žel6 znanja nemškega jezika. Tudi mi ne tajimo potrebe nemškega jezika tistim, ki se dalje šolajo in ki imajo taka opravila, a Kaj ga je potreba v ljudske šole vrivati kjer ne podpira, ampak ovira! Naši ljudje pa si žele marsikaj druzega, in v teh željah ne najdejo toliko zagovornikov, kakor takrat, ako si kaki tujci, recimo tudi slovenski renegatje iu zbegani neuki ljudje, žele nemških šol. Kakor se vpraša, tako se odgovori. Svoje dni so turške eb-lasti vprašale Bolgare unite, ali ste Grki ali ste Bolgari? Ko so unitje odgovorili, da so Bolgari,
rekli so jim, pristopite toraj v bolgarsko (razkolniško) cerkev, kaj hočete še več.
Ako prašate našega kmeta ali kterega koli človeka, bi li rad znal nemški, gotovo Vam bode odgovoril, da bi mu to bilo ljubo, in da to tudi privoši svojim otrokom, kajti kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Ako toraj hočete nemški znati, prosite za nemške šole! Kaj ne, daje to logično resnično? Vendar Vam ne svetujem, kmeta dalje podučevati o tem, sicer Vam bode rekel, da zarad znanja nemškega jezika mu zemlja ne bode nič bolj obilno rodila, živina se ne bode debelila. A tudi rokodelec Vam bode povedal, da mu je znanje njegove umetnijo pred vsem potrebno, morda bode še rekel, da so gospodje po pisarnah zarad ljudstva, a ne ljudstvo zarad uradnikov.
Zastopniki slovenskega ljudstva so mnogokrat ponavljali, da se Slovenci radi uče nemščine, da spoznajo nje potrebo za vsacega, ki se hoče izobraženim prištevati itd., a dosihmal nismo še slišali, da bi bil kak zastopnik nemškega ljudstva, recimo, v Gradci ali Oelovci povdarjal, da je znanje slovenskega jezika potrebno in toraj se mora prilika dati neslovanom, da se priuče slovenskemu jeziku, tega nismo še slišali javno po ljudskih zastopih povdarjati, — kaj pak, posamezni vidijo to potrebo in skušajo priučiti se slovenskega jezika, tudi vemo, da ta čas vsi znajo slovenski, kedar gre za kako boljšo službo tam kje med Slovenci.
Nemci pravijo, jednakopravnost jezikov je v tem, da S3 Slovencem daje prilika, naučiti se nemškega jezika. No, v tem so vendar Nemci po Štajarskem iu Koroškem še boljši mimo Nemcev po Cehah, ker tam še nemški jezik ni obligaten po srednjih šolah, vsak narod ima srednje šole s svojim poučnim jezikom, vendar bi le radi vedeli, zakaj niso jednako skrbni za priučenje slovenščine, kakor nemščine. Kaj je vzrok, da tukaj Nemci merijo z dvojno mero, sebi tako, drugim drugače? Pravni čut se jim je zgubil, svoje gospodoželjnosti ne morejo popustiti, Slovenci so jim nižji rod. Mnogo jih je med njimi, ki hodijo po oglajenem tiru, a ne pogledajo okoli sebe, da se je vse na svetu že spremenilo; mnogo jih je pa tudi takih, ki zagovarjajo nemščino, iščejo svojo korist, ako se jim ne godi po volji, pa pravijo : nemški jezik je v nevarnosti, na boj za njega pravice! Kako si vendar moremo tolmačiti besede, ki smo jih slišali v deželnem zboru: Nemci v Ljubljani ne marajo za take nemške šole, ktere je oskrbelo Ljubljansko inesto, dokler je mestni zastop slovenski. To je vendar dosti razločno povedano, da nekteri nočejo sloge in miru, marveč da je boj njih življenje, brez tega nočejo biti.
Ako vse to prevdarimo, ne moremo verjeti, da delajo edino za blagor, kedar snujejo nemške šole, kedar nam priporočajo znanje nemškega jezika. Iz zgolj usmiljenja in platonične ljubezni do Slovenca se to ne zgodi, ko bi bilo Nemcem res mar za spravo, bi so ne branili složno delati na občni blagor. V takih okoliščinah se godi takemu, ki govori za pomirljivost, da obtiči v sredi med dvema stoloma na tleh.
Dandanes o pravicah nenemških narodnosti oso-bito Slovencev pisati sicer ni več tako nevarno početje kakor nekdaj, vendar ne smemo te svoje dolžnosti zanemarjati, svojih nasprotnikov ex professo ne bodemo prepričali, ker tem gre sila nad pravico, ako ne morejo strahovati, pa pravijo, da so zatirani,
vendar ne bodemo nehali stvari vsestransko pojas-novati tem, ki so pristopni mirnim in spravedljivim besedam. Za sedaj pa nasprotnikom še ne moremo verjeti, tudi ne ako nam v liberalnih frazah ponujajo in zagotove sočutje, verjeti ne moremo, dokler dejanj ne vidimo.
Sedaj smo stvar pojasnovali sploh iz političnega in socijalnega stališča, nismo pa še v misel vzeli pedagogičnega, iz kterega bi se stvar, ktero zahtevajo naši neprijatelji, popolnoma dala ovreči, naj pa to ostane za primeren čas.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja, 16. januvarija.)
(Konec.)
V posebni obravnavi poslanec Hren predlaga, da naj bi se prva točka nasvetovanih predlogov glasila :
„1. Marg. št. 9 § 11 letnega poročila vzame se na znanje.
2. Deželnemu odboru se naloži, da naj se v imenu deželnega zbora obrne na vis. pravosodno ministerstvo s prošnjo, da ono blagovoli po državnih pravdništvih in s porabo pravnega sredstva priziva vplivati na to, da sodnije postavo od 4. maja 1885 (drž. zak. 89) tudi glede ciganov strogo vporabljajo, ter da pri vsaki obsodbi zarad vlačugarstva v smislu § 7 in 8 omenjene postave izrekajo, da se smejo cigani po dovršeni kazni izročiti prisilnim delavnicam, in oziroma oddati jih v poboljševalnice."
Dalje predlaga še sledeče dostavke, ki so bili deloma že sklenjeni v zadnjem zboru:
»3. Deželnemu odboru se naroča, da se vnovič obrne na deželno vlado zarad spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Natural-Verpflegsstationen).
4.	Deželnemu odboru se nalaga, naj on opozo-ruje vse občine na določbo § 4 gori omenjene postave s primernim podukom.
5.	Visoka vlada se vnovič naprosi, da konskri-bira vse po deželi se nahajoče ciganske rodovine in posamezne cigane in dožene njih domovinstvo."
Poročevalec zoper 1. in 2. točko Hrenovih predlogov nima ugovarjati, pač pa se mu zdi nepotrebno ponavljati lani storjene sklepe, ki še vedno vežejo deželni odbor. Tudi 4. točka bi nič ne pomagala, ker župani sami ne morejo nič storiti.
Pri glasovanju se namesto odsekovih predlogov sprejmo 1., 2. in 5. predlog Hrenov, 3. in 4. predlog pa se zavržeta.
Zatem se Mariji Zapletovi miloščina podaljša za tri leta ter se dovolijo sledeče podpore: Alojziju Ganglnu, učencu na tehnologičnem muzeji na Dunaji skoz celo loto vsak mesec 20 gold.; Jakobu Kralju, učencu na obrtni šoli na Dunaji 150 gld.; Ivani Foderl, učiteljici za ženska umetna dela 150 gold.; Mariji Hlavka, učenki na obrtni šoli za ženska ročna dela na Dunaji 150 g»ld.
Prošnja županstva v Planini, da bi se bolnišnični oskrbovalni stroški za dva občinca prevzeli na deželni zaklad, se izroči deželnemu odboru z naročilom, da naj se pri izpraznenji kake ustanove ozira na to prošnjo.
O prošnji pridelovalcev žganih pijač na Dolenjskem, da se oproste vžitninskega davka' sklene se glede na to, da postavodajstvo o vžitnin-skem davku spada v področje državnega zbora, ravno
tako postavodajstvo glede davka na točenje žganja, in da je deželni naklad na istočno žganje pre-malosten, da bi mogel vplivati na konkurenco domačih pridelkov s tujimi madjarskimi — da se do-tična prošnja odbije.
Ravno tako se odbije prošnja Neže G ur i gleflč odpisanja oskrbovalnih stroškov za Ožbolda Gurija, ker se premožni stan Neže Guri od lanskega leta, ko se je odpisal že velik znesek, ni spremenil.
Za cesto med Rečico iu B j! e j s k i m j e z e r o m se občini Blejski in Gorjanski dovoli podpora 500 gold.
Prošnja Gašparja Gasparina za trimesečno predplačilo se odbije. Gosp. poslanec Stegnar predlaga prošnjo njegovo izročiti deželnemu šolskemu svetu s priporočilom, da naj se pri razdelitvi podpor milostljivo ozira na Gašparinovo prošnjo. Gosp. poročevalec omenja, da bi si deželni šolski svet s to prošnjo malo pomagal, ker je preveč površnja; pri glasovanju predlog Stegnarjev pade.
Učiteljski vdovi Pilomeni Vidmar se miloščina povekša od 60 na 100 gld., toda še le od 1. januvarja 1887 naprej.
Prošnja profesorja H ubada, da naj se kupi prirodninska zbirka g. Simona Robiča, se izroči deželnemu odboru, da naj jo prevdari in primerno reši.
Poslanec Gutmannsthal poroča o hipo-tetnih dolgovih in stavi celo vrsto predlogov. Dr. Vošnjak zato nasvetuje, da naj se to poročilo natisne. Dr. Poklukar omenja kot načelnik gospodarskega odseka, da nima nič zoper predlog dr. Vošnjakov, ker res poslanci ne morejo lahko govoriti o nasvetih, kterih prej ne poznajo. Dežman govori zoper predlog dr. Vošnjakov, ki se pa pri glasovanji sprejme.
Poročilo deželnega odbora o raznih posojilnicah po deželi, kterih denarni promet je znašal 2,046.854 gold., se jemlje na znanje. Razun tega se sprejmo še naslednji nasveti gospodarskega odseka:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da naj posojilnicam gre na roke in naj pospešuje novo vstanovitev takih posojilnic v krajih, kjer bi se pokazala njih očitna korist.
2.	Deželni odbor naj nabira o delovanji in gospodarstvu v deželi obstoječih posojilnic zanesljive nakaze in naj jih v letnem poročilu predlaga deželnemu zboru."
Poslanec Kersnik poroča o Kamniški železnici in v imenu finančnega odseka nasvetuje sledeče predloge:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Kranjska dežela zagotavlja za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postaje cesarjevič Rudolfove železnice v Kamnik z dovlačnico k ondotni erarni praharni donesek za petdeset tisoč (50.000) gold. avstr. veljave v notah.
2.	S tem doneskom vdeležila se bode dežela pri dobavi glavnice, namenjene za gradnjo navedene lokalne železnice s tem, da prevzame za 50.000 gld. avstr. velj. v notah glavinskih delnic delničarske družbe, ktera se osnuje za to lokalno železnico. Ta vdeležba je odvisna od pogoja, da bodoči koncesijonar dobavo ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite glavnice zagotovi v znesku, ki ga določi državna uprava, z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic družbe, ktera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in glede izhajanja z glavnico, ki jo določi državna uprava za gradnjo.
3.	Dividenda, ktera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdado, ne sme se, predno nastane gla-vinskim delnicam pravica do prejemanja dividende, izmeriti više nego s pet odstotki.
Glavinske delnice, ki jih dežela prevzame, morajo vživati jednake pravice, kakor one, ki jih prevzame država in kakor glavinske delnice delničarske družbe, ktera se osnuje.
4.	Vplačila za glavinske delnice, kijih prevzame dežela, naj se zvrše v dveh letnih zneskih, ki se začneta od 1. 1887 dalje, v onih rokih, ktere določi državna uprava za vplačevanje glavinskih delnic, ki jih prevzame država.
Prvi vplačilni obrok naj se nikakor no vplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je vplačana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, ktere nima pokriti ne državni zaklad in ne dežela, ter da je omenjena lokalna železnica po določilih koncesije dodelana in javnemu prometu izročena.
5.	Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklenjeni donesek."
Prvi govori poslanec Šuklje, rekši, da se dolenjski poslanec le težko odloči glasovati za te predloge. Ko bi Dolenjci imeli tako lepe in ravne ceste, kakor jih ima Kamniški okraj, bi se ne potegovali za železnico. Kamniški okraj ima za ceste v primeri z dolenjskimi okraji jako malo stroškov. Glasoval pa bode asa predloge, ker vlada kaže pripravljenost storiti kaj za naše železnice. Pristopila je na pomoč Kamniški železnici, ki ima le lokalen pomen, tembolj se je toraj nadejati, da bode še z večo silo na pomoč prihitela tem važnejši dolenjski železnici. Dolenjski poslanci se ne protivijo, ko se skazuje dobrota gorenjskemu okraju, pričakujejo pa, da bodo tudi drugi poslanci razodevali enako pripravljenost in naklonjenost, kadar se bodo obravnavale zadeve dolenjske. Priliko bodo imeli pri kmetijski in vinorejski šoli dolenjski, pri cestni postavi itd.
Dr. Samec omenja velike koristi železnice in pričakuje, da bodo Kamničanom privošili to dobroto. Dalje pravi, da vlada ne daruje prav za prav 200.000 gold., ampak le 125.000 gold., ker se bode 75.000 gold. porabilo za podaljšanje ceste do cesarske tovarne.
Zato pričakuje, da bode vlada pa v drugem oziru kaj storila za varnost Kamniškega mesta, ki je tem potrebnejša, ker je tam c. kr. tovarna za izdelovanje smodnika. Ker je treba zlasti pri prevaže-vanju smodnika velike previdnosti, zato nasvetuje sledečo resolucijo:
»Visoka vlada se naprosi, da preloži državno cesto med Jezico in Črnučami s traco projektirane železnice v Kamnik in naredi nov, štabilen, sedanjemu času primeren most čez Savo, ki bi služil tudi železnici, eventuelno da stopi z družbo za gra-denje Kamniške železnice v dogovor o zgradbi skupnega mostu."
Dr. Poklukar odgovarja prvemu govorniku blizo tako-le:
Nisem bil namenjen spregovoriti pri tej točki, pa neke opazke prvega govornika v tej zadevi silijo me odgovoriti mu kolikor moč na kratko.
Danes imamo prvič priliko pečati se z železnico, ktero nam je dovolila sedanja prijaznejša vlada v korist naše dežele in poglavitno čutilo, j ktero gotovo navdaja vso slavno zbornico, je čutje hvaležnosti do slavne vlade, da ,se je vendar enkrat ozrla tudi na našo deželo.
Drugo čutje pa je gotovo neka tesnoba, ktera nas navdaja glede prihodnosti, ako bi naša uboga dežela morala za vse prihodnje zgradbe v deželi dokladati v tej razmeri, kakoršno nam je vlada po postavi sprejeti v državnem zboru — naložila glede te železnice. Ako pri tej železnici država pripomore z 200.000 gld., dežela pa 50.000 gld., toraj to gotovo ni prava razmera in vsaj bi bil to sila nevaren prejudic za prihodnost, ako ne prezremo revščine naše dežele. — Tedaj se mi zdi, da nikdar ne bo prezgodaj naglašati stališča, da naša dežela ne more nikakor tudi v prihodnje v tej razmeri vdeleževati se pri zgradbah železnic v taki razmeri, kakoršno imamo hote ali nehote pri Kamniški.
Kar pa me je prisililo danes besedo poprijeti, je dvojno, kar je naglašal prvi govornik in to: na-glašanje dolenjske svoje izvolitve in pa očitanje, da je deželni zbor do sedaj zanemarjal Dolenjsko.
Gospoda moja! Kadar se gre za imenitno gospodarsko vprašanje, naj že bo to v korist temu ali onemu delu naše dežele, tedaj vendar nikakor ne grč naglašati tesnosrčne okoliščine, je-li je kdo izmed nas izvoljen v tem ali drugem kotu naše dežele, — toraj smo vsi samo poslanci vse naše dežele, in moramo biti edini v tem, storiti vse, kar more služiti v povzdigo njenega blagostanja.
Ako pa gospod poslanec očita deželnemu zboru, da je do sedaj zanemarjal Dolenjsko, moram pa vendar nekoliko na pomoč priti njegovemu opominu. Opozarjam samo na dolenjsko železnico, naj gosp. govornik malo pregleda stareje in noveje naše ste-nografične zapisnike in tu bo našel, kako živo se je ves čas naš deželni zbor brigal za to železnico. — Ako do sedaj to prizadevanje ni še imelo po-voljnega vspeha, toraj temu prav gotovo ni kriv deželni zbor kranjski.
Dalje pa opozarjam na stareje razpravo v naši zbornici v zadevah kmetijske šole za Dolenjsko, prosim pogledati stenografične zapisnike pred 10. do 12. leti in tam bodete našli, kolike borbe smo imeli že v tej zadevi v naši zbornici in koliko se je že tedaj preiskavalo in pripravljalo za vstanovitev te Dolenjski potrehne šole.
Ako bi se toraj samo le na te dve reči oziralo, je očitanje, ktero se je storilo našeinu deželnemu zboru neopravičeno.
Oprostimo se toraj vsaj v takih vprašanjih one tesnosrčnosti, ktera našo deželo vedno hoče trgati v različne dele, temveč imejmo pred očmi vedno korist vse naše dežele.
Glasoval bom tedaj s tega stališča za predlog finančnega odseka in dostavek gospoda dr. Samca. (Splošnja pohvala iu dobro-klici med poslanci na obeh straneh.)
Poslanec Suklje oporeka, da je razloček delal med gorenjskimi in dolenjskimi poslanci, da se je o Dolenjski pač govorilo, pa nič ne storilo, in da ga je razumel, kdor ga je razumeti hotel.
Po konečni besedi poročevalca se odsekovi predlogi z resolucijo dr. Samca vred sprejmo soglasno.
O prošnji občine Kranj za dovoljenje naklade na pivo upravni odsek predlaga:
»Slavni deženi zbor naj sklene:
1.	Mestni občini Kranj se dovoli, da pobira leta 1886 naklad 60 krajcarjev od vsakega hektolitra v občini porabljenega domačega ali tujega piva.
2.	Deželnemu odboru se naroča temu sklepu pridobiti Najvišje potrjenje."
Poslanec Luckmann omenja, da bi bilo prav vžitnino na drage pijače znižati, ko hočemo vžit-nino na žganje pomnožiti. Zato predlaga sledeči dostavek:
»Deželni odbor naj Kranjski občini > pove, da se ji naklada na pivo dovoljuje izjemno samo za eno leto, in da bode morala za prihodnja leta po drugi poti skrbeti za zaklado svojih potrebščin."
Poslanec De tel a odgovarja g. Luckmannu, da ima Kranj stroškov, kakoršnih drugi kraji nimajo, da mora med vsemi našimi mesti edini za gimnazijo plačevati 1000 gld., da mora toraj dohodke svoje povikšati; zato priporoča odsekov predlog.
Baron Schvvegel podpira predlog Luck-mannov, ki se z odsekovimi predlogi vred sprejme.
Potem se sprejmo sledeči predlogi gledč občinskih priklad:
»1. Občini Kočevje dovoli se za šolsko občino Onek, obstoječo iz vasi Onek in Mačkova vas, razun od deželnega odbora v poplačanje še nepokritih stioškov za šolsko stavbo za 1. 1886 dovoljene 50% priklade še 23% občinska priklada, toraj vsega skupaj 73°/0 priklade od vsih predpisanih neposrednjih davkov šolske občine Onek-a.
2. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje temu sklepu."
O prošnji občine Col zavoljo znižanja vinskega daca, ki jo je podpiral poslanec L a vre nčič, se sklene visoko c. kr. vlado nujno naprositi, naj kakor hitro mogoče potrebno vkrene, da bi se za to občino za najnižja vina vpeljal izvanredni tarif 2 gld. 33 kr.
Konečuo poroča poslanec Obreza o mini-sterskem razpisu zavoljo davčnih eksekutorjev, ter v imenu gospodarskega odseka predlaga:
»Dopis gosp. deželnega predsednika z dne 12. decembra 1885, št. 924 z dogovorom c. kr. mi-nisterstva z dne 28. marca 1885, št. 28.306 jemlje se na znanje, ter se deželnemu odboru naroča do visoke deželne vlade staviti prošnjo, naj pretresa vprašanje, kako bi bilo mogoče presnovati inštitu-cijo eksekutorjev v tem smislu, da bi davkoplačevalca ne zadevali večji eksekutivni stroški, kakor so oni, ki jih eksekucija v resnici stane."
Ta predlog se sprejme brez ugovora.
Potem deželni glavar povabi deželne poslance, da naj pridejo jutri ob enajstih dopoludne ogledat novi muzej, prosi razne odseke, da naj svoja dela pospešujejo, ker se 26. januvarja prične državni zbor, napove prihodnjo sejo za torek, 19. t. m., in ob 7,8. uri popoludne sklene sejo.
Politični preg-led.
V Ljubljani. 18. januvarija.
Notranje dežele.
Zadnjič je naš člankar kazal podobo deželnega »bora Stajars/eega v hudi borbi za in proti poduku nemškega jezika po ondašnjih šolah, kteremu so se slovenski štajarski poslanci z dušo in s telesom uprli. Ta upor ni bil morda le slepa opo-
ziciji, tako zvana opozicija na vsak način, temveč opravičen od prve črke do poslednje pike, kajti naslanjali so se vseskozi na postavo. Imamo namreč postavno določbo, ki odločno zahteva, da se v deželah z mešanim prebivalstvom nihče ne sme siliti kučenju druzega deželnega jezika. Ta določba se je v naši lastni deželi z veliko eneržijo proti nam domačinom sukala, '.kedar so se pletli razgovori o upeljavi slovenščine za obligatni poduk na tukajšnji realki. Ravno ta paragraf obrnili so na Dunaji večkrat že proti Cehom, kjer in kedar-koli so hoteli oni v svojih šolah vpeljati obligaten poduk druzega deželnega jezika za vse učence brez izjeme, in ravno na ta paragraf zanašamo se mi sedaj, da bode obvaroval Slovence pred nemškim nasilstvom po malem Stajarju, s kterim jih hočejo duševno zamoriti.
JDolenjeavstrijski deželni zbor sklenil je svoje sedanje zasedanje 13. t. m. Reči se mora o njem, da je bil vseskozi miren in dostojen, kakor se to taki skupščini spodobi. Knotzov duh se ga še ni prijel, če tudi bi bil jeden poslancev marsikaj dal, ako bi mu bilo mogoče tega oživiti. Poslanec VVeitlof je namreč tu pa tam poskušal, ali bi ne bilo mogoče nekaj viharja v mirno posvetovanje zasejati, kakoršen je tu pa tam pa Pražkem deželnem zboru, kjer ima dr. Knotz sam besedo, silovito za-vriščal, toda mož ni imel sreče in ne vspeha. Ostal je sam. Opozicija spodbijala je manjšino večinoma mirno, kar je prav, če tudi pri tem poslu ni imela posebne sreče. Dostikrat se je namreč blamirala ali po naše rečeno spekla. Med vprašanji, s kterimi so se pečali, je jako pomenljivo ono, o direktnem volilnem redu po kmečkih občinah, kjer mislijo odpraviti posredne volitve po volilnih možeh in vpeljati neposredne ali direktne. Deželnemu odboru so naročili, da naj izdela dotične predloge. Ta pre-osnova je tako pomenljiva, da jo misli cesarska vlada raztegniti na vse dežele, ne le na Dolenje-avstrijsko. Dalje mislijo na Dunaji število poslancev pomnožiti, ker je dokazano, da imajo Dunajska predmestja v primeri z mestom premalo poslancev tako v državnem kakor tudi v deželnem zboru, za kar se imajo pa le Schmerlingu in Lasserju zahvaliti. Prva zadeva, dotikajoča se direktnih volitev po kmečkih občinah, prišla bo pred državni zbor še v teku teh šostih let, o drugi pa ni nič posebnega upanja, ker bi se potem takoj tudi druga mesta oglasila. Schmerling ima v tej zadevi jako veliko na vesti.
Vitanje države.
Nekaj novega in če je resnično, jako znamenitega čuje se iz Berolina o razmerah katoliške cerkve na Nemškem. Kristusov red, kterega je sv. oče papež Leon XIII. Bismarku poslal, imel je neki tako blagodejen vpliv, da se bodo obravnave med Rimom in Berolinom iz novega pričele, iz kterih bo — vsaj upati je — cerkvi na Nemškem nova prostost prisvetila. V Berolinu se bo menda ustanovila papeževa nuncijatura in bo Berolin ob enem postal sedež poznanjske nadškofije, s ktero se bode združil v duhovskih zadevah. Ob enem bo prvi sedanji poznanjski nadškof papežev nuncij, ker bo opravljal njegov posel. Ali je na vsem tem kaj resnice ali ne, sporočil nam bo kmalo telegraf. Zvedelo se bo kolikor toliko že iz nagovora nemškega cesarja, ki je pruski deželni zbor osebno otvoril in se je nadjati, da je med drugimi tudi cerkvenih razmer kaj omenil. Bog daj, da bi se jim na bolje obrnilo nemškim katoličanom, trpeli so zadosti v 12. letih, odkar jih je Bismark privi-jati jel. Mož se bo konečno vendar-le prepričal, •da vkljubu vsemu naporu ni nič več opravil, kakor da je nekaj duhovnov ob kruh spravil ter vernim neskončno britkost delal.
Mnogo smo že pisali o Karolinškem vprašanji, ktero je po posredovanji sv. očeta med Nemčijo in Španijo sedaj popolnoma rešeno, nikdar pa nismo imeli priložnosti, da bi bili navedli tudi predloge, kakor jih je papež Leon XIII. v Berolin poslal. Danes jih imamo , evo jih: Sv. oče predlaga sledeče: 1. Španiji naj se pripoznd vrhovno gospodarstvo čez omenjene otoke, čez Karoline namreč in čez Palao. 2. Da bode pa to pripo-znanje tudi kaj praktičnega vspeha imelo, zavezati se mora Španija v najskrajnem času na omenjenih otokih vpeljati redno upravo in ustanoviti ondi toliko vojaške čete, da bode nevarnost za bodoče nerede popolnoma zginila. 3. Španija dovoljuje Nemcem vse pravice, kar bi jih potrebovali pri trgovini, za brodarstvo in ribarstvo. Dalje si sme Nemčija ondi tudi vstanoviti postajo za brodarstvo in založišče premogovo. 4. Ravno tako smejo se nemški naseljenci ondi poprijeti poljedelstva z vsemi tistimi pravicami, kakor vsaka druga narodnost, ki ima ondi največe pravice. Kakor je iz vseh štirih toček sprevideti, so v resuici jako modre in zmerne in pač ni čuda, da se jim je Bismark tak<>j brezpogojno vklonil.
Nihilisti delajo v ruski armadi velik napredek. Ni še davno tega, da so zopet veče število častnikov po ječah potaknili, ker jih imajo na sumu, da so v zvezi z nihilisti. Posebno se pa boje, da bi ne pričeli nihilisti zopet svojih smrtonosnih poskusov na carovo življenje. Železnico od Gačine do Petrograda straži jo noč in dan vojaki; na vsakih 20 korakov po jeden stoji, ki ima nalogo paziti, da hi se nihilisti ne približali škodo delat.
Ob francoski meji na Španjskem pripravlja se revolucija in vse ua to kaže, da bode bruhnila na dan, ko se je bodo najmanj nadjali. V vasi Rinques zasledi so celo orožnico raznega za re-volucijon pripravljenega orožja in streliva. Zorillovi agentje so vso to ondi nakopičili za ugodneje čas. Sicer pa to ni bila edina orožnica v tistih krajih. Podučeni trdijo, da je ondi prav pravo gnjezdo republikancev in da kolikor je ondi hiš, toliko malih orožnic republikanskih. Regublikanski časniki vrlo skrbč, da je tudi med vojaki vedno več nezadovolj-nežev, ktero se med najvišjimi krogi prav hudo razširja. Prvi, ki je v višjih krogih iz monarhičnega taborja prestopil v republikanskega, je general Lopez • Domingues. Zorilla sam pa še vse kaj druzega namerava. On dela priprave na ustanovitev velike francosko-španjolske republike. Ali bo kaj iz tega, ali ne, pokazala bode bodočnost.
Izvirni dopisi.
Iz Zatiške okolice, 15. januvarija. V štev. 2 »Slovenca" nahaja se peticija za posvečevanje nedelj. Prav zadovoljni smo s tem, kar naši možje tirjajo, in za kar se tako močno vnemajo; a nikakor ne moremo odobravati z&kona, kterega je izdalo ministerstvo 27. maja lanskega leta, rekoč: Nedeljski počitek ima se začeti najpozneje v nedeljo zjutraj ob 6. uri in ima trajati polnih 24 ur. Nedeljski počitek bi moral trajati od polnoči v soboto po polnoči v nedeljo. Le to je naravno in krščansko; s tem je mogoče pravo posvečevanje nedelj. Med drugimi iu zraven drugih moramo zavreči tudi dr. Mengerjev predlog, ki namerava s tem, da zahteva še veliko več izjem od nedeljskega počitka ves zakon 8. marca iluzoričen storiti. Najprej tirja deset izjem in potem še štiri, toraj štirnajst vkup, kaj pa potem od postave ostane? Ali mar naj o nedeljah počiva le kmet, tovarnar in njegov delavec pa ne ali k večem u takrat, ko ne moreta več se vdeleževati službe Božje? To gotovo ni namen postave. Naj mi bo dovoljeno nekoliko poročati o dosedanjem posvečevanji nedelj, nekoliko let praznovali smo po deželi vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik. Vozniki so nehali vozariti, kmetje niso opravljali svojega posla; rokodelec se ni dotaknil svojega orodja. Tudi v uradnije nas niso nikoli klicali. Zato je tudi vsak kristjan svojo dolžnost lahko spolnoval ter redno obiskoval službo Božjo. Ali sedaj se je pa že veliko spremenilo; vse se jemlje lahkotno, kakor bi ne bilo več strogo zapovedano; vsak dela v svojih razmerah, kakor se mu ravno ljubi. Morebiti bo kdo prašal zakaj? Zakrivil je duh časa; zakrivilo liberalno postavodajalstvo; zakrivilo je tudi pohujšanje. Kakor se razširja kužna bolezen, tako tudi osKrunjevanje nedelj. Mogoče, da le ena oseba, ktera s tako nalezljivo boleznijo pride v kraj okuži celo okolico; ravno taka nesreča je, če pride kak brezveren človek v okolico, ko mu ni mar za posvečevanje nedelj. Z oskrunjevanjem praznikov okuži celo okolico. Nasledek takega ravnanje brez graje in kazni je lahkomišljenost, vnemarnost ter splošno zanemarjenje posvečevanja praznikov. Prodaja, kupuje in barantii se v praznikih dopoludne in popoludne, med obojno službo Božjo prav po židovsko. Žalibog, da so začeli že tudi kmetovalci in rokodelci take gosposke ljudi posnemati in namesto sreče — je nesreča in nadloga čedalje veča. — Naj mi bode pri tej priliki dovoljeno še nekaj opomniti. Včasih smo imeli v Zatičini notarja, a sedaj ga nimamo več. Vzrok tega mi je neznan. Hodi pa sedaj nek gosp. iz Ljubljane pisma delat. O novem letu je tu naznanil, da pride uradovat v Zatičino 4., 5., 6. in 31. januvarija potem pa 1. in 2. februvarija. Toraj v šestih dneh uradovanja ena nedelja in dva zapovedana praznika! S čem se dil to opravičiti, tega ne vem. Mogoče, da dela to § 19. enakopravnosti med delavniki in prazniki! Prašam pa: Je li to posvečevanje nedelj? Je li to v spodbudo krščanskemu ljudstvu. Gotovo ne — niti eno niti drugo; ampak vse kaj druzega in sicer ravno nasprotnega. Le čudimo se, da se to dopušča.
Imel bi še marsikaj o neposvečevanji nedelj od Zgoraj opomniti, pa — naj to zadostuje. To povedati pa se mi je zdela dolžnost, ker tako ravnanje je vse prave kristjane v srce žalilo, ker nasledki se lahko z roko primejo.	F. Z., kmetovalec.
Me slovstvo. Občna zgodovina.
(Spisal in založil Janez Jo so n k o.) * Drugi dol. Srednji vek. Drugi popravljeni natis. Cena 30 kr. V Ljubljani natisnila »Narodna tiskarna 1886.
To jo naslov knjigi, ktero je spisal za rabo v
srednjih šolah delaven in spreten pisatelj, profesor Janez Jesenko. Knjigo smo prav pazljivo vso prebrali, naj nam bode dovoljeno, povedati svoje mnenje, sicer nikakor ne trdimo, da bi gospod profesor ne vedel do dobrega vsega tega, a zarad občinstva naj bode povedano. Na strani 57 pravi g. Jesenko o Husu: Spoznali so ga trdovratnega krivoverca ter ga obsodili in kljubu cesarskemu varovalnemu pismu na gromadi sežgali 1. 1415. Pri teh besedah bode menda vsak sodil, da je cesar slovesno besedo prelomil, in da so Husa z zvijačo zvabili v levovo jamo. Kaj je tukaj zgodovinsko dokazanega? Cesar Sigmund mu ni obetal varnosti na vsaki način, marveč le varno pot. Hus sam je vedel, kam gre, poznal je tudi tedanje postave zoper krivoverce., V zboru je bil trikrat zaslišan. Sežgali so ga še le potem, ko je v pričo zbora krive nauke trosil. To cesarju ni bilo všeč, a rekli so mu: »Hus je prvi besedo prelomil." V zboru se niso ž njim razgo-varjali o verskih reččh, niti se niso mogli prepirati ž njim, kajti stal je kakor zatoženec pred sodniki. Ko je pa trdovraten ostal, izročili so ga deželni oblasti, ki ga je po postavah tedanjega časa obsodila na grmado kot krivoverca. Ali je cesar prelomil dano besedo, ali Hus, lahko vsak sam sodi. To naj opomnimo, ker se v takih rečeh navadno sodi enostransko in se vsa krivica navali na cerkvene sodbe.
Ne moremo zamolčati, da se je malo preveč pogreškov pregledalo. N. pr. str. 58 naj se bere 1436 (ne 1836); str. 66 1380—1442 (ne 1322); na isti strani 2. vrsta od spodaj 1442—-1461 (ne 1261); str. 70 beri 1521 (ne 1421). Sicer pa menda nihče ne dvomi, da smo gospodu profesorju hvale in priznanja dolžni, kajti on dela sam, kakor v to izbrano društvo.
Domače novice.
(Novi muzej „Rudolfinum") ogledavali so včeraj deželni poslauci in mnogi udje kranjske hranilnice, ki je prevzela polovico stavbenih stroškov. Reči so večinoma že prenešene v novo poslopje, razvrščene pa še niso, razun nekterih manjših oddelkov.
(Deželni zbor kranjski) se jutri še ne bode sklenil, kakor je bil površno prečitavši naše poročilo o sobotni seji deželnega zbora v naglici zapisal naš domači vestničar, in tudi jutri ne bo imel dveh sej, ker so deželni poslanci za zvečer povabljeni k g. deželnemu predsedniku. Pač pa bo imel, kakor je g. deželni glavar v zadnji seji napovedal, od jutri naprej vsak dan sejo, ker je še mnogo jako važnih reči rešiti. Težko, da se bo moglo zborovanje pred soboto skleniti.
(Dnevni red XVI. seje deželnega zbora kranjskega) 14. jan. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XV.deželnozborne seje dne 16. jan. — 2. Naznanila deželnozbornega predsedstva. — 3. Poročilo finančnega odseka o konečno veljavni uredbi najuižje dopuščene priklada na neposredne davke za zemljišno-odvezni zaklad (k prilogi 32. priloga 77.) — 4. Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za leto 1886 (k prilogi 1. priloga 76.) — 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij (k prilogi 17/D.). — 6. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji podobčine Suhorje glede podpore za napravo mostu čez vodo Reko; b) o prošnji občine Topliške na Dolenjskem glede podpore za napravo vodotoka; c) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Crnomlji za odpis dolga 7588 gld. 45 kr.; d) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Radoljici, da bi se mu pregledalo predplačilo 5460 gld. iz deželnega zaklada; e) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Kranjski gori za podporo vsled škode, ki jo je napravila povodenj; f) o prošnji občine Moravče glede podpore za popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje; g) o prošnji vasi Na-danjeselo za podporo za zgradbo nove cestne zveze z Reško državno cesto; h) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Kočevji glede podpore po 3000 gld. za leto 1885, in 1886 za cestne namene; i) o prošnji občine Loški potok glede podpore za preložitev okrajne ceste skozi vas Hrib. — 7. Poročilo gospodarskega odseka o prošnjah občine Log, bralnega društva v Gorjah, šolskega vodstva na Dobrovi in o desetih druzih po c. kr. deželnem šolskem svetu predloženih prošnjah glede podpore za napravo drevesnic, in o § 8. marg. št. 16 letnega poročila glede poduka v kmetijstvu na učiteljišči. — 8. Ustna poročila go-1 spodarskega odseka: a) o prošnji komiteja za mostne
in cestne zgradbe v Toplicah za odobrenje zgradbe ceste iz Gorenjega polja do Toplic iz deželnega zaklada; b) o prošnji županstva v Črnomlji za znižanje cene soli; c) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Crnomlji za vzdrževanje okrajne ceste Kočevje-Orno-melj-Metlika in Črnomelj-Vinica iz deželnega zaklada; d) o poročilu deželnega odbora glede podpore za zgradbo mostov na občinski cesti od Kneja do Kar-lovice (k prilogi 62.); e) o poročilu deželnega odbora glede dovoljenja podpore za napravo občinske ceste iz Studenca na Golo (k prilogi 60.). — 9. Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji občine St. Ožbalt za razdelitev te občine in ustanovljenja dveh novih občin. — 10. Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji nekterih občin Zatiškega sodnega okraja za to, da okrajno sodišče ostane v Zatičini. — 11. Upravnega odbora ustno poročilo o prošnji nekterih občin Zatiškega sodnega okraja za določilo, da bi se vojaški nabor vršil tudi v Zatičini.
(Državni zbor) se prične 28. t. m.; na večer istega dne bo na c. kr. dvoru dvorni bal, h kteremu so na povelje cesarjevo povabljeni tudi vsi državni poslanci. Z ozirom na to dobili so poslanci sledeča povabila: „Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo izvolilo je sklicati z najvišjim lastnoročnim pismom dne 15. januvarija t. I. državni zbor na 28. t. m. dopoludne ob 11. uri s sledečim dnevnim redom :
1.	Prvo berilo načrta postavi, kakor ga predlaga vlada, da bi se spremenila postava z dne 20. jun.
1872	drž. zak. št. 86 o oskrbljevanji poduka v krščanskem nauku na javnih ljudskih in srednjih šolah, kakor tudi na učiteljiščih ter o stroških za to.
2.	Prvo branje predlogov: a) poslancev dr. Keila in drugov glede dolžnosti države za plačevanje sa-mestojnih deželnih in občinskih davkov od želez-niČnega prometa; b) poslancev Kreuziga, dr. Kr o n a we t te r j a in dr. Luegerja, da bi se dopolnil prvi alinea § 74. postave z dne 27. aprila
1873	drž. zak. št. 66 o bagatelnih tožbah; c) poslancev dr. viteza W i e d ers p e rga in tovarišev, da bi se razveljavila alinea 2. in 4. § 21. vojne postave, kteri se je po noveli z dne 2. oktobra spremenil, kakor tudi § 23. vojne postave z dne 5. decembra 1868; d) poslancev dr. Matuša in drugov glede disciplinarnega postopanja nasproti suplentom in pomožnim učiteljem na državnih srednjih šolah in učiteljiščih; e) poslancev Lienbacherja in drugov glede posojil mladoletnim; f) poslancev Lienbacherja in drugov zarad dopolnitve postave o poslopjih z dne 9. februvarja 1882 drž. zak. št. 17."
(Minuli teden umrl je) tukaj redar Wagner, ki je zapustil ubogo vdovo in štiri male otročiče. Zapuščena družina nima niti najmanjšega premoženja in bi morala od hudega konec vzeti, če hi ji ne priskočili usmiljeni ljudje na pomoč, kajti pen-zije nima nobene, ker je bil njen mož ob novem letu iz redarske službe odpuščen. Naj bi vsi tisti, ktere je Bog oblagodaril s posvetnim premoženjem, ne zabili prerevne družine stanujoče na Poljanski cesti št. 13. Preverjeni naj bodo, da, kar bodo tem vsega usmiljenja vrednim revežem storili, bode v bukvah življenja ravno tako zapisano, kakor bi bili Bogu samemu podporo prinesli.
(Preč. g. Tomo Gajdek), kanonik v Zagrebu, predsednik društva sv. Jeronima, za ktero je rad in obilo daroval, je umrl ter bil v petek slovesno pokopan. Spomin njegov ostane v časti.
(Na vseučilišče Dunajsko) za jezikoslovje slovansko ne pride prof. V. J a g i č iz Petrograda, kjer ima dokaj višo službo, ampak brž ko ne prof. Greg. Krek iz Gradca, toraj za Miklošičem spet Slovenec, kakor poroča Brnski „Hlas".
(Iz Šentvida nad Vipavo) se nam poroča: V petek, 15. t. m., zvečer ob uri bil je tu čutiti precej hud potres. Sunek čutil se je od zgoraj navzdol. O kaki škodi ni .slišati.
(Učiteljsko društvo ptujskega okraja) imelo je 14. t. m. svoj občni zbor. Izvoljeni so bili v odbor gg: Nadučitelj Fra n c Ziherza načelnika, Franc Sijanec prvemu za namestnika, učitelj Boštjan Krajnc za blagajnika, učitelj Janez Kavklerza arhivarja, učitelj Teod'or Weinhard in učitelj Franc Zopf za zapisnikarja, učitelj Tomaž Bornih, nadučitelj Domicijan Serajnik in učitelj Franc Suher pa za odbornike.
(Za župana v Ptuji) izvoljen je zopet trgovec g. E r n e s t E k 1.
(Štajarski deželni odbor) zahteva od ondašnjega deželnega zbora, da naj se mu da dovoljenje za
zgradbo železnice iz Rogatca do kake postaje južne železnice, ktera kolikor mogoče proti severu leži. To se pač pravi z drugimi besedami: radi bi delali železnico, pa sami ne vemo, kam bi jo. Več o tem jutri.
(Službeni razpis.) Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je izpraznjeno mesto ravnatelja, kteri je ob enem tudi učitelj. Za to službo je določena: a) letna plača 1200 gl. s pravico do 10 odstotnih 51etnih poviškov do dopolnjenega 20. leta službe — po kteri dobi nehajo ti po-viški — in s pravico do penzije, odmerjene po pravilih, veljavnih za deželne uradnike; b) nagrada 200 gl. za ravnateljstvo in oskrbovanje šolske kmetije; c) prosto stanovanje. Zraven tega dobiva ravnatelj mesečnih 15 gld., da preskrbi s tem šolsko postrežbo. Ravnatelj se imenuje začasno, postane pa definitiven po preteku enega leta, ako se v tem času sponese v zadovoljnost deželnega odbora. Prošnje z dokazi sposobnosti za izpraznjeno mesto in popolnega znanja slovenskega jezika naj se podajo Goriškemu deželnemu odboru do konca februvarja t. 1.
Razne reči.
—	Iz Požege naznanja „Zastava", da se ta-mošnji Srbi vsled duhovnih posvetovanj pripravljajo na to, da prestopijo v cerkev katoliško. Bog daj 1
—	Odpravite praznoverstvo. Indijanski komisar Atkins zakliče v svojem letnem poročilu: „Indijani morajo popustiti svoje praznoverstvo." Na to pravi časopis „Sun" v Novem Torku: „Ko bi vlada to mogla doseči, potem bi bili Indijani boljši od belcev." — Odpravite prej praznoverstvo pri Evropejcih, potem bode šlo pri Indijanih hitro. V Novem Yorku je po nekterih hišah več praznover-stva, kakor v kočah Indijanov. Kedar trgovci in ljudje, ki imajo sicer mnogo posla, ne bodo več obiskovali vedeževalek, ter inteligentni (?) ljudje ne bodo več poslušali, kaj govore mrtvi, Ktere sklicuje čarovnik, kedar se ljudje ne bodo več bali kedar zrcalo ubijejo, potem naj Atkins zakliče Indijanom: pustite praznoverstvo. ■— Res da, manj ko je vere, več je vraž med ljudstvom. Nekterim je češčenje svetnikov vraža, a sami se pa drže smešne prazno-vernosti.
Poslano.
Od neke strani, kteri je v lahko umevnem interesu na tem ležeče, „da resnica na dan ne pride", — zatrjuje in dokazuje se gg. deželnim poslancem, da se tukajšnjim rokodelcem skozi posilno delavnico ne dela skoro nobene škode, ker se s čevljarstvom, krojaštvom in mizarstvom pečii k večjemu kacih 50 prisiljencev skupaj.
Ce je to istina, nerazumljiva ostaja „navadui pameti" bojazen, ki se od ravno tiste strani izraža, da bode moglo vsih 250 prisiljencev roke križem držati, če se odpravi rokodelsko delo!
Prepričani smo pa, da bode slavni deželni zbor prošnjo tukajšnjih rokodelcev tim ložje uslišal, ker nikakor ne bode težko dobiti za onih 50 prisiljencev, ki se z rokodestvom pečajo, enacega dela, ki ga izvršuje ostalih 200 prisiljencev! Treba na posodo vzeti le nekoliko logike, pa gre vse!
Več obrtnikov v imenu vseh.
Telegrami.
Lvov, 17. jan. Tukaj se je vžgalo zalo-žišče sena, v kterem je več ljudi zgorelo.
Beligrad, 17. jan. Garašanin je zahtevanje velesil glede razoroženja odbil, ker pravi, cla se mora Srbija tako dolgo, dokler ni mir sklenjen varovati, da je kdo ne iznenadi. član I. premirske pogodbe določa, da se premirje lahko odpove. V tem slučaji pa skupno pismo ne ponuja zadosti gotovosti, da bi v resnici vse oborožene države h krati orožje odložile.
Atene, 17. jan. Kabinet jo velesilam odgovoril, da mu je nemogoče orožje odložiti.
če bi pa kralj to zahteval, bode pa sedanji kabinet odstopil. (Med Srbijo in Grško so se pričele tajne razprave na vojno zvezo. Vr.)
Umrli ho:
14. jan. Antonija Mekina, železniencga čuvaja hči, 17 let, Marija Terezije cesta »t. 18, jetika.
) 84 gl.	15	kr
1 84 „	40	
112 „	10	n
• 101 „	35	
• 871 „	—	n
297 „	10	
■ 126 „	60	n
10 "„	02	n
B >,	92	n
62 „	—	
Dunajska borza.
18. januvarija. Papirna renta 5% po J00 gl. (s 16% davna; Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London ......
Srebro ......
Francoski napoleond.....
Ces. cekini . . •
Nemške marke ...	ga —
:*tXXKKXX*XKXXX*XXJ
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(8)
P. & R. Seemann v Ljubljani. *KXKKttXXXKXXXKK*Ki
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaeeljske kapljice
za želodec,
kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukanje slasti pri jedi, slab želodec, ur lik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kre v želodcu, bitje srca, znba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jet rih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Sva vil o! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdezj-ju. Razpošiljava se le
MMNfc-ZELLER
. TR0PFEN >
NUR ECHT BEI
AROTREKER TRNK0CZY LA1BACH 1 STiiCKžo,
v Ljubljani pri U. pj.
jeden tueat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če so rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem- 1 stekl. 50 kr.

Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. in res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (3)	posestnik v Šmarji p. Colji.
maiam
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Ponmhljev« (Oorneh)
najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 00 kr.
Sa lici 9 na ustna. voda.
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
O. l£. priv.,
ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvodočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jedon zavoj.
gj^"" Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišno dobivajo.
Naročila z dežele ievrše se ialcoj
v lekarni Triik(ftcxy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.