Natisov 15.000. V izhaja vsaki datiran z dnevom kltdnje nedelje. jnina velja za Av-za celo leto *, za pol in čelrl jhanerno; za Ogr-fl"K50 vin. začelo JM Nemčijo slane I leto 5 kron, za %> pa 6 kron; p inozemstvo se 'naročnino z ozi-1 visokost pošt-jNaročnino je pla-lanprej. Posamezne 'seprodajajopodv. hišrvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V. strani K 40, za '/, strani K 20, za >/s strani K 10, za >/„ strani K 5, za '/s» strani K 250, za >/e» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Vojna na Balkanu. zmage balkanskih držav. — Polom Turčije. — Odločilna bitka pri Adrianoplu. — Rumunska mobilizira. -- Položaj za Avstrijo jako resen Turčija pred svojim koncem. e kaže, da je sto- in stoletni boj bal-ih narodov uspešen in da se bliža e v r 0-jk i T u r č i j i konec. Velevlasti bodejo ^sicer še zadnjo besedo, je-li se bode Tar-iosila in v katerem obsega. Ali v sploš-lahko trdi, da bode Turčiji v Evropi malo ozemlja okoli Konstantinopla ostalo. Turčije je grozovit in nepričakovan. Mlaki so s svojo politiko državo v uničenje i. Armada je bila mnogo slabejša in šib-J nego je to preje poročano bilo. In tako Mi raj o zdaj Bulgari, Srbi, Grki, ;»ogorci neprenehoma naprej. vrsto važnih in odločilnih točk so že zav-celo vrsto krvavih in velepomembnih zmag Morda da se v zadnjem trenutku še ' sreča preobrne, — ali to upanje je prav ;no. Nasprotno se pričakuje vsako aro poro-1 da so tudi že turške glavne post0-ke Skutari, Adrianopel in S a-iki v roke nasprotnikov padle in da pridružene države pred vrata Konstantinopla. ki se zdaj na Balkanu odigrava, je ena 'ih, kar jih pozna svetovna zgodovina. In bode pričela razdelitev plena . . . Bulgarska zmaga pri Kirk-Kilisse. rva velika bitka v bnlgarsko-turški vojni vršila pri trdnjavi KirkKilisse. Bul- armada je to slabo oboroženo trdnjavo Verjetno vehencemo in občudovanja vrednim mom napadla. Dokaz dejstvo, da se je od- veiinoma z bajonetom izvršila. Tndi o sti turške armade ni dvomiti. Boji okoli -Kilisse so se vršili skozi celih 5 dni Dan mrtvih. 1 zopet romajo ljudske množice tja proti poko" v neskončno dolgi vrst*, drug za drugim, vs1 in spoli in narodi ... V rokeh pa nosijo sveže "!me vence, rožice in sveče, da jih položijo in za- . grobovih . . . Dan mrtvih . . . Dan premišljevanja o minljivosti '-Jjskega prahu, dan spomina za vse one, ki so nam ljubi in dragi in ki so pred nami stopili skozi taj duri večnh senc, iz katerih se ni še nikdo vrnil. : to, na katerem se Donosno človeštvo klanja pred večne smrti, na katerem čutimo vso malenkost e kreature in na katerem nas koščeni pesti an-rti stisnejo skupaj, nas vežejo in nam s strahom ::jo, da je ob grobu vsako sovraštvo malenkostno, vo, klavrno . . . Dan mrtvih ... V brezmejnem hrepenenju skuša o srce uresničiti nevidne niti med tem in onim niti iz mračnih žarkov pokopaliških svečic. Clo-hrepenenje skuša priti čez temni prepad, ki ga je smrt med nami in pokojniki. Nehote in jasno o dokazati, da je naša ljubezen večna kot smrt, oe more nikdo premagati, da živi čez temne groin da prave zvestobe še ni pokopala nobena eva lopata . . . Dan mrličev . . . Spoštovanje do mrtvih je ena ih potez človeških ver. In krščanstvo, v katerem s svojo krvavo smrtjo na križu odrešil bedno o, je povzdignilo kult smrti in je to glo-tega lišpa in razsvetljave, brez kadila in lepih in so bili strašno krvavi. Naposled se je Balgarom posrečilo, zavzeti mesto in pognati Turke v beg. Bolgari so dobili od sovražnika 7 baterij za „šnelfeuer" s potrebnimi muuicijskimi vozovi, izredno mnogo patronov, 18 poljakih kanoaov in 12 trdnjavskib težkih kanonov, nadalje velike zalo»e jedilnih in bojnih sredstev ter smodnika. Izgube na obeh straneh so bile velikanske. Poroča se, da je našlo v teh bojih IG.000 Turkov svojo smrt in na bulgarski strani izgube gotovo tudi niso manjše. Vzrok turškega poraza iskati je tudi v lahkomiselnem in slabem vodstvu armade. Zato so Turki generala princa Azim bejana smrt obsod ili i n tadi tak ojusrel i I i. Bulgari so takoj naprej prodirali; en del je šel proti Konstantinoplu," dregi del pa je obkolil veliko turško trdnjavo Adrianopel, poleg katere se bode drngi odločilni boj vršil. Bitka pri Kumanovi. Srbska armada je prišla medtem na poti proti i) 8 k ti b u (Skoplje) do Kumanove, kjer je prišlo do hude. krvave bitke. Turki so bili v mnogo manjem številu in so se obupno borili. Prizadjali so Srbom grozovite izgube. število mrtvih znaša baje 2000, ranjenih pa 900. Tadi mnogo visokih oficirjev je padlo. Naposled so Turki odkorakali nazaj. Srbska artiljerija jih je zasledovala in je baje ubila 8000 Turkov in Albancev. Zavzetje Uskiiba. Turki so bili preslabotni, da bi mesto Uskiib branili. Zato so je zapustili..Na to je srbska armada mesto zavzela. Tudi Srbi prodi- bofco misel negovalo, je napravilo iz smrti, ki je pomenila konec življenja, začetek novega krasnejšega življenja brez težav in greha . . . Ej, smrt je izgubila vso grozoto in vera kakor znanost sta jo premagali ; smrt ni več nerešena uganka, ni več čarobna sfinga, pred katero bi človeštvo s trepetom oči zapiralo. Znanost pravi : smrt je večna naturna postava, brez smrti ni življenja, brez smrti ni rojstva, iz trohnelih kosti vsklijejo vonja polne rožice in kdor pade pod roko smrti, ta izpolnuje le večno potrebo . . . Vera pa zopet zasmehuje strah pred smrtjo, — saj na* čaka vendar na onem svetu lepše življenje pred obličjem božjim . . . Seveda, mnogo ljudi, ki potujejo na ta mračni jesenski dan pod žalovnimi vrbami mirodvorov, ni še nikdar resno o smrti premišljevalo. Ta gre tja na pokopališče, ker je že stara navada, ker hodi vse tja, ker je dan z rdečimi črkami v koledarju zaznamovan in ker prireja cerkev tam svoje ceremonije. Napisi na križih spominjajo te ljudi še na pokojnike, — druzega nič. Do dna svoje duše malenkostni in površni pohajajo tja in malenkostni in površni, s smehljajem site zadovoljnosti zopet odhajajo. Na grobu obrekujejo soseda, ki je kupil cenejše sveče in ki ima morda ie papirnate rože namesto svežega venca. In domu odhajaje se veselijo že na dobro večerjo, po večerji izmolijo predpisano število rožnih vencev in gredo zopet spat . . . Niti enkrat jim ne prida pravi, globoki pomen smrti na misel I Pa mi jim tega ne očitamo, kajti vso versko čustvovanje in sploh vso duševno življenje teh širokih množic je tako površno, kakor vsi uspehi navadne dresure. Primitivno si predstavljajo ti ljudje svoje verske svetinje in brez kinča, rajo na celi črti naprej. Zavzeli so mesto Mitrovica in združili na Ovčjem polju vse svoje tri armadne oddelke. Zdaj korakajo proti Monastirja; zavzeli so Kopriilii in se pričakuje pri Istibu veliko odločilno bitko. Pri srbski zmagi bi bilo potem pot v Saloniki odprta. Skutari. Mesto Skutari do tega trenutka še ni padlo. Turki se branijo proti Črnogorcem s čudovito hrabrostjo ; ali vse važne postojanke okoli trdjnave so že zavzete. Črnogorske uspehe se ima zlasti temu pripisati, da se je narod Malisorov obrnil proti Tarkom. Grška vojska. Tudi Grki prodirajo neprenehoma naprej in so obkolili me3to in trdujavo Preveša. Tudi ti boji so jako krvavi in izgube na obeh straneh velikanske. Resni položaj za Avstrijo. Zmage balkanskih državic nad Turčijo so položaj za Avstrijo hudo poslabšale in nikdo ne more zatajiti nevarnosti, da bode morala i naša država svoje pravice z orožjem braniti. Bil bi to začetek velikanske evropske vojne, ki bi morda celemu svetu lice spremenila. Za sedaj seveda ta nevarnost še ni čisto blizo. A vsak dan prinaša resnejše novosti. Gotovo je, da Avstrija doslej še ni izvršila nikakršne mobilizacije in da diplomati vseh držav -mrzlično delajo, dabi se vesoljni mir obranil. Ali mnogo zaupanja nima danes nikdo več na uspehe diplomacije. podob c ne morejo živeti . . ob grobovih, pri katerih je gladki denar vstvaril cele vrtove in katnenite zgradbe, stojijo in občudujejo in se križajo, —| pa pozabijo, da trohnijo človeške kosti ravno tako pod mra-morjem kakor pod zeleno trato, — pozabijo na zapuščene grobove revn'h pokojnikov, na katerih raste divja trava, t katerih pa so morda še plemenitejša srca pokopana. Vernih duš dan . . . Tam doli na Balkanu pa se dvigajo plamena proti nebu, vasi gorijo in zdivjani vojaki mečejo nežno deco v goreče razvaline ... Kri teče v potokih in ves Balkan je podoben velikanskemu pokopališču nepokopanih mrličev. . . Nikdo jim ne prinaša rožic, nikdo jim ne prižiga svečic, — s prer streljeno glavo, z bajonetom v srcu, z odtrganimi udi ležijo tam tisočeri bojevniki, kristjani in Turki, drug poleg drugega, — in mrtvaški duh se dviga proti jesenskemu nebu . . . Zakaj ? Zakaj ti tisočeri umori, zakaj to grozovito prelivanje krvi ? Za krščanstvo i Človeštvo se ubija, ko niti divje zveri druga drugo ne napadajo I Grozoviti dan vseh vernih duš so doživeli tam na Balkanu . . . Nasilna smrt je greh zoper božjo zapoved, zoper temelje človečanstva ? Ravno tisti, ki bi morali v prvi vrsti zapovedi vpoštevati, ki imajo vedno besede nazarenskega miroljuba na jeziku, mečejo bakljo vojske v dežele, želijo kri in kri in še kri • . . Oj ti čudni ljudje, kako ste brezsrčni in malenkostni in zdivjani I Vsedite se danes ob grob in premišljujte, da je smrt privileg vesoljne volje. Prižgite sve-čico in okrasite gomilo z rožami, — in ublažite strupno srce, — pozabite grenko sovraštvo, — vsaj tako dolgo, dokler svečice ne zgorijo . . . Straschill'ova grenčioa iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v in najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova grenčioa iz zel« vsled tega priznano najboljši želodec okrepčnjoči prebavni liker. Na dvoje interpelacij glede balkanskih zmešnjav v avstrijski državni zbornici je ministerski predsednik grof Stiirgkh v seji od preteklega torka odgovoril. Preje se je izvršilo 12 ur trajajoče posvetovanje ministrov. Odgovor grofa Sturgkba ni nikogar pomiril in nikogar zadovoljil. Niti jasnosti niti natančnosti se ne more temu odgovora pripisati. Nasprotno, povečal je še skrb za ohranjenje mira. Minister je bistveno izjavil, da sporazumvelevlasti ni moten in da je vsled tega upanje opravičeno, vzdržati za Avstrijo mir. Zunanja naša vlada da ne zasleduje nikakoršne agresivne (napadalne) smeri. Ali princip vzdržanja miru ne more biti v vsakem Slučaju podlaga. To se pravi z drugimi besedami: Avstrija je za mir, ali svoje interese na Balkanu hoče z vsemi sredstvi braniti. Tako stoji danes položaj. Kako stojijo danes velevlasti? Tajne vezi in pogovori ob zeleni mizi diplomatov seveda ne poznamo. A splošni vtis je, da „sporazum velevlasti" ni mnogo vreden. Francoski minister Poincare* deluje sicer na vse kriplje, da bi se evropejaka vojna preprečila in tudi prelivanje krvi na Balkanu vstavilo. Francoska ima namreč v Turčiji okroglo 3000 milijonov, v balkanskih državah 1000 milijonov in v Rusiji 12.000 milijonov investiranih in se torej boji za svoj denar. Ali francoska vlada je sama izjavila, da vladajo nepremotljiva nasprotja med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Položaj je vsled tega jako resen. Avstrija ne more dopustiti, da se ji odreče potom Velike Srbije pot do Adrije. Ali nastopanje proti balkanskim državam bi vodilo do spopada z Rusijo. V slučaju takih dogodkov bi z Rusijo zvezana Anglija in Francoska gotovo, nastopili. Za Avstrijo bi se Italija vkljub trozvezi ne zmenila mnogo, ker ima itak enoletno vojno za seboj. Od velevlasti je torej edino mogočna Nemčija zvesta zaveznica Avstrije. Kakor za časa srbske vojne nevarnosti stoji Nemčija tudi zdaj kakor skala ob naši strani. Istotako zvesta naša za-zaveznica je Rumunska, ki ima na Balkanu iste interese kakor mi. Za Avstrijo se pri celi stvari ne gre za košček zemlje na Balkanu; gre se ji le zato, da jo ne obkrožijo sovražni Srbi, ker bi bila pri tem v svoji lastni eksistenci ogrožena. Še neko drugo pot se naglasa, ki bi peljala v slučaju razdelitve evropejske Turčije tudi do cilja, to pa brez prelivanja krvi. Avstriji bi se moralo dovoliti neodvisne colninske iu trgovinske zveze na Balkana. To upanje je seveda prav majhno. Na vsak način bodo prihodnji dnevi prav važne odločbe prinesli. „Vseslovsnski" proti-avstrijski hujskači. Znani češki hujskač poslanec K1 o u f a č nahaja se v srbskem taborn v Vranji. Tam je držal javni nagovor, v katerem je m. dr. rekel: »Ko ste se vi Srbi jokali (leta 1908, ko je Avstrija Boznijo anektirala), jokali smo tudi mi Cehi; zdaj se vi smejite in tudi mi Cehi se z vami smejimo. Kajti vaše zmage so tudi naše zmage, so zmage vsega slovanstva. Pri zopetnem svetovnem kongresu se bode z srbskim orožjem računati moralo. V Pragi pa je imel češki poslanec dr. Kramar nagovor, v katerem je rekel, da bode vojna na Balkanu odločila tudi o usodi vseh Slovanov sploh. Slovani se morajo z vsemi sredstvi braniti, da bi Avstrija na Balkana požreš-nost balkanskih narodov vstavila. Kramar meni, da evropejska vojna ni izključena in da bode ta vojna Bgrob marsikatere države" . . . Tako se upajo češki poslanci proti Avstriji hujskati. V Srbiji bi bili taki ljudje že davno na vislicah . . . Razna poročila. Iz B o z n e prihaja mnogo turških prostovoljcev na bojišča. Zdravnikov in zdravil primanjkuje na vseh bojiščih. Bati se je, da se vsled nepoko-panih mrličov ne razširijo nevarne kage. V Kumanovo se je poslalo 6 železniških vozov petroleja, da se tam ležeče mnogoštevilne nepokopane mrliče sežge. Velike ječe v Nišu in Pirotu so spremenili v bolnišnice. 600 Miriditov (turški poslaniki) je hotelo domovino izdatiin k Črnogorcem prestopiti. A dva turška batajlona sta jih vjela in 500 Srbi so glasom poročil do 29. oktobra izgubili 4000 mrtvih in 7000 ranjenih. Sin prej snega sultana Abdula Ha-mid je bil v bitki pri Kirk-Kilisse težko ranjen. Zadnja poročila. Velika odločilna bitka. Južno od trdnjave Adrianopel se je pričela velikanska odločilna bitka med turško in bolgarsko armado. Boj je začel že v torek opoldne, ali v trenutku, ko te-le vrstice pišemo (četrtek dopoldne) še ni nobenega poročila o zmagi te ali one armade. V boja stojijo na obeh straneh okoglo 200.000 mož. Razven rusko-japonske bitke pri Mukdenu je to največja bitka od časa Gravelotte in Kraljevigradca . . . Boj se je razdelil v posamezne manjše spopade in bitke, ker sta obe armadi na velikanskem ozemlja razprostiram. Zadnji veliki boj in v njim mora odločitev pasti. Turki so vsa svoja bojišča zanemarili, le tukaj so zbrali svojo glavno moč. Bulgari so vsled doseženih uspehov jako pogumni in njih fronta je izredno razširjena. Ako zamorejo Turki b al gar sko f r o n t o prodreti, potem bi bila zanje ta zmaga pomembnejša nego vsi dosedanji boji. Ako bodejo pa Turki premagani, potem pridejo Bulgari četrtič v zgodovini pred vrata Konstantinopla . . . Kon stan tinopel 30. okt. Glavna bitka se vrši južno zahodno od Kirk-Kilisse pri L ii 1 e-B u r g a s u in se razviju baje za Turke neugodno. Bulgari imajo tukaj baje 140.000 mož, Turki pa 260.000 mož, od katerih pa jih stoji 90.000 še jako daleč zahodno. Bulgari stojijo med Liile-Burgas in Midia. Turki so med Midia in Viza utrjeni. Zapoveduje jim vojni minister. Balgari so vse rezerve združili; mnogo rezervistovfnima niti uniform. London, 30. okt. Boj, v katerem zapoveduje Na3im paša 200.000 Turkom, se gre za osvoboditev Adrianopra, v katerem je 50.000 mož posadke. Bojješe vedno neodločen (glej zadnji naš telegram). Rumunska mobilizira. Zadnja poročila pravijo z vso gotovostjo, da je Rumunska mobilizirala. Ako se Balkan razkosa, potem seveda ne more Rumunska zaoatati, temveč mora svoj delež zahtevati. Ali v trenutku, ko skliče Rumunska svoje rezerve pod orožje in se prične njena armada pomikati proti Dobrudši, je mednaroden položaj skrajno nevaren postal. Za Rnmnnsko se bode Rusija oglasila in to bi pomenilo bržkone tudi — avstro-ogrsko vojno. po O vinarjev pri vseli gospodinjah. Ime MAGGI jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovost. I Telegrami. Konec Turčiji? (Zadnji zasebni telegram) Sofija, 31. okt. zvečer. Bul-garski listi poročajo, da je bulgar- g o čez turško vzhodno ar Turški listi zopet pravijo, da i bitka še neodločena in vrši naprej. O stališču Rumn in Avstro-Ogrske ni nič znano Dopisi. Fram. Slavni gospod utednik! nas je, ko smo čitali v zadnjem »Štajercu; drugimi dopis iz Jesene. K temu mori mi zopet nekaj povedati. Da mora ta kar javno nastopiti ni čudo, ker nai Muršec začel je hujskati proti „Štaji njegovih naročnikih da je grozno. Vsak« veka poprašnje, kateri ima v farovža i viti, kateri bi bil v vasi na .Štajerca' da potem lažje hujska in obrekuje. Za vprašamo g. župnika: Ali mislite, da človek v Vaši fari zamore česa skupaj in „Štajercu" poslati ? Ali mislite, di človek zna pisati in drugi naj bili bate) se g. župnik grozno motite, tudi mi smo v šolo. Da napadete ubogega kmečkega da se mora kar javno v bran zoper Vi viti, ni čudo. Ali ne bodete kmalu neumno rogoviljenje in hujskanje proti „Štajercu" ? Kaj neki mislite g. župnik, sam Bog ? Vi ste dušni pastir, ki bi skrbeti za Vaše ovce, ne pa da obrekojete kmete. — Ljubi „Štajerc"! Na nedeljo X. imenovali so te „ ptujskega snop: vemo pa kaj si jim zakrivil, da imajo tak nad teboj. Oj ti ubogi BStajerc", kaj pretrpeti od tega žegoanega Muršeca, in jim vendar storil ? Ali morda zato, da vsakemu političnemu farju, kateri zo) hujska, da mu resnico kar pod nos zt Na zgorej imenovani dan imenoval jf mirne kmete (le mlade posestnike) trii „smrkavce". Le čakajte g. župnik, videli Če bomo takrat tudi „smrkavci", ko ali Vaš organist po bernji prosjačili. In videli bodemo kako se nas bode takrat im, valo. Ljubi „Štajerc"! kaj nam je stony zadobimo mir, kakor nam ga je sam g. Kristus zapustil, ko je rekel: Mir Vai Ali naš g. župnik ne ve, kaj je mir, zat le vedno nemir in prepir in hujska zo| jerca"; pa to mu prav nič ne koristi. S hujska zoper ,, Štajerca", pridobiva njeni več naročnikov in jih še bode več; za to h mi poskrbeli. Torej le tako naprej, g. bode vsaj več naročnikov in potem ni iz prižnice obrekujete kakor hočete, ma[ jezik poči. Za zdaj dovolj ! Drugokrat vi Od Muršeca obrekovani Iz Št. Jurja ob Taboru. (Zopet biai Naš župnik France misli, da mora vs plesat, kakor bi on žvižgal; a trofil je pa enkrat na tacega moža, ki se mn je palce stopiti. Umrl je namreč en otrok^ ki bil „evangeliš" vere in ga Fi Kristosov naslednik, ni pustil na blagof pokopališču pokopati; gotovo si je kaj, saj tu tako ne bodem enega beli služil, kakor je že moja na,vada. — dobro bi bilo zopet kakih K 70 ali 80 jo oblast Francetu pokazala, da je še ne kakor on. Dobil je toraj jako dolgi nos.in se je moralo na blagoslovljenem pokopali! kopati, in ni mogla niti kuharica ako ravno ima skoraj to večjo oblast v Evo slučaj : Letos prinesem enkrat eni k krstu in ni bilo župnika doma, pač en ljudski duhovnik tam na obisku, rekel: No, ker ni gosp. župnika doi pa jaz otroka krstil. „0 ne!" pravi „Vi le pustite pri miru, le naj drugol kadar bodo naš gospod doma." In z smo morali iti brez krsta. O tem inj o druzih rečeh povemo prihodnjič. peša." Kje je ljubezen do bližnjega I olrn of-mo* Istaorrla v o lib- rt T7 T*l «J_ Za Turke? (Nekaj odgovora. Velike zmage balkanskih držav nad Tat se izrablja v slovenski javnosti tako, bi bile pravzaprav zmage slovenskih nato'' ado. o ta ijo slovenski katoličani za nekako veselo Mi sami smo se v tej zadevi na Irankarsko stališče postavili; vodilo nas je, ^ amo naprej, vedDO domačeavstrij-lonačel o. Zato ker ne talimo ,,živio Srbi nam očitajo slovenski listi in lističi, ljemo za Tarke". V „Slovenskem " preobrača Lesničar svoje kozolce in nas , 7 znanem tonu slovenske inteligence; iSke W00 pravi, da naj naš nrednik nabere svoje in naj jih kot piostovoljce pelje Torkom noč. No, prijatelj Lesničar, zakaj pa ti i storiš ? Ti biješ krvave bitke na pa-zmaguješ v restavraciji „narodnega do-Zakaj pa ti ne zbereš vse tiste falirane in pesnike in advokate, ki tvorijo jedro dne stranke", in jih ne odpelješ na bal-mož luki jng? Vas bi se Torki gotovo prestrašili, ipml u in člo- 3 pra- >čen, anes eden .a v i ti a e ta ?To odili ivca, jsta- Vašo ■emu j . ste! orali 30. , ne eit1 i ti ij si u h ttno mo, i Vi res, sno-da 3ZUS )dil dela Stack le smo nik, hko Tam ■aradi tega, ker so antialkoholiki . . . Isto- napada „Straža" in nas psnje zopet bani olikani način tiste propale gospode, ki ilovensko ljudstvo le molzna krava in ki zlo- Hja celo vero v svoje umazane namene. Mi ne za klerikalne ne za narodnjaške psovke fbrigali. Ali sredi tega bojnega dirindaja se i potrebno, pojasniti v javnosti svoje ata- pe.ki je obenem avstrijsko stališče. Že zadnjič smo naglašali, da se ne gre ta nobeno versko stvar in še manj za versko Kdo, najmanje pa za katoliško vojno. Krščanska na je najslabši izgovor za prelivanje krvi na Farški vojni hujskači, ki imajo menda fcerzno zadoščenje, ako se tisoči nedolžnih I v svoji krvi valjajo, naj bi pomislili, da je ijanje zoper božjo zapoved. Sicer pa je tudi veliko krščanskih Turkov. In balkanski i vendar niso vsi rimsko-katoliški; najino: kot pravoslavni zametnjejo in zaničujejo ia in so strupeni sovražniki „edino izveli ialnc cerkve". Za kakšno vero se gre torej j? Balkanskim kraljem, med katerimi ima (verski Peter najznačilnejšo preteklost, se lie za tisto „vero", ki jo diktira prazni žep. b pa govorijo slovenski listi o kulturi balkan-i narodov, je naravnost smešno. Črnogorci so grdih lenuhov, ki pustijo snžensko vzgoje ženske zase delati in pri katerih je vsak lični ropar „junak". Niti svojega kralja Ni-^ si ne morejo sami plačati, tako da živi ta " od beraških „trinkgeldov", ki mu jih (jo druge države. In kultura na Srbskem ? ^, ki umori hladnokrvno svojega kralja, ki j mrtvo truplo umorjene kraljice skozi okno tlak kakor crkjeno mrhovino, ki povzdiguje em morilce in posadi pravega inspiratorja zlo-i na krvavi prestol, — tak narod naj bi bil [hdtnren"? A pustimo to! se torej gre? Dve stvari so mogoče: ^balkanske države Turčijo popolnoma prema-ijo in jo na ta način iz Evrope potisnejo, — itje. a!) ako dar na ki ta em a za- ■da, tu več Dka po- ati, žu. >ka bil je em ica de, om več era Nadvojvoda Bainer. Nadvojvoda Rainer je v Badena pri Dunaju fepljucnici obolel, kar je pri njegovi starosti io nevarno. Kakor znano je nadvojvoda Rai- najatarejši član naše cesarske družine. Rojen OzberzcQ fiainer vOsterreicb i leta 1827 v Milanu. Splošno priljubljeni nad-gjvoda je zlasti dobrohotni podpornik in zaščit-znanosti. Zato je tudi imenovan za častnega ktorja in člana raznih visokih šol. ali pa da ostane Turčija končno zmagovita. Ako bi balkanski narodi zmagali, hoteli bi si plen razdeliti. Uresničiti bi hoteli mogočne jugoslovanske države, povečane z dosedanjimi deli Turčije. Mislimo, da nam ni treba posebej po'darjati, da bi bila taka preureditev balkanskih držav velikanska nevarnost za avstro-ogrsko monarhijo. Ze Srbi sami ob sebi so od nekdaj strupeni sovražniki naše monarhije in ni še dolgo, odkar bi bil skoraj započel krvavi boj z njimi. Avstrija in z njo tndi droge velevlasti ne more dopustiti, da bi balkanski narodi z mečem razsekali balkanski zemljevid. Zato zmaga balkanskih narodov ni v interesu naše države — in zato smo tndi mi upali, da bodo Torki odbili neopravičeni napad. V slučaju turške zmage bi namreč ostale balkanske meje nespremenjene in bi torej bila popolna sigurnost dana, da ne bode treba naši državi z mečem nastopiti. Danes pa ničesar ne vemo . . . To je podlaga našega „prijateljstva za Turke"! Sicer pa vojna odločitev še ni padla in bogve, li se ne bode „jugoslovansko" veselje prav kmalu v jok spremenilo. Zakaj pa ee slovenski voditelji za balkanske napol divje narode potegujejo? Zakaj delajo ravno nasprotno vsemu, kar b i A v-striji koristilo? Ker si upajo od zmage balkanskih narodov hitrejše uresničenje svojega protiavstrijskega cilja. Ali niso začasa srbske vojne nevarnosti v Ljubljani „živio Srbija" vpili ? In danes povedo tudi klerikalci s svojimi „trialističnimi" idejami, da hočejo avstrijske kronovine raztrgati in avstrijsko ustavo med staro železje vreči..... Slovensko ljudstvo pa prvakom obeh strank ne bode na tej poti sledilo! Prvaki se torej navdušujejo za balkanske narode, ker so v dnu svoje duše protiavstrijskega mišljenja. Mi pa stojimo na stališču, da se sme Avstrijec le za Avstrijo potegovati. Punktum! Ustna voda Novice. Naš koledar izšel. Splošno priljubljeni „Štajerčevi" kmet-ski koledar za leto 1913 je v svojem VI. letnika ravnokar izšel in sicer v ednaki obliki ter velikosti. V koledarju je tudi na 144 straneh razdeljenih cela vrsta lepih in zanimivih slik. Vsebina je zopet taka, da bode gotovo sleherni čitatelj zadovoljen. Uredništvo se je oziralo ravnotako na praktične potrebe in pod-učne članke, kakor na zabavne in pripovedne stvari. Vsebina koledarja je sledeča: 1. Leto 19 13 (Neednaki katoliški prazniki; znamenje za lunine krajce; nebeška znamenja; deželni patroni; cesarska rodbina ; avstro-ogrske deželne barve; vladarji v Evropi). — 2. Kalendarij (z zapisniki). — 3. Uvodne besede. — 4. V gluhem zakotja (povest) malorasko spisal Bogdan Lepki, poslovenil Podravski. Ta krasna povest iz kmetskega življenja bode gotovo splošno zanimala. — 5. Racijonelni čebelar, spisal Alojzij Križanič v Veliki Nedelji. — 6. Zaradi ženske, črtica iz koroških gora, spisal Hans Lindner. — 7.Otroška modrost (o veri, o vojski, o davkih, o pijančevanju), spisal rusko Lev N. Tolstoj (jako fini spis največjega tega ruskega pisatelja). — 8. Borov plot (Kieferzaun), spisal Alojzij Križanič v Veliki Nedelji. — 9. Krasota pastirskega življenja (nežna povestica), spisal Josef Pekornig. — 10. Premikanje prebivalstva po izidu ljudskega štetja, spisal dr. Oton Wittschieben. — 11. Čl o v e k in žival, spisal prelat dr. Weit-brecht. — 12. S mesnice. — 13. Zelo priporočljivauporabakuhinega sa- du, s pisal R. Dolenc. — 14. Ne zamujaj-mo zimskega časa, spisal V. Holz. — 15. Resnice, spisal Emanuel Wertheimer.— 16. Z a v r e 1 k a, spisal c. k. vinarski nadzornik A. Skalicky. — 17. Vol in mravlje, spisal Juhani Aho. — 18. Prva pomoč pri nakrat nastopivši bolezni. — 19. Pobegu za delom, iz amerikanskih črtic Viljema Heydrich. — 20. Iz živalskega življenja, po listu ,Der Tierfreund". — 21. Požeruh, vojaška šaljivka. — 22. Varstvo konjev. — 23. Zmes, iz raznih listov nabrano. — 24. Iz našega P taja, k slikam koledarja. — 25. Zopet nekaj napredne pridige, spisal „Štajerčevi" Pratikar. — 26. Politična šala, k sliki. — 27. Zažvižgaj, bič! (nesen) spi3al Tebničmar. — 28. Sejmi na Štajerskem in Koroškem. — 29. Poštnine, brzojavi in koleki; tarifa poštnih nakaznic, tarifa denarnih pisem, tarifa vozne pošte, telegrami, seznamek sejmov v Ptuju, tarifa za koleke. — 30. O g 1 a s i. — Cena koledarju je 60 vinarjev, s poštnino vred pa 70 vinarjev. Najbolje je, ako se pri naročbi pošlje denar ali pa marke naprej. Kdor vzame 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Vsa naročila je vposlati na upravništvo »Štajerca". Priloga. Današnji številki „Štajerca" je dodan prospekt pratičnemgnojenjutrav-n i k o v, na katerega cenjene čitatelje prav toplo opozarjamo. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša - 140 Prokop Skorkovsky in sin v Humpolen na ČeSkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Iz Spodnje-Stajerskega. Veliki požar. Pretekli torek popoldne je skoraj cela vas sv. K u n g o t a pri Ebensfeldn v ptujskem okraju pogorela. Vladal je viharju podobni veter. Vaški možje so bili večinoma pri neki licitaciji v bližini. Kar nakrat je v prvem hramu poleg cerkvice pričelo goreti. In v par minutah stala je že vsa vas v ognju. Bilo je naravnost grozno. Vbogi ljudje so komaj življenje rešili, pohištvo, orodje, krma, žitje, ves pridelek leta, mnogo svinj in perutnine je zgorelo. Več oseb je pridobilo težke opekline. Skupno je pogorelo 17 hiš in vsa k njimi spadajoča gospodarska poslopja. Ptujska požarna bramba je izredno hitro prihitela pod vodstvom „zugs-fiihrerja* g. Reisinger. A pomagati ni bilo mogoče, ker v celi vasi primerne vode n i. Najboljša požarna bramba in najboljši gasilci ne morejo ničesar storiti, ako nimajo vode ! Škoda, ki je nastala vsled tega požara, je velika, in žalibog je zavarovanje prizadetih posestnikov le majhno. Ogenj nastal je baje s tem, da bo se otroci z ažigalicami igrali. — K tema poza p požara moramo še par besed pristaviti. Prvič Od vojne. Kakor znano ima glavno povelje čez bolgarsko armado kralj Ferdinand sam. Seveda je to le ime. V resnici namreč pelje glavno povelje general Sawow, ki je obenem duševni vodja vseh proti Turčiji se bojujoči!-. čenerat Sawow držav. Generalisismus Sawow bil je 1. 1858 rojen in se je na Ruskem izobrazil. Udeležil se je tudi bulgarske vojne proti Srbiji in je pozneje bulgarsko armado izvrstno organiziral. smo opazili, da je poleg nekaj pognmoih mož tudi prav mnogo takih, ki zijala prodajajo in cele ure dolgo lenobo pasejo ter s fajfo v nstih nesrečo ogledujejo. Marsikaj bi se že dalo rešiti, ali cele vrste krepkih mož je raje lenobo pasilo. Šele ko so jih orožniki k pumpi gnali, so odšli — na drngo stran vasi in so tam zopet zijala prodajali. To je žalostni pojav ljudske brezbrižnosti ! Od gasilcev, ki brezplačno delajo, ki žrtvujejo svoje zdravje in dostikrat življenje za bližuega, zahtevajo ravno taki lenuhi vse. Kaj pa morejo gasilci napraviti, ako ni vode? Vodnjaki nimajo dosti vode in so pregloboki, tako da z navadnimi brizgalnicatni ni mogoče vode iz njih dobiti. In tiste „ mlake" polne gnojnice, ki se jih semtertja dobi, so nerabne. Zakaj si ne napravijo kmetje sredi v vasi na primernem prostoru recimo cementno cisterno, v kateri bi se voda nabirala? Troški bi bili mali, korist pa velika! Ali o vsem tem bi bilo še mnogo govoriti. Žalostno je, da ljudje brezmiselno in nesramno celo požarnike psujejo . . . Nesreča v sv. Knngoti je velika in upamo, da bode od pristojnih oblasti in drugih činiteljev ljudstva izdatno pomagano. Anton G6tz +. V Mariboru je umrl na hitro pivovarnar g. Anton G o t z. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je svojo tovarno s pridnostjo jako lepo razvil. Bil je znani dobrotnik. N. p. v m.! Pazite na deco! V Lengenfeldu je bila 2 letna hčerka delavca Supanc brez nadzorstva. Otrok je padel v potok. Cez dva dni šele so najdli malega mrliča. Tatvina. V tovarni usnja Freund v Maribora ukradla sta delavca Pavlinič in Dvoršak usnja za 70 K. Dolgoprsteža sta že pod ključem. Surovi sin. V Razboru pretepel je posestnikov sin Anton Vidic svojega očeta in ga precej ranil. Naznanjen je sodniji. Umrl je v Mariboru deželnosodni nad-svetnik g. Anton Liebisc«. Pokojnik je bil izredno priljubljen in spoštovan. Bil je tudi častni občan mesta Ormož. L. m. z.! Umrl je v Mariboru bivši tovarnar in dež. poslanec g. Ernst Rathausky, ki je spadal med najodličnejše industrijce v deželi. N. p. v m! Poštna Služba. Deželni pismonoša ptujske pošte prihajal bode odslej vsak dan enkrat (razveu nedelj) v občine Rogoznica, Krotovce, Gerndorf, Kicarje, Novavas, Budina, Verstje, Spuhlje, Za-bovce in Podvince. Tat in zapravljivec. Posestnice sin Jože Pec v Safortu ukradel je svoji materi hranilno knjižico in je dvignil 500 K denarja. Ta denar je zapravil v družbi raznih fantov in deklet, za katere je plačeval, in je potem pobegnil. Iz strahu pred vojaščino si je posestnikov sin Franc Ermenc v Bočni na desni roki en prst odsekal. Zagovarjati se bode imel za to neumnost pred sodnijo. V mlatilni Stroj prišel je z desno roko posestnik Anton Felicijan v Doberni pri Celju. Stroj mu je vse prste zmečkal Pri „kOŽuhanju" so se v Pavlovcih stepli fantje. Hlapca Jože Martinčič in Jože Cevnik sta nepadla tovariša Podgoršeka in ga hudo ranila, tako da so ga morali v bolnišnico odpeljati. Zahrbtni napad. Kočarski sin Janez Preindl v radgonski okolici napadel je viničarja Matijo Tomanič in ga je z nožem v hrbet sunil. Bil je na Tomaniča jezen, ker ga je ta baje zaradi neke tatvine sodniji naznanil. Pri plesu umrl je v Mariboru tovarnarjev sin Hans Gruber. Nesrečnež se je s plesom za- baval, a nakrat ga je zadela srčna kap in se je mrtev na tla zgrudil. Hrvatski divji lovci. Lovski paznik P. Bohm v Dobovi našel je v gozdu dva hrvatska tatova, ki sta že enega zajca imela. Lovec jima je psa ustrelil. Nato sta tatova pričela nanj streljati, tako da je moral lovec zbežati. Ko so prišli orožniki, bila sta tatova že čez hrvatsko mejo. Žalostno družinsko življenje. Kočar Matija Pucko in njegova žena Neža v Zabovcih pri Ptuju živita že leta sem v sovraštvu. Zadnjič sta se zopet prepirala. Naposled je vzel sekiro in je z njo ženo parkrat po glavi udaril ter jo smrtnonevarno ranil. Packo je vzel potem 110 K denarja in je zbežal. Požar. V hlevu in gospodarskem poslopju Jos. Wessiak v Mariboru je nastal ogenj, ki je vpepelil mnogo mrve in slame, več vozov, sani in gospodarskega orodja. Svinje so rešili. Enega konja so po požara v hlevu še živega našli. Škode je za več kot 10.000 K, a lastnik je zavarovan. Gasilci so imeli dve uri dela, da so ogenj zadušili. Sejem V Peklu. Piše se nam: V sredo dae 6. novembra 1.1. se vrši v Peklu na Poljčanskem kolodvora zadnji letošnji živinski sejem. Sejemska vstopnina se ne pobira in se pričakuje ne samo to, da se bode mnogo živine prignalo, marveč bodo prišli domači in tuji kupci v izredno velikem številu po živino. Globoko padel je bivši poštni uradnik Fr. Podpečan v sv. Emi. Iz službe je bil zaradi raznih nerodnosti odpuščen. Potem se je okoli potepal, končno pa je prišel zopet k svojim sivolasim starišem. Te je še na nesramni način izkoriščal in pretepaval. Zaradi tega in zaradi nevarne grožnje so ga oddali sodniji. Rudarska nesreča. V Lappovem rudniku v Skalisu padel je rudarju Francu Miklavžin veli™ kos premoga na nogo in mu jo je zlomil. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Darilo morja bi se lahko lebertran Imenovalo. A da se pravilno izkoristi, podvreči se mora gotovemu ravnanju. Lebertranu se mora v Scottovem izdelovalnem ravnanju odvzeti njegove napake, kakor težka prebavljivost, neprijetni duh, zoperni okus; napraviti se mora lebertran bolj okusen koristen in lažje za vzeti. Tako pridobljena SCOTTOVA EMULZIJA ima vse odlične lastnosti navadnega trana v zvišani meri, pospešuje apetit, je izredno re-dilna in koristna, celo za občutljiva usta in želodec. Pri redni rabi Scottove emulzije se opazuje mnogokrat po kratkem času splošni dorastek moči. Kdor hoče to doseči, naj se čimpreje tembolje za zdravljenje s Scottovo emulzijo odloči. Cena originalne steklenice 2 K 00 h. Se dobi t vseli apolekali. Proti vpošiljatvi BO h v znamkah na SCOTT & BOWNE, z. z o. z., Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopošilja-tev poizkušnje po eni apoteki. 28 Iz Koroškega. Ustrelil se je v Celovcu delavec Alojz Kratzer baje zaradi brezposelnosti in bolezni. „Harakiri". Pijači udani Jože Kodrič je imel večkrat napade blaznosti. V enem teh napadov si je z nožem trebuh preparal in grozovito razmesaril. Kose istopivših črev je sam odrezal. Seveda je nesrečnež kmalu nato umrl. Največji dimnik v Celovcu zgotovili dni, kakor se nam piše, v Fischlovi ton Limerzahu pod vodstvom g. inženirja Urbai in mojstra Josefa Kohont in njegovimi pi niki Wolfink, Wolfgang Kohout. Delo končano v soboto dne 19. oktobra; ko so zgotovili, privezali so ma na strelovod okrašeno smrečico. Ponosna je lahko ta tovarna, ki ima največji dimnik v celo okraju, ki meri čez 60 metrov viscčine. Cerkveni tat. V fari Parau pri Beljaki] neki tat v cerkvi vlomil v nabiralnik in vsd pokradel. » Tatvina. V Včilkendorfa pri Beljaka uki je neznani tat sestroma Andenvald vsal hranilno knjižico; prva se glasi na 1 druga pa na 407 K. Samotna smrt. Na Ballenbergu našli precej segnitega mrliča Marije Oberdorfer, tam na prostem v samoti in brez moči n kapi umrla. Zaradi „šnajdfedra" je v Rabensteinu pec Kotnik svojega tovariša Šoti hado pre in se bode moral vsled tega pred sodnijo govarjati. Surovost. Neki pastir udaril je t| leideubergu 5-letnega Teodorja Raggoutz z b: po obrazu in mu je oko težko ranil. Otroka] odpeljali v bolnišnico. Konj ubil je v Mčirtlbachu hlapca Bara: Mladi konj udaril je hlapca v trebuh, ta je nesrečnež čez dva dni v hudih bolečinah Železničarska nesreča. V sv. Rupert Beljaku prišel je kondukter Julij Mančnik z pod vlak in mu je nogo odtrgalo. Težko ranj nega so v bolnišnico odpeljali. Požig ? V Bergu pri Afritzu pogorelo je sestniku Unterlanner gospodarsko poslopje,] katerem je bilo 40 centov slame in 150 mrve. Posestnik ima za 20.000 K škode. Spi se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Sraka. V Beljaku so zaprli neko deklo kolodvorski restavraciji, ker je izvršila tatvine. Požar. V Maria-EIendu je pogorelo darsko poslopje gostilničarja J. Obilčnik. so razširjenje ognja preprečili. Smrtna nesreča. Pri delu v borovi ,,Walzvi-erku" se je delavec Matija Seničn; težko ranil, da je čez par dni umrl. Cez Stopnice padel je v pijanosti v neki 60-letni neznani mož. Zlomil si je ber, ranil pljuča in zadri špico svoje levo oko, ki se mu je izteklo. Zaprli so v Ljubljani nekega Tomaža Ro bernik; dolži se ga, da je pri Bistrici na Km roškem izvršil roparski napad in tudi razaii tatvin, MOJA STARA izkušnja me u{i, da rabim za negovanje moje koie le Stecken- pferd-lilijino-mlecno milo od tvrdke Uergmann 4 Cft, Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi pDvsod. M Karnotake na pašah t dolinab kakor v gororju igri pt jenje s Tomaževo moko, torej dovoz fosforjeve kisline m ipv, izredno važno vlogo. Da se pomanjkanje krme prepreči, je M vilno gnojenje neobhodno potrebno. Čimbolj krepko se nt M izvrši gnojenje s Tomaževo moko, tembolj lepa bode trara in tj rabolje bode krma v času pace raslla. Loterijske številke. 38, 62. 76, 6 7, 4, 89, 6 Gradec, dne 26. oktobra Trst, dne 19. oktobra: ;■ Zdaj pride nesreča se ponavadi reče, ako mož, reditelj družine zboli in se, mučen od raznih bolečin, brez dela na peč vleže, ako ne more za ženo in deco več delati in nič oeč zaslužiti. Pametni človek pa ne toži, temveč izkoristi v takih slučajih izkušnje drugih. Ne malo korist bi lahko našim čitateljem sledeče pismo prineslo, ki ga je pisal Nj. eks-celenca Leon baron Freytagh-Loringhoren, deželni svetnik Vesel'jevega viteštva in carsko ruski resnični državni svetnik v Arensburgu, Komrnandantenetr. 5, otok Osel, gubernija Liv- land. To pismo se glasi: »Smatram za svojo dolžnost napram soljudem, da izborni Feller'jev fluid z zn. „Elsafluid", kjer je le mogoče, priporočam. Opozarjal sem enega studijskega prijatelja in zdravnika v Petersburgu na to krasno sredstvo in imel priložnost, nekega drazega zdravnika v Petersburgu, ki ima tukaj veliki zavod za kopanje v močvirja, ozdraviti s Feller'jevim Elsafluidom od močnih revmatičnih bolečin v rami, pri katerih njegova lastna sredstva niso pomagala. Tudi neki zdravnik v Danzigu na zahodnem Pruskem rabi v svoji praksi Feller'jev fluid in zato želim v blagor človeštva temu preparatu vedno večje razširjenje in njegovemu iznajditelju zasluženo slavo." Upamo, dani čitatelji poskusijo tudi Feller'jev fluid z a. „Elsafluid" rabiti ako kedaj o bolečinah toSjft: Povemo Vam iz izkušnje, da postanete poteajj sveži in za delo zmožni, kajti kakor smo dosti-krat imeli priliko slišati, se obnese ta prepant proti raznim bolečinam, kakor Hexenschnss, bolečinam v hrbtu in členkih v križa in v prsih. Istotako se hvali to sredstvo proti bolečinam i vrata in bodenju v strani in mi sami smo M prepričali o njegovem zdravilnem, kašelj odpnP ljajočem in osvežujočem vplivu. Poizkasni tnat 5 kron pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v Elsaplatz št. 24 (Hrvatsko)--------------- — 5 — Adrianopel. PfeSr^iBSBfitt s-fe"t^S^s^^^a Sgsigilj Kj^^L^^SiS^-ir^SflSS £$<^™^-V*fcj p^;|pi|P An gg*r?i Aarianonel prinašamo sliko turškega mesta Adria-katerega se te dni ozira ves svet. »mo čitatelje na poročila o vojni na Adrianopel je nekaki ključ za vse operacije proti Turčiji in zlasti za pot v Konstantinopel. Obenem je glavna trdnjava proti Bnlgariji, kajti zunanje utrdbe tega mesta se nahajajo komaj 30 kilometrov od bnlgarske meje. Okoli mesta je 25 trdnjavic. m Razglas. Podpisani hranilno in posojilno društvo (Spar= und Vorschuss-Verein) v Celju, registrirana zadruga z neomejeno zavezo (v poslopju sparkase) sklenilo je na svoji ji z dne 29. oktobra 1912, da obrestno, mero za hranilne vloge od 1. novembra 1912 od 4'j4°o na 4'!2°|o pri vsakodnevnem ob= restovanju zviša. Rentni davek plačuje zavod. Hranilno in posojilno društvo v Celju. Prestojništvo: Gustav Stiger 1. r. Max Rauscher 1. r. i Zelo dobro idoča gostilna ivino mešanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo like farne cerkve, šole in državne ceste, 10 minut od idrora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in le-kraju, se takoj zaradi preselitve in nezmožnosti sloven-l jezika za samo 31.000 kron pod lahkimi plačil-pogoji proda. Vse natančneje pri Fran? Peteline ija Polskava pri Pragerskem. Vsakemu interesentu i zahtevo brezplačno razglednico hiše vpošlje. 919 400 hektolitrov 961 pavskega in goriškega vina i prodati. Izborna letošnja vipavska vina so imela . __ 16 do 20 stopinj cukermošta. Izvrstna vina in I, znan po celi Avstriji, prodajam na debelo po zmerni jpo dogovoru. Imam tudi več tisoč cepljenih trt in [jakov različnih vrst (Silvanec zeleni, laški Riznik itd.). o dogovoru. Se priporočam za oboje. Josip CotiČ, i vina in cepljenih trt Vrhpolje, p. Vipava.Kranjsko. Mjski in hišni Mapec . | Ptuja takoj sprejme. Vpraša se v uprav-ništvu ..Štajerca". Iščem 954 inicarja 'oj vinograd v Mikuliča pri Zagreba. Vstop kom novega leta, pogoji po dogovoru. Gu-vitez Pongratz, Zagreb, Visoka nlica 22. Kučijaža sprejme; je lahko tudi oženjen. Pogoji iri. Josef Ornig v Ptuju. Daranje ali sugestija ? Leta zc se ponuja občinstvu ustne vode, ki so prav lepo parfumirane. Občinstvu jih rabi in jih smatra kot jako dobre, ker imajo dobri okus, brez da bi se delalo o tem pomisleke, je-li imajo tudi sploh kakšno medicinieno vrednost. Ako bi o tem premišljavalo, potem bi ne dajalo glavne veljave na okus, temveč tudi na des-infekejske snovi. — Tudi ni vse eno, ali ustna roda kak neprijetni duh prikrije ali pa v resnici opravi dobra in vplivna ustna voda naj ne parfumira samo, temveč naj tudi vse snnvi vretja in nalezljivosti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežujoče vpliva. Po teh navodilih se sestavlja Pfeffermini-Lysolorni. I'fefferniinz-Lysoforni po znanstvenih preiskušnjah tudi doslej kot najboljše znane ustne vode na vplivu šestkrat prekaša. Zbledi zobe! Ker se za eno časo ustne vode samo 10 kapljic Pfefferroinz-Lysoforma potrebuje, zadostuje ena steklenica za brizganje za polne tri mesece. Kolosalno ceno izdatno. 1 originalna brizgalna steklenica Pfefferminz-Lysoforma stane K 1*60 v vseh apotekah in drožerijah. Zanimivo knjigo o „zdravju in desinfekciji" pošljem Vam zastonj in franko. A. C. HUBMANK, referent „Lyso-formv-erke', Dunaj, XX, Pertaschgasse 4. 133 Zajamčeni uspeli tirute denar nazal! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 965 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—. Kositiste Dr. H. Rix LaHatorin Dunaj 11 Berggasse 171 Razpošiljatev strogo diskretna. ^ lini "v rabijo proti fkašlju hrlpavosti, k nt ar u za-slinjenju, Urinemu in oslovskemu kašlju VM'w prsne 11 karamele s „3 smrekami" Cinnnot. potr. spri-III čeval zdravni-UIUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako uspešni in dobro- ukosui bonboni. Cena 20 in 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: II. Mulilor, apoteka v Ptuju, Ig. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrmann Laški trg, A. Els-baeher. Laški trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek, Hans Schnider-ni'Iuim'Ii. apoteka v Brežicah 8!* Razpošiljam orožje vsake vrste ses na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaater-puške od K 20—, dvocevne Lancasterpuške od K 30—, Hamerles-puške od K 70 —, flobert-puške od K 8-—, revolver od K 6—, pistole od K 2-— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Hust. cenik zastonj. t. Dušek, fabrika orožja, Opocno St. 2052 na drž. žel. Češko. !!! 500 kron!!! Vam plačam, ako moja Wur-zelvettilgcr „Riasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kemeny, Kaschau, I Postfach. 12/234, Ogrsko. »25 Proda se 781 lepa hiša z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik gosp. Anton Waseliitsehko v Slov. Bistrici. Izvrstne godbene inštrumente v najčednejši izpeljavi in najboljši kakovosti oddaja c. in kr. dvorni založnik Hanns Konrad, razpošiljal, godbenega blaga v Mostu (liriix) št. 1598 (Češko.) Harmonika.....K 6'— Citre........K 480 Orglice......K -80 Gosle.......K 580 Okarine......K —"70 Flaute ..... .K 1-70 Akordeon za piskati K 2*50 v najbogatejši izbiri. Glavni cenik s 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 7% Razpošilja po povzetju ali na-prejplačiln. Brez rizike! Izmenjata dovoljena aH denar nazaj! se sprejme. Naslov: HAMBEK, Gradec Zeilergasse. 963 Hiša 5 sob in 2 kuhinje, pralna kuhinja, klet, hlev, gospodarska poslopja, vodnjak in veliki vrt, 25 minut od Maribora, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Vprašanja na FRANZ TRSTENJAK, Fraustaudenslr. 57, Pobrcž pri Mariboru. 958 Nove priložnosti! Werndl-infanterij8kepuSke model 67/77 za krogljo kal. 11-2 mm 8 K 50 h. Ista puška pre-narejena za Srot kal. 28, na 60 korakov dobro ustreljena samo K 12'—. Puška za potovanje za zložiti (Reiseum-klappflinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Flobert-puške kal. 9 mm za krogljo in Srot, fino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 96 K. — Fina puška (Buchsenflinte) kalib. 16/9-3, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (Biichs-flinte), ključ med petelini t-0 K, prima 100 K. Največja garancija. Frirdr Ogris, puskar, St. Margareten Rosental, Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr* Riehterjev čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K. 2-50, 8 zav. K 7-—; dopo-šiljatev poštnine prosta od inštituta .Hermes', 51 iincheo 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qn.: konstatira 6—6 ja celo 9'/t kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem |za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Zaslužek. 2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno štrikarijo v lastni hiši z masino za hitro štrikanje „Patenthebel', nedoseženo mnogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače štrikarijc Kari Wolf, VIL, Mariubillerslrasse štev. 82. 816 25.000 ur 1 ura kron 2.50. 9W Pariška najnovejša facija, 36 urna, gre natanko. |a pozlačena nI razločiti od 18 krt. zlata, >; 3 letno garar.cijo za samo K 2-50. 2 uri K 480, 6 ur K 11-30. I Pariika pozlačena verliloa najnovejša facija 50 vin., 2 verižice K 125. Brez rizike, kar ne dopade, denar nazaj, se dobi po povzetju od A. Kapelusz, Krakov* (Avstr.) Dietclsgasse 67—631. Kupim vsako množino vinogradniških polžev suhih jedilnih gob orehov 966 ter vsakega žitja po najboljših cenah. Josef Perko. Leiters- berg p. I'iissiiitaliol'on. Ena 953 švicarska goldin-ura ki gre dobro na sekundo za samo K 2-70. Kdor zdaj ne kupi, nima te prilike nikdar več v življenju. Se dobi po povzetju pri S. Brandes — Krakova. B. Joselowiez št 11- Okroglo 200 kubičnih metrov la hlevskega gnoja *» se proda pri August Stanitz Breg pri Ptuju. Ura z verižico! za samo 2 K 50 h. g> Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja apodajna eks-portoa hiša: 1 krasna pozlačena 36 urne precijska anker-ura z verižico zamo 2 K 60 h ter tudi 3 letna garancija. Pošlje po povzetju eksportia hiša ur CH. JUN8WIRTH, Krakova 1(7. NB. Ako ne paše, denar nazaj ali izmenjava dovoljena. — 6 — Pridni in trezni konjski hlapec se takoj sprejme pri Han« Toplak, trgovcu v .Inršinnli pri FtitjD. ™ Koračnica m se oda s 1. oktobrom v najem; yež se izve pri 770 Otto Švaršnik, Majšperg pri Ptuju. visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna, čtsar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukno, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da s<- vam biezplačno dopcšlje moja jesenska in zimska zbirka vžoroev Tj gujem samo s pr» ovrstnim blagom. Razpošiljalnica sukna FRANC ŠMID JSrerndorf Nr. 210, avstr. Šleiij*. 952 175 cm dolgo, 8o cm široko, iz tigerskrga pliSa, z živaimi ali pokrajinami, namesto K 9'50 same K t to ; nadalje : tu- hent iz dobrega nankinga, s čistim gosjim perjem napolnjena, & »-80, najboljša kakovost K 1180"; dobro napolnjene bla- tine K 360 in 450; lepe ruzodeje > belim ali barvastim filtrom, kompletno, velike, namesto K 750 samo K 5 60; najboljše strapacne rjuhe brez šivanja K 2 20, cisto težke K 2'SO; satinske odeje, obštepane. bordo ali svillo-plave, namesto K 12"50 samo K 9"— razpošilja, dokler tiaja zaloga. 951 razposiljalni oddelek 16. Kupčijske hiše pri Južni železnici" (Kaufhaus zur „S0dbahn") GRADEC, Annenstrasse. in astma Preo poonutKi se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptus olja (avstralski naravni produkt). Ona. originalne steklenice 1 K 60 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (L^bcrflecke), fina m i in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboiu edino vplivni proti kaslju, oslovskem ka-Slju, astmi itd. ERNST HESS = Klingenthal L S. == Se dobi v Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor. 67 obtel/i \WPerJe in davne 31 kila sivih, slišanih K 2—, »olj*ih 240, napol belih prima «2-S0 K, belih K *•—, prima kot dami mehkih K 6.—, vel«- ■ prima K T—, 8■— in 960. Davne site K «■—, 7-—, bele prima K 10—, prsni flavm K 12.—, od 5 kil naprej franko. ■O Botove napolnjene postelje O ■iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega »li belega inleta B (nankinga), 1 tnhent, ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj ■ i! blazinama za glav«, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, 2dovolj napolnjeno z novim, givim, flavmastira in trajnim per* ■jem za postelj K 16—, napol davne K 20-—, daunsko perje ■ K M-—. Posamezne tahiie K 10—, 12—, 14-, 16— Posa-Jmrzae blazine za glavo K »•—, S-50, i—. Taline 200:140 cm ■ velike K 18—, 15-—, 18—, 20-—. Blazine za glavo 90:70 ■cm velike K 4-60, 6-—, 560 Spodnje tihne iz najboljšega Sgradla 180:116 cm velike K 13- in 15— pošlje od 10 K ■ naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu 659 ■ Max Berger, Deschenitz a 115(Bohmerwald). m Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo- ■ cato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj Lepo posestvo, ki obsega: 2 stanovalni hiši. 1 hlev, vse nove narejeDO, zidano, z opeko krito, z gostilniško koncesijo in iztočom žganja, okroglo 13 oralov zemlje, travniki, njive, gorice in gozd za podirati ; posestvo leži SU ore od postaje Poličano (Poltschach) in se iz proste roke proda. Več pove lastnik Hans Wouk, Poličane. 907 riv« Bolani živci slaba sestava krvi, neredna izmenjava snovi nničijo tndi najkrepkejši organizem in pozovejo legije uničujočih bolezni. Največji učenjaki izjavljajo, da je to stanje vezano s pomanjkanjem lecithins v možganih in živčnem zistemu. Dajte gladnim živcem torej licithinal Najboljši eksistujoči lecithinski praparut je I Nutrigen, ki vsebuje poleg kemično čistega, živce okrepčujočega lecithina najvplivnejše snovi za okrepčanje organizma in [ ki je poleg tega popolnoma neškodljivo. Zahtevajte Nutrigen zastonj! Vsakdo dobi zastonj in franko poiz-kuŠnjo Nutrigena in jako zanimivo zdravniško razpravo. Nutrigen-podjetje 918 j Budapest, VI., Hajos-u. 3, oddel. 175. Knjiga zastonj. Mlečne župe,! kruh, kakes, sadovi in mleko so,jedila, s kattrimT se šibke otroke lahko v. krepki razvitek spravi. Meso in sestavljena jedila nimajo za otroški organizem tiste vrednosti, ki se jim jo mnogokrat prilaga. Dajajte otrokom vsak dan p u d d i n g e iz dr. Oetker pudding-praška a 12 h z mlekom in sladkorjem sestavljeno, s sadnim sokom ali sadovi, nadalje pogače in močnate jedi z dr. Oetker'jevim praškom za pecivo in presenečeni bodete vsled ugodnega uspeha. Dr. Oetker'jevi preparati- se dobijo povsod s knjižicami receptov. Literaturo razpošilja tudi naravnost zastonj in poštnine prosto Dr. Oetker, Baden-Dunaj, Pazite na to, da pristne Metke dra. Oetker Bolane svinje •IšIiMlš Pazite na varstveno znamko „Obclisk" in ime ,Sussanol* ta vrnite druge preparate kot ničvredno posnemanje odloSw ' Se dobi v največih apotekah. Poštna razpošiljatev vsak da^ Apoteki „zum Obelisk" VIKTOR HAUSER « Celovcu, Kardinal?!* Ptuj : apoteka Bchrbalk in apoteka pri zamorcu H. M Ali potrebuje orožje ? Dobri revolverji od K 5-.f matične repet. pištole kal. 6 35 mm od K 36—. F fiobert-tešingi od K 8-35. Cene puške za lofj iajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, skoraj nove K 7'50. Take odrezane v obliki karali: za krogljo 100/200 korakov K 12—, za šrot (kali po K 1350. Pišite takoj po cenik 1 (brezplačno)/ strogo reelno fabriko orodja A. ANTONIF v Borovljah 41 (Korožko. Plin sam proizvajajoči aparat za razsvetlja (Beleuchtungs-Korpcr). Povsod plinova žarnica, prave cevi. Viseča žarnica, »Trockenlanipei g tekočine, dolna, brez nevarnosti. Troškie ne ure 1—2 nI, 50—120 svečsvetilne moči. Stenske lampe od K 1SM prej. Prospekti zastonj o vseh modernih načinih razsv Schwab, Dunaj, Wiedner-HaaptstraBe Ižče se zastopnike. aar- 12.000 flanelnih ode pri nekem požaru rešenih, s čisto malimi skoraj nimi madeži od vode, Sivo, drapp in roia meliraufl trakom ali z lepo borduro, ca 190 cm dolgih, prodam &gr K 1-50 za en kos. "P Tigerske odeje, ni jih uničiti, svetovno znanf, po K 1H; en kos. — Pošilja po povzetju, pri najroanje 6 kosor I JOSEF MIKOTA, Kiiniginunf a. Elbf. Pri vsaki hiši je treba oft galic. Knpujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-' čfivn nžigalice"! Glavmj zal. firma brata Slawitieii v Ptnjn. Od vojne. - - "-..•.:•' --=.! ^j;fe= z "" *& jf-~ -."•.-" :»i*->'.•■" Turkisch-bulqarisihe Orenzipost-en anderSlrurna Kakor je iz naših poročili o vojni razvideti, je položaj za Turčijo jako slab in združene balkanske države so dosegle nepričakovano lepe vojne nspehe. Naša slika kaže prizor v času mirn ob mostu čez Strumo na bulgarsko-turžki meji. Most je napol last Turčije, napol pa Bolgarije. 7 ospredju vidimo turško stražo, zadaj pa bolgarsko. Vojna je seveda to mirno življenje presekala. 21 7 — •ata Slawitsch « Ptuju niriiniplJft in Uagartorgasst priporočata izvrstna šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna roašina . . K 60*— Singer A . K 60— 70"— DUrkopp- Singer . . K 70— 90--Ddrkopp-Ringscbiff za Šivilje . K130-— Dilrkopp-&-i'j-*MZ* Zentralbobbin ": za šivilje KU0"— j{j DUrkopp-Ringschiff za krojače K160 — llralbobbin roit verscnkbarem Oberteil, tattunz..............K160-180- (idtr-Elastik za čevljarje......K160—180-— ...................K 120"— frta krojače in čevljarje........K160'— a krojaOe in čevljarje........ . K 90 — mdteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje sod in s; po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). jsimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost i znana, kateri imajo načine od nas. Cenik brezplačno. 6 >sestvo „Puschlliofu od Velikovca, v lepi legi, z okroglo ktarji njiv, 10 bektari travnikov, 1 hektar lepim sadjem, rabo stelje in lesa, skupaj kimi stroji z obratom na gepelj, se s em 1913 pod ugodnimi pogoji v najem Vprašanja na E. J. StrauB, VelikOVBC, (Vblkermarkt), Koroško. m Oblastveno avtorizirani 802 lovi rotovž, II. nadstropje) loroča se za izpeljavo razdelitev posestev, ev in določitev mej, popravkov mej in eb drugih v to stroko spadajočih del. /VVOCCKWURFEL sind der allerfeinste. fix und ,eSV^Uef^fi?e?e .. kostet 16 Heller. UBERALLZU HABEN!! C.WENGER.FABRIK.KLAGENFURT. ročji vozički U 12,14,16,18, 20 E in tudi finejše sorte > velikem izbiru se do biva v veliki trgovin j Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora (Zafet«**jte cenik). Na parni žagi 638 Ldalberta Rit žic k a y RorjOZniCi. |{i na železniški progi postaje Ptuj, se ved-[vse vrste okroglega lesa (Kundholz), ter tudi 1 gozdi po najboljših cenah kupujejo; nada-aki les, tudi najmočnejši, v „lonu" naj-zreže; prodaja se tudi vse vrste dil in lesa najceneje in izdeluje, ter oblja ilidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne. 688 Proda se v enern_ večem trgu na Spodnjem Štajerskem hiša z gostilno in mesarij'). Kjp? pove oprav-iiišivo ..Štajerca." 936 2epna ura, mnogo prem. marka ..Sirena." Le ta ura ima veleprima Svic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za HM) K. Za natančnost garantiram o let. 1 k. 4 K 85, 2kJK 50 Nadalje ofer; Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj elt?g. pozlačeno verižico. Brez rizike, hmenjava dovoljena ali denar nazaj. PoSlje po povzetju S. Kuhane, cbsp. ur. Krakova, Sebastians. St. Ho. V najem se da celo 942 posestvo, le nekaj malega se pridrži. Posestvo je rodovitno, ob okrajni cesti na Vitanje, na vsaki strani ceste njive in travniki, trgovina z mešanim blagom, točenje vina, pive, Žganja o minut od premogo-kopa, nadalje več premičnine se proda; poslopje v dobrem stanu, z opeko krito. Lastnik: Ignac Marlnšek v Stranišah p. Konjice. EB3SBHB8I E dr-u-žToa za. g-rajea^je stroje-v z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. see = Bolinder motorji za surovo olje = so ceniin v obratujako ekonomični.Za vsako moč od3 PS naprej Lokomobili za surovo olje. — Po zelo znižanih cenah! ——■ Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 filijala Grazergasse štev. 15, in telefon Ste«. 87 VIII.. telefon Herrugasu 51«. 94/11 priporoča »vojo bogato zalogo ohuval za pomladansko letno ic umsko sezijo, vse vrste moških, damskifc in otroških čevljev last nega in tujega izdelka. Humi za pete, vrvice, zaponke, vedno v laj večji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske ii levikr eevlje. hdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tod1 popravila, fgstrezka tecaa, »i. »lid». Tianji wrafiila pm __________________________W««vi. _____________V_ Najcenejše stenske, budilne In "žepne ure dobite pn . R. Almosleclmer, Celje, Spitalgasse, nasproti hotela „Stadt Wien" ustanovljeno 1. 1865, Stenske ure od 3 K naprej srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej; niklasta budilnica z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in sifbrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c. kr. urada za punciranje na Dunaju Vsa popravila ur in zlatnine se najsolidneje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. Izmenjava in nakup starega zlata ter srebra. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! JV 600 kosov za samo 3 K 80 h. "9* Ena krasna pozlac. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 8 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlah-toim kamenjem, ena nežna^eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s palent-zaklcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kavoljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete S gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta. 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek rjubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiSi. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpož. hiša Ch. Jung-vvirth, Krakova štev. 63. SB. Pri narocbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj, 932 Knpi ali v najem se vzame dobro vpeljana Z malo trgovino v Ptujskem ali Mariborskem okraja. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista. 903 jcenejši in najpopolnejši stroj za posnemanje mleka je Prvorazredni izdelek Eilnostauno ravnanje Zajamčeno delo na uro 120 I. Cena samo K 135- • Stroji za pripravo krme slamoreznice, reporeznloe, šrot-mlini, parilnlkl za krmo, pumpe za gnojnico preše za mrvo ter vse drugo kmetijske stroje izdelujejo in oddajajo 700 krat odlikovani fabrikanti Ph. Mayfarth & Co. Dunaj Hji. Frankfurt a M. Berlin. Paris. Katalog št. 637 a zastonj in franku. IKcc se zastopnike. veliko trgovino Mann Koss, Celje ■ mum m idi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar t le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, bbuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- 1 grobne vence in trakove, z eno besedo vse. — 03 1 8091 80 II- priveskom in htmian stane moja prava amerikanska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 3B urno dobro regulirano anker-Kolesje, skupaj z lopo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le K 3— en kds. 8 leta pismene garancije. — Posije po povzetju. p^y- 3 leta pismene garancije. Radium svetilna budilnica 20 cm visoka, cifemica in kazalci prirejeni z radium vse-bujočo substanco, sveti v temi, tako da se čas lahko natančno eita. Cena enega kosa ... K 4— Z dvojnimi zvonci . . K 5 — S štirimi zvonci ... K 6— Radium-godbena budilnica .......K 8 — Posiljatev po povzetjn. ^1 Max Bohnel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik s 6000 podobami zastonj in franko, Športne jope in telovniki za gospode iz kamelove dlake ter Beck'ovo perilo iz kamelove dlake proti gihtn, revmi in isias se. dobi le pristno po originalnih fabriskih cenah. Specialna tvornica z električnim obratom blaga iz kamelove dlake, sweater, štucni, kape, gihtovi rokavi, gihtovc noge, ogreja za trebuh, ogreja za kolena, ogreja za noge itd. ter športno blago za lov In zimski špert. Filialka: Karlsbad in Marienbad. — M Beck, Dunaj, 19., llauptstrasse 80/48. — Natančnejši cenik se pošlje vsakomur zastonj in franko. 888 se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu vvesiak, Maribor1, F,8iliaii$sa$se-llagysf,u8f: (od novega Hauptplalza proti „Narodnera domu") v novo zgrajeni „WHrenhnlle rt IVa obroke! m Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piše natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj za K 14*— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro » 3 srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-facije, c. kr. puncirano, t>0 gramov težko, za K 140'— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava. Vsepovsod proti povzetju prve svote K 14 ■-. R. Lechner, ffi z zlat i ! & Berlandieri i» ff/paria Te/eki^ je najbojjsa trsna podlaga sedanjosti. ^.Zahtevajte nas veliki " . ilustrovani cenik, ,j? jpf Oskrbnistra vinogradov intrsnikšol fSIGMUHD mM.ViUANV.c j/ filiilno wtopatvoSOlLCNAU, Nizje-Avstl Oskrbnistvo vinogradov intrsnikšol .!..'.OgrSko3?; jjžžaasJSB g5o na glavnem triu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otrečjih igrač, raznih vrst usiiatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletm reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic,-nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tadi pletarsko blago npr, korbo za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoč« reči. Bazami oddelek že od 20 via tiaprej. Posebno lepe reči pa za BO d O K l'20, Mlad 943 trgovski pomočnik se sprejme v trgovino Presker, Zreče pri Konjicah Gonobitz.) Jožef (Rotschach bei Gospodinje ! Previdnost!} Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, spIoSno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHE1N MARGARINE preiskusili. iitjniKUM" ni rastlinska margarina. nUNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kcrnfctt) s velepastcurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. nUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši naturni produkt. nUNIKUM" Je C^f"*)" cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za WW ,0 SAMO BLAIMSBHEIN nUNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoji razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z diugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARINO Se dobi povsod. PoizkuSnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. ■II W&T iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamorc se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseli plešastih in redko z lasmi oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov bi po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in 4 se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira! ^^^ Ako to ni res, plačamo W* IOOO kron netto ~« vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redk" obraščene in ki so Čara balnalnj nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma I Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade itsf\ prosim, da mi pošljete en naket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-HauB. ^Copenhagen. Josef Silhany, Erszebetfalva, Ogrski. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspeM moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako maio rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam OjjjH moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem 2e mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvtMBJ Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredBtvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najkijh zahvalo ostajem Vas 0. v. „ Kopenhageo. Čara daje lasem in biadi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Bs pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. Obs. diskretni zavoj. (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prati slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, steld 1-20 K »rati kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 via — Čaj proti gihtn a 80 vin. — Balzam m fifct, ude In živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki »d. Itrani bolečino. — Bletburlki živinski prašek a 1-20 K. Pratek proti odvajeoju krvi v živalski vadi a 1-60. — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K 1—. IUa> poWttev L. Harftat. apoteka. Bleiburc i Dobri tnuziki dobijo v Ptuja službe. Vpraša se pri mestnem uradu v Ptuju. I pemska razprodeja Ceno perje za postelj! 1 kf. sivih slišanih 2 K; bel J K « h; i» H belih 2KB fc^SJ^S^ --^»-»f Wra * K; belih m-likih 5 K »I »*Si; V?*~ *»-w 1 kgiuyfciejSih in-ieio-Mii,*] aaiih 6 K 40 h. 8 K; 1 ti lu«* (Daunen) sivega 6 K, i K; btfcf v K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, petem (rario. 9^> 8ot«ve postelje -m iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nanVinj«,^ lulient, 180 cm dotg, 120 ca širok, z t jtlarsima bluiun, /saka 80 cm dolga, 60 cM široka, napolnjene z norim, liiiu trajnim in flamnastim perjem sa pesteiie 14 K; pol-ilacnea)1; ■i--tiii.- 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; Hint bližine 3 K, 8 K 60, i K. Se posije po povzetju od 12 K o-prej franko. Izmenjav« ali vrnitev franko dovoljena. Kar mm dopada denar nazal. S. Beniaoh, Desohemtz Nr. 716, |. Cenik gratia is franko. Motorji za surovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troski 1 do 1