List 23. m v • lecaj LIV. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 5. junija 1896. «5 Politiški oddelek. Volitev v dunajski mestni svet. Na Dunaju imajo poleg mestnega odbora še poseben mestni svet, katerega člane izvoli iz [svoje srede ob- pri - raznih zgradbenih stvareh polniti si žepe in so za-torej se bali, da bi njih delovanja ta veščak ne nadzo- Kar se tiče razžaljenja jednega protisemita, pa stranka, ki ima v svoji sredi Steinerja, roval. mislimo, da Gregoriga in Schneiderja rahločutna. » ne smela biti baš preveč Liberalci so zaradi tega zagnali po listih velik činski odbor. V mestnem svetu so župan, oba podžupana hrup o krivici, ki jih delà njim in zlasti židovskim me-in 22 mestnih svetnikov. Poslednji imajo po 3000 gld. ščanom protisemitska stranka. Stavili so celo v državnem letne plače. Nasprotniki liberalcev govore, da so mesta zboru v tej stvari interpelacijo ter se ž njo dobro osme mestnih svetnikov liberalci zaradi tega osnovali, da šili. Vlada ne more vendar mestnega zastopa siliti, koga nekaterim svojim vodjam preskrbe boljše plače. Proti- naj voli v mestni svet, ko je volitev vendar prosta. To semitje nekaj govore, da bodo mestni svet odpravili ali ni taka stvar, v kateri bi vlada mogla varovati koristi da moral se vsaj mestnim svetnikom znižali plače. Mi tega ne verja- židovstva. Nikjer namreč ni določeno, memo. Posel mestnega sveta sega nekoliko v zadeve ma- kak žid v mestni svet voliti, temveč je to zavisno samo gistrata, nekoliko v zadeve mestnega zbora. od zaupanja, ki ga kdo ima. To ni tudi noben zakonit Te dni so bile na Dunaju volitve mestnega sveta, povod za razpust mestnega zastopa. Tak povod bi bil Načelstvo protisemitske stranke je ponudilo liberalcem ko bi se v kaki drugi stvari židom odrekale pravice pred šest mest občinskih svetnikov. Liberalci so ponudbo z zakoni. To se pa jim tudi od novega mestnega ne bode veseljem vsprejeli. Kompromis se je pa vendar naposled zgodilo. Večina protisemitske stranke ni tistih nazorov, razbil. Ko so liberalci naznanili protisemitom šest svojcev, kakor katere žele, da dr. Schneider, ki bi rad žide pripravil ob vse se volili v mestni svet, so protise- pravice, zlasti ob volilno pravico. Vlada je vesela, da se mitje se izrekli, da stavbenega svetnika Stasnega ne vo- je dunajsko vprašanje vsaj jedenkrát uredilo, in ne bode lijo ker je žid in ker je bil razžalil nekega protisemit- židom na ljubo zopet ustavljala mestne avtonomije. skega svetnika. Po našem mnenju to ni bilo povse korektno Na Umljivo je pa tudi, da se protisemitje branijo voliti žida. Dunajsko prebivalstvo je silno razdraženo proti Dunaju je skoro desetina prebivalstva židovska in bi židom, kar so gotovo židje sami s svojim postopa torej bilo pravično, če tudi jeden žid sedel v njem zakřivili. Da so protisemitje volili žida, gotovo bi mestnem svetu. Židje bi potem ne mogli sveta slepiti, pi prebivalstvu bili prišli močno ob zaupanje. Govorilo da se jim krivice gode na Dunaju. čisto krščanskem bi se bilo, da le na videz napadajo žide, v resnici so pa značaju Dunaja se pa ne more govoriti, če na Dunaju lepo njimi sporazumljeni. Zaradi jednega žida pa proti toliko Židov plačuje tudi občinske davke. Jeden sam žid semitská stranka ne more svoje popularnosti staviti v nevarnost. tudi ne mogel v mestnem svetu vsega prevrniti. tem se ni druzega doseglo, kakor da bode svet mislil, Sicer pa ima baš židovska liberalna stranka naj- da se na Dunaju židje preganjajo. Da se tako mnenje manj povoda se kaj pritoževati, da se jej krivica godi. razširi, bodo že skrbeli židovski listi. 0 Stasnem se go- Dunajski protisemitje so še dosti lepše postopali, kakor vori, da je dober stavbeni veščak in Sedaj, bil mestnemu so nemški liberalci že mnogokrat postopali. Na Štaj er svetu gotovo lahko kořistil, bodo pa židovski listi protisemite sumničili, da hočejo baš ko ga niso volili, skem in Koroškem je tretjina prebivalstva slovenska. obeh deželnih zborih so dolgo let imeli nemški liberale: i 222 večino, a nikdar niso prišli na misel, da bi volili kakega Slovenca v deželni odbor. Vse dotične zahteve štajerskih Slovencev so odklonili. Štajerski in koroški Slovenci imajo gotovo vsaj toliko pravice do zastopstva v deželnem odboru, kakor židje do zastopstva v dunajském mestnem svetu na Dunaju. Kjer imajo liberalci večino, ondu sploh nočejo sli- šati o nobenem kompromisu. Več let je bilo nekaj malega liberalnih državnih poslancev z Dolenje Avstrijskega, kakor protiliberalnih, a pri volitvah v delegacijo so proti-liberalce popolnoma prezrli. Na Moravském so tri četr-tine slovanskega prebivalstva, a imajo Nemci večino v deželnem zboru in to zaradi tega, ker v skupini nefidej-komisnega veleposestva imajo nekaj glasov večine liberalci in odklanjajo vsakeršen kompromis. Celo Slovane v deželnem zboru tako prezirajo, da ne volijo niti jednega za predsednika kakemu odseku. Kakšen hrup zaženo liberalni Nemci, če se kak Slovan imenuje za ka-cega višjega uradnika, če tudi ustava določa, da so Slo-vanom javne službe ravno tako dostopne, kakor drugim ljudem in ne delà nobene razlike mej Nemci in drugimi národnostmi. Naveli bi lahko še neštevilno tacih primerov. Če se liberalci sklicujejo na ústavo, le sebe bijejo po zobeh, ker je baš njih stranka največkrat rušila ustavo, zlasti one določbe, ki so bile Slovanom v korist. Vodje dunajskih protisemitov so bili naj več pri raznih liberalnih frakcijah, in sedaj izvršujejo le to, kar so se od liberalcev samih naučili. Nestrpljivosti nima liberalna stranka nikomur očitati, ker se je sama vedno s svojo nestrpljivostjo odlikovala. Na Dunaju biva ne le mnogo Židov, temveč tudi mnogo Slovanov, zlasti Čehov. Če tudi so dolgo let židovski liberalci neomejeno gospodarili na Dunaju, vendar niso nikdar prišli na misel, da bi volili v občinski zbor kacega zavednega Čeha, če tudi bi bili lahko zmagali ob svojem času ž njim. Za liberalce veljajo strpnost, pravičnost in jednakopravnost samo tedaj, kadar se gre za žide in Nemce, drugod je pa pri njih vedno veljalo geslo, da moč gre pred pravico, posledice tacega posto-panja pa sedaj na Dunaju skušajo sami. Mi Slovani njih gotovo zaradi njih osode ne pomilujemo. Žanjejo, kar so sami sejali. Politični pregled. Slovenska šola v Gorici. — Še sedaj ni goriško mesto uičesa storilo, da bi slovenski šoli v mestu preskrbelo primerne prostore. Ministerstvo je odlocilo, da mora magistrat v štirih tednih poročati, kaj je že storil, da slovenski šoli v štirih tednih preskrbi primerne prostore. Magistrat pa ni še dosedaj ničesa storil. Mestni očetje so prepričani, da jim ni-česa storiti ni treba. Dokler je vitez Rinaldini v Trstu se jim ničesa hudega ne zgodi. Prisilili bi radi Slovence, da po-šiljajo otroke v italijanske šole. „Slogine" šole bi tako dolgo ne mogli vzdržati, šola v Podturnski vojašnici je tako daleč, da se tja otroci ob grđem vremenu ne morejo pošiljati. Potem takem ne bi Slovencem druzega preostajalo, nego otroke pošiljati v italijanske šole. Nadejamo se, da se njih nakane ne posrečijo. Domovinska pravica. — Že trideset let se slišijo pritožbe proti sedanjemu domovinskemu zakonu, a še dosedaj se ni premenil. Nemški liberalci so se vedno upirali premembi domovinskega zakona, ker bi to bilo v škodo velikim mestom, katera zastopajo. Sedanja vlada je pač predložila predlogo, ki se tiče te stvari, a zastopniki mest delajo vse mogoče ovire, da se le stvar zavleče. Lahko bi se bila stvar resila v tem zasedanju, a jo je državnozborsko predsedstvo zavleklo. Če se reši jeseni, je še dvomljivo, ker je vsekako mogoče, da se državni zbor do tedaj razpusti. Potem bi bila stvar zopet za več let odložena Vladi pa ni na vsej stvari dosti ležeče. Ko bi se šio za kak nov davek, bi stvar že bila davno rešena. Kako priganja vlada, da se reši davčna pred-loga, a za rešenje domovinske pravice, pa ničesa ae stori. Volilna reforma dovršena. — Tudi gospodska zbornica je skoro jednoglasno pritrdila volilni reformi, kakor jo je sklenila zbornica poslancev. Vlada je sprva mislila, da bi dala v gospodski zbornici obnoviti paragraf o javni volitvi poslancev. Kakor se je sedaj predloga sklenila, ima veliko ne-doslednost. V kmetskih občinah se bodo še nadalje volili poslanci javno, a v novi kuriji pa tajno, da si se bode v obeh kurijah volilo po volilnih možeh. Volitve volilnih mož bodo v obeh kurijah javne. Ker pa bodo nekateri deželni zbori skle-nili direktne volitve, bode v dižavnozborskem volilnem redu polno nedoslednosti. Vidi se le predobro, s kakšno težavo se je novi volilni red skrpal, da zbornica ni gledala, da sklene kaj dobrega, času primernega, temveč vse stranke so le na to gledale, da kolikor je moc obvarujejo dosedanjo posest V novi zbornici bode ravno taka razcepljenost, kakor je v sedanji. Zjedinjena levica računa, da bode v novi zbornici poslancev imela še 90 mandatov, sedaj jih ima 105, nekdaj je pa imela liberalna stranka sama veliko večino, po novih volitvah pa niti četrtine ne bode imela. Odločilno besedo pri levici bodo imeli zastopniki privilegovanih razredov, poslanci veleposestva in trgovskih zbornic, ne pa pravi ljudski poslanci. Mogoče je pa celo, da levica še več izgubi. Sedaj še upa na Češkem in Moravském obdržati skoro vse sedanje mandate, a nemški nacijonalci upajo, da jih več odtrgajo. Levičarji pre-mišljajo, na kako stališce bi se postavili pri volitvah, da zma-gajo. Hočejo naglašati bolj liberalizem in nemštvo. Po našem mnenju jim to ne bode nič pomagalo. Naglašanje liberalizma sedaj več ne vleče, ker ljudje le predobro vedo, kako r?zmeva levica svobodo. Vnanja politika in Madjari. — Že dolgo hrepene Madjari potem, da bi dobili v roke vnanjo politiko. Prav za prav že sedaj Madjari nanjo bolj vplivajo, kakor naša državna polovica. Sedaj so pa nakrat jeli zahtevati, da bi se jim kar prepustilo vodstvo vseh vnanjih stvarij, ki se tičejo jedino Ogerske. To je pa seveda nemogoče. Nikdo ne more odločiti, katera vprašanja se tičejo le jedne državne polovice, ker so politična vprašanja močno zapletena in mej seboj v zvezi. VjlIív v vnanji politiki je odvisen od vojne sile. Sami Madjari bi ne imeli v evropski politiki nobenega vpliva, ako bi se ne mogli opirati na vojno moč vse monarhije. Tega pa sami Madjari ne smejo. Naša državna polovica ne more dopustiti, da bi Ogri sami mogli državo zamotati v vojno. Madjare jezi, da avstrijska vnanja politika ni dosegla večjega zadoščenja madjarski žaljeni razstavi v Belemgradu. Zato bi pa radi, da bi sami imeli govoriti v tacih stvareh. Srbi in Bolgari. — Bratska naroda srbski in bol-garski sta se pričela nekako zbliževati. Minoli čas mudilo se je več stotin odličnih Srbov v Bolgariji, kjer so jim napravili posebno v Sredcu lepe vsprejeme. Tudi mej srbskimi in bolgarskimi dijaki pojavila se je velika mejsebojna prijaznost. Bolgari in Srbi so drug proti drugemu poudarjali slovansko vzájemnost. Da bi se pač to bratsko prijateljstvo v prospeh Slovanstva nadalje razvijalo. Madjari se nad temi prijatelj- 223 skimi pojavi Srbov in Bolgarov močno jeze in hujskajo Av- jevne železnice". Ta obširna razprava je zbudila splošno strijo proti njim, češ, združevati so se jeli zato, da z zjedi-njenimi moci izpodrinejo Avstrijo iz Balkana. Resnica je, da to približevanje izvira iz gnjeva in nasprotstva proti Madjarom, ki hočejo biti tudi gospodarji na Balkanu, in se jim bodo zanimanje. Tam smo povedali, da zemljemerec Gasser in inženir Luzzatto sta poslala 10. aprila 1. 1891. trgovin-skemu ministerstvu prošnjo za [dovolitev, da izgotovita mogli združeni Bolgari in Srbi tem odločneje po robu postaviti, náčrte parnega tramvaja od Gorice do Ajdovščine. Mini- Vlada je predložila poslanski zbornici sterstvo je odklonilo to prošnjo; ali izreklo se je, da bi proti Item u, ako bi hotela prirediti načrt Francija. predlogo, da naj se otok Madagaskar ob Afriki priklopi Franciji. Pristojni odsek poslanske zbornice je soglasno odobril to vladno predlogo. Francija je imela vsled slavne zmage ge- nerala Duchesne-ja pokroviteljstvo nad tem otokom. Namera-valo se je to priklopljenje že prej, a tedanji nekateri držav-niki so bili proti temu Zakon, ki določa priklopljenje izrecno poudarja, da se imajo uvesti na Madagaskarju francoski zakoni, kraljica obdiži samo še naslov, čast in dohodke ter je popolno odvisna od francoske vlade. Anglija je seveda vsled tega razburena in nasprotovala bo z vsemi močmi proti ob-istinitvi te nakane francoske vlade. Gotovo je torej, da se od-nošaji mej Francijo in Anglijo vsled te zadeve očividno pooštre. Kuba. — Po najnovejih poročilih so Spanjci zopet za nekaj na slabšem na Kubi. Vstaške čete, poprej ločene, so se čez ves načrt španjske vojske narejen križ ne imelo nič krajevne železnice z normalnim tirom, katera bi se po-lagoma lahko podaljšala na Kranjsko do Postojine ali do kake druge točke ob južni železnici. Tu smo imeli najlepšo priliko i da se obrnemo do vlade z novimi prošnjami, vlada je zaprečila parni tramvaj. Vipavska dolina je bila mej tem oškodovana z vinsko klavzulo, naj se torej da nekaka odškodnina z železnico. Takoj potem ) 25. Rebku i sklican združile. tem in treba bo poveljniku Weylerju skrbeti za drugo razvrstitev svoje vojske. Doslej je španjska vojska ločila vstaše, pa so se zdaj združili. Zdaj je celo nevarno, da dobe vstaši glavno mesto Kube v pest in potem je Kuba za Španjce izgubljena. Kreta. — Nemiri na Kreti trajajo dalje. Mohamedanci divjajo proti kristjanom, poslednji pa tudi ne prizanašajo mo-hamedancem, kjer namreč morejo tem do živega. Turška vlada se truda, da marca, je bil tretji shod pri bil na migljaj iz Gorice. Pri tem shodu je govoril tudi državni poslanec dr. Gregorčič. Shod je bil sijajen. Sklenjena peticija je bila odposlana na vse strani. 3. aprila istega leta je bil shod v Dornbergu, kjer je bil razgovor o uravnavi Vipave in o železnici. Tudi tam je govoril državni poslanec dr. Gregorčič. Naši poslanci so napenjali vse moči, da bi pomagali krasni misli do uresničenja. naredila mir. Poslala je že šestnajst bataljonov gaij krasni mislj do uresničenja. V deželnem zboru so vojakov na Kreto. Ta ekspedicija pa delà Turčiji preglavico, Mom deželnega zaklada za nakup ker ji manjka denarja. Tudi se boji Turcija, da se ne bi * ° . ° 1 vstaja razširila drugod. V Armeniji in Makedoniji se komaj delnic- (Goriško mesto je tudi glasovalo 50.000 gld., a mir vzdržuje. Y Turčiji je pač vse nezadovoljno. Težavno sta- ta sklep pozneje razveljavilo. Nič za to! Naj si jih ob- lišče ima pa turška vlada tudi s tem, da se ji vojaštvo ne pokori zadostno. Poveljniki na Kreti si nasprotujejo, mohame-dansko moštvo pa udriha samo po kristjanih. Velevlasti evropske so pač poslale tja svoje oklopnice, teh se vstaši boje. Najzna-čilneje za tok Časa je pa, da se hoče celo tako vstajo izkori- ščati. drže !) državnem zboru sta stavila poslanca veliko resolucij, interpelacij î predlogov J a tudi v odsekih sta da vlado opozarjala na to železnico. Dostavljamo še, znani obhod po Vipavski dolini, ko sta naša poslanca Grska menda podpira vstaše in se nadeja, da jo bodo spremljala dva oddelna predstojnika od Gorice do Vi- pokliçali delati mir na Kreto in potem pa, da bo ta otok nji pave, je veliko kořistil naši vipavski železnici, ostal. Nevredne evropske časti bi bile pač, ko bi evropske velesile še dalje trpele to klanje na Kreti in ne bi energično vmes pcsegle ter naredile mir, če tudi brez TurČije, ki itak Tudi letos je bila postavljena od slovenske strani resolucija v deželnem zboru v korist vipavske železnice. Toda Lahi so hoteli to zaprečiti, zato so přinesli na dan furlanski tramvaj in hoteli spraviti oboje v nerazdruž-ljivo zvezo. Ako bi se to zgodilo, bi utegnili še dolgo ^ v ............................................................................................... ni sposobna miru napraviti in ohraniti. *f : € Obrtnija. i» čakati na vipavsko železnico. Ker je nadškof glasoval z Italijani proti resoluciji, je ta padla; toda slovenski poslanci so zaprečili, da peticijski odsek ni mogel resolu- Vipavska železnica. Zadnja „Soča" je priobčila sledeči članek : Početkom . 1891. smo dobili Slovenci dva nova državna poslanca> ki sta začela obračati vso svojo skrb v to, da bi dobil* čim prej zaželeni železnici po Soški in Vipavski dolini. Takoj 12. aprila je bil drugi shod pri Rebku i ki je obravnaval isto vprašanje in tolmačil hrepenenje vse do line Kranjsko. po železnici od Gorice do Ajdovščine in dalje na cije. predrugačiti in deželni zbor ni dal letos od sebe nikakega glasu v prilog vipavski železnici, pa tudi ne proti nji. Kmalu potem so prišli neki čudni glasovi z Duki so dajali malo upanja, da se kaj kmalu reši to Toda reč se je obrnila na bolje j naj a železniško vprašanje » naša poslanca sta storila vse, kar jima goče, bilo mo in vlada je dala trdno obljubo, da vipavska že začetku 1892. se je pa začelo sistematično in leznica se zakonito zagotovi še v 1. 1896. In res, koncem aprila je vlada že imela pripravljen marca načrt zakona, s katerim naj bi se zagotovilo 11 krajevnih 1892. v št. 12. smo přinesli članek, ki je zavzemal železnic, med temi dve na Slovenskem, namreč Gorica skoro celo prvo stran ; članku je bil naslov „Naše kra- Ajdovščina in Ljubljana-Vrhnika. nepretržno delovanje za to železnico. Dne 18. 224 Kis obvaruješ, da se ne spridi, ako ga razgreješ in nekaj minut kuhaš. Potem se dolgo dober ohrani. Toda vlada nas je v nečem presenetila; zahtevala ie namreč od dežele in udeležnikov 250.000 gld. Ker je ^ , ,. .. 0 .. J i. i . i -i • Pleska, ki se sme prati. 2 kilo rujavega mizarskega 100.000 gld. dovolila dežela, bi morali zložiti udeležniki lima moči ge dvaoajst ur v voàïi potem pa s kuhanjem raz- 150.000 gld. To bi bila pretrda zahteva; vipavske ob- stopi, v kuhajnči tekočini se razstopi dvojno kromovega kislega zmogle tolike svote. Zato smo v „Soči" še kalija in 100 gramov anilinové rujavine. Pleska se gorko in čez nekaj dni po vplivu solnčne luči postane plesk neraztop- čine bi ne molčali o tem vladinem náčrtu, kajti naša poslanca sta napela vse moči za 100.000 gld. î da izposlovala pri vladi popusta še Zgodilo se je! ljiv in se lahko umiva, ker je popolnoma nepremočljiva. Francoska razstava v Pragi. Francoski industrijalci nameravajo prihodnje leto s pomočjo francoske vlade prirediti Konečno predložila vlada rečeni veliko obrtno razstavo v Pragi. Nemci se radi tega silno načrt zakona državnemu zboru; v njem se zahteva od vznemirjajo. dežele in udeležnikov 150.000 gld. Občine Vi ........................................i ě ! Kmetijstvo. pavske doline bodo morale kupiti torej le za 50.000 gld. dělnic, kar ne bo nikaka težava. Zdaj torej lahko pustimo povsem na strani goriško mesto, od katerega ne zahtevanjmo ničesa! — Občine si denar lahko izposo-dijo, da kupijo delnice; ta denar torej ne bo zavržen marveč le naložen pri podjetju vipavske železnice. i >5 trgovini s hmelom. Domovina" je priobčila o trgovini s hmelom Za vipavsko železnico se bo moralo ustanoviti posebno delniško društvo ; podpisovanje in vplačevanje dělnic se bo vršilo pod vladnim vodstvom, še predno se izda koncesija. Vipavske občine naj bodo že zdaj pravljene na to! pri Vipavska železnica bo dolga 30*4 kilometrov ; kapi tala bo treba 1,635.000 1,666.000 gld.) Čisteg gld (nominalna vrednost pa a dobička se je nadejati prva leta 35.000 gld., naslednja pa 49.000 gld. — Državna garancija se določi na 1,516.000 goldinarjev glavnice in 64.5000 gld. letnega prinosa. In s tem bi povedali vse, kar moremo danes reči o tej znameniti pridobitvi za Više. pavsko dolino in za deželo sploh. Dostavljamo kar smo že povedali, da ta železnica se utegne podalj-šati do Vrhnike, od kodér pojde do Ljubljane nova železnica, ki se tudi letos zagotovi z istim zakonom. (Ta bo dolga 12 kilometrov, stala bo 450.000 gld., donašala bo 13.000 gld. na leto; vlada zagotovi 400.000 gld. glav nice in 17.000 gld. na leto; dežela da 20.000 gld. i ude- leženci pa 30.000 gld., torej razmerno veliko več nego udeleženci vipavske železnice). Ako se zvezali te dve železnici potem bila krasna zveza med Ljubljano in Gorico » naj manj 50 kilometrov poti si prihranili Dal Bog, da bi se to uresničilo. nastopni članek: Na Štajerskem laži od lanskega pri-delka še kakih 1000—2000 metercentov hmelja, ki nam bo najbrž ostal star in neprodan, kar je za kmetijstvo hud udarec, posebno če pomislimo, da so bile hmeljske cene že tudi v jeseni zelo slabo. Nič bolje in še celo mnogo slabše se godi hme- ljarjem po drugod. Iz vseh krajev, koder se hmelj pride-Ijuje, se sliši le godrnjanje in tožbe, da se za hmelj ne skupi več kolikor znašajo pridelovalni stroški in da bo najbolje, hmeljišča opustiti ter namesto hmelja pridelo-vati kaj druzega. V Ameriki, na Angleškem in Ruskem, koder so bile hmeljske cene primeroma še slabejše nego pri nas, so zares že mnogo hmeljišč uničili in sicer po nekaterih angleških pokrajinih 10 %, v Ameriki celo po 10 do 30 %• — Nasprotno so pa po neka- terih krajih, posebno tam, koder se fino in dobro blago prideljuje, zopet mnogo na novo nasadili. Iz tega se vidi, da se dobro fino blago še vedno izplača in da prav za prav le tišti hmeljerejci trpijo zgubo, ki nimajo prave zemlje za hmelj ali pa da ne znajo pri-delka dobro spraviti. To naj tuđi za slovenske hme-ljarce velja im mislim, da tišti ki bo imel dobro lepo blago, bo iz hmeljem še vedno bo\jše izhajal, kakor iz kakim drugim poljskim pridelkom; kdor pa nima za hmelj ugodne zemlje ali kdor misli, da so za pivo Za danes pa : presrčna hvala vsem poslancem in tudi smeti dobre, tišti naj se pa le rajši s čim drugim drugim možem, ki so složno delovali za tako ugodno re šitev tega prevažnega gospodarskega vprašanja ! peča. Kakor se poroča iz vseh delah sveta, so pivo Obrtnijske raznoterosti. Obdelovanje lesa. Francoski finančni minister je dobil neki patent za neki ameriški stroj, les za užigalne klinčke varne povsod za dalje časa (za leti) s hmeijem založene in se toraj ni čuditi, če za ogromne množine, ki še pri kmetovalcih leže, nikdo ne mara. Neki amerikanski hmelj ski trgovec je zračunal da ima sama Amerika sedaj še okoli 250.000 metercentov tako popolnoma obdeluje, da na jedni strani denejo v stroj hmelja, ker na leto 139.185 meterskih centov potre-deblo, na drugi pa že prihajajojna dan užigalni klinčki v škat- buje, se vidi, da jim bo v Ameriki še ljicah. Vsled tega izgubi nekaj tisoč ljudij delo. V Franciji izdeljovanje užigalic državni monopol. Crnilo za znamovanje zabojev. Za znamovanje za-bojev je dobra kromova tinta. Napravi se, ako se rastopi 10 delov izvlečka modrega lesa v delà kromovokislega kalija. še vedno ostajalo hmelja, če bi tudi v leto 1896. ne zrastlo niti rožice. Da bi se v prihodnje iz Evrope v Ameriko ne mogel več hmelj uvažati, je trgovec Wilbur, ki ima 500 delih vode in prideně dva pri vladi mnogo upliva, sprožil misel, da naj bi se od piva, ki je varjeno iz domačega t. iz amerikan- 225 ■ iiT il' —t skega hmelja, le po jeden dolar davka od barela po- seli v Ameriko; posestva pridejo pa večjidel v biralo, in od piva, ki se iz ptujega, hmelja vari, pa po dva dolarja. evropejskega dovske roke. Kamor se torej ozremo, ne vidimo nič veselega Ravno tako tudi na Angleškem ne vedo, kaj in je sedaj le vprašanje, kaj nam bo přinesla prihod- bodo počeli če bo nova letina izpala količkaj nj ost. Bati se je, da tudi letos ne bo veliko bolje, dobro. Angleški hmeljerejci si hočejo posebno s tem kakor je bilo lani. Letošnja spomlad je večjidel pomagati, da bodo v prihodnje kolikor največ mogoče mokra in mrzla, kar je krivo, da se po svetu pije dobro in fino blago přidělovali, ker so =se prepri malo piva in če bo tudi poletje tako neugodno za čali, da slabega hmelja nikdo ne kupi ta namen pivovarje, potem pač ni misliti, da bi se hmelj dal gnojijo hmeljišča le z urnetnim gnojem. Na angleško hmelj sko trgovino to letos kaj slabo upliva, da prihajajo iz Amerike neprenehoma velikanske pošiljatve, ki potem polnijo posebno londonska skla-dišča. Na angleških trgih se giblje cena od 1 do funte šterlingov za angleški stot, toraj povprečno okoli 12 do 36 gld za 50 kg. Na Nemškem so zaloge še tudi velike ; v samem Norimbergu je okoli 10.000 do 12.000 vreč, ki tudi po znižanih cenah 15 do 30^mark to je 9 do 18 gld. za 50 kg. ne morejo najti kupčev. Rusiji je že kacih 1500 do 2000 mtrct. ne-prodanega hmelja in bi ga ljudje oddali za vsako zadnjem času so ceno, če bi le kdo hotel kupiti, ga kupili tam židje nekaj vagonov po 1 rubelj za pud, to je po 1 gld. 30 kr. za 16 kg., tako da ubogim ljudem za hmelj skoraj nič ostane. — Ruska vlade se neprenehoma trudi, kmetu pomagati, kolikor in kjer le more. Kakor se iz zanesljivega vira sliši, namerava še to poletje zgraditi po celi državi 15 do 20 velikih hmelj skih sušilnic in skladišč na državne stroške, kjer se bo potem hmelj pravilno sušil in žveplenil. Na ta način se misli zboljšati blagu kako-vost, kar bo za tamošnjo hmeljarstvo velike vrednosti. Mimogrede naj omenim, da so ruski hmeljerejci skoraj izključno le češki naselniki, ki so v teku 20—30 let velikanske goščave spremenili v lepo polje in velike vasi. Torej nam tudi v tem oziru bratje Čehi kažejo, kaj se doseže z delavnostjo in dobro voljo. Zalški hmelj slovi kot najboljši na svetu, vendar V je pa letos okoli Žalca še več nego 2000 mtrct. ne- prodanih, če tudi ga lastniki prodali radi 45 60 gld. za 50 kg. po Galiciji, kjer se jako fini hmelj prideluje ki še skoraj nikoli ni ostal, ga imajo letos še kakih 1000 metrct. Ker pa gališki hmeljerejci niso kmetje, spraviti dobro v denar. Največ bo pa seveda vendar od nove letine odvisno Če Amerika, Anglija in Nemčija pridelale malo hmelja, potem je lahko mogoče, da se za nas povrnejo zopet dobri časi. Kolikor se je dalo do sedaj videti, je hmeljska rastlina po celem svetu čvrsta in zdrava in je zima nikjer ni poškodovala. Skoraj iz vseh krajev se poroča, da nove trtice veselo rastejo in da se ovijajo že precej visoko po drogih. Le v nekaterih angleških in amerikanskih okrajih se že pokazalo precej mrčesa; tudi se sliši o neki bolezni, vsled katere mlado listje orujavi in odpade. Kakor razmere kažejo, nam bližnja prihodnjost menda ne bo posebno prijazna, pa vendar bi ne bilo prav, če že naprej obupali. Pravi hmeljar mora imeti tudi pogum in se ne sme ustrašiti pred vsako malenkostjo. Ako je bilo dobro tedaj, ko se je dobilo do 3 gld., naj bo dobro tudi tedaj, kadar za kilo se komaj 50 ali 20 kr. dobi za 1 kilo. Gotovo pa je, da pridejo zopet boljša leta, ki bodo zopet vse poravnala. Te misli so tudi přemeteni amerikanski trgovci. ki so v zadnjem času od marsikaterega kmeta ves njegov hmeljski pridelek kupili za pet let naprej in sicer tako, da je cena za prvo leto do centi- mov za funt, in potem vsako nastopno leto po jeden centim več. Prvo leto okoli 32 gld. za 100 kg. in potem vsako leto gld. dražje. Toraj z veseljem in pogumom na delo, saj že pregovor pravi: „Pomogaj si sam in Bog pomagali" bode Kmetijske raznoterosti. Pincgavski konj je posebno pripraven za trda delà, zlasti za kmete. Jako krotek je in ne boji se nobenega ro-pota stroja. Za vročino in mraz ni občutljiv. Delà v največji vrocini in najveČjem mrazu. Ker je jako močen, lahke;ši zemlji lahko orjes v z jednim konjem. Tudi za pičo ni ampak skorai izključno le plemiči in bogati grajščaki, izbireen. Ta konj hitro raste in drugo leto že za delo. toraj jih tudi tako hudo ne zadene, če jim hmelj ostane. Gališki kmet, naj je Poljak ali Rusin, je žalibog še tako neveden, da ne zapopade nikakor- šnega napredka, kar je kriva v prvi vrsti vlada, ki gališkim Slovanom nikakoršnega poduka ne privošči, Preveč ne polivaj spomladi. aprilu in maju po- trebujejo rastline več gorkote, kakor pa moče. Tudi moče ne prenašajo. Prihvati moraš le sveže posejanitn rastlinam in in tištim, nimajo giobokih korenin. Novi način shranjevanje surovega masla. V Av- drugič n striji se dene surovo maslo v steklene plošce ki se zvežejo s voditelji naroda", kakor se nazivajo tamošnji papirnimi trakovi. Potem se vse převleče z mavcem in v po- plemiči sami, ki so prav za prav — z malimi izje- sebno za to PriPrvavlJeQ PaPir zaviJe- Vse je podobno mavčni mami sebičneži, in tretjič židje, ki ubogi narod Ni na vse mogoče in nemogoče načine sesajo. toraj čuda, če se vsako leto sto in sto rodbin pre- bimo po stenah lepo zelenje krogli. Na ta način ohrani se surovo maslo popolnoma sveže. Ovijajoči fižol lahko vzgojiš ob steni na pooljenih vr- vicah. Take vrvice so ceneje, kakor palice. Na ta način do- 226 if: rtiíři;h; ft; tWhíti^íti i^tiífc^^^ jfot^tiđftifcd^ Poučni in zabavni del. tarja. Vrh ima lepe lesene rezbarije motno pozlačene. zlato snovjo převlečen strop šotorja převlečen z » Kronanje ruskih carjev v starem in novem času. državnim grbom, z imenskim počrkom carjevi, obdanimz Andrejevo verižico. Na prestol pelje nekaj z zlato snovjo pokritih stopnic. Sedeži so narejeni iz zlate snovi, in Že štiristoletja se kronajo ruski carji v cerkvi Vnebovzetja, katero je v svoji sedanji podobi zgradil okrášeni po motivih iz neke bizantinske cerkve v Solonu in iz cerkve sv. Marke v Benedkah. Povrnimo se v Granatno dvorano. Iz predvorane pa- beneški stavbeni mojster Fioraventi in je 1478. leta bila poleg te vogelne dvorane, ostanka stare kremelske blagoslovljena. Kakor druge cerkve so tudi to 1812. 1. lače, peljejo vrata na Rudeče stopnice, ki s počivajočim oplenili Francozi in marsikak sveti nakit je tedaj se pre- kamnitim levom iz 168G. leta spominjajo na starobeneške topil in v druge dragocenostij se predelal. .Ta cerkev stopnice Po teh stopnicah in od tod po hodniku pogr ima mnogo relikvij, ruskih starinskih stvarij i lepih nenem z rudečim kamnom gre sprevod v cerkev Vnebo mašnih oblek in drugih dragocenostij. tej cerkvi ) ki vzetja, in se ravno tod vrne v Andrejevo dvorano i kjer ima poleg prostora posvečenega Vnebovzetju Marije še car izroči žeslo in državno jabelko kronanskemu maršalu. tri kapele, se vrši kronanje carjevo v omenjenem prostoru. Stene Granatne dvorane, ki izvirajo iz petnajstega Sedaj pri kronanju rabljivi znaki svetne oblasti stoletja, bi vedele mnogo povedati; bile so priče mnogih car jeve prevzel izvirajo ízza časa Petra » kateri je i imperatorski (cesarski) naslov, zaměnil krono in plas Monamahov z škrlatnim plaščem î ko je križ, krono m redom sv. Andreja Prvo poklicanega. Žeslu državni zastavi je dodal še državni pečat in določil » m da kronanj. Tukaj so vladarji Rusije po kronanju vsprejemali čestitke tujih knežjih gostov, tu so bile s starih časov kronske pojedine. Iz temnega hrastovega lesa izrezljan prestol z nebom iz zlatega brokata, okolu in okolu ob stenah klopi v staroruskem slogu, ki se na dan kro se ima državna zastava pri vsakem kronanju nova na- nanja pokrijejo z dragocenim blagom in veliko število praviti. Premembe so se tudi zaradi tega vpeljale, da se srebrnih posod, darila tujih vladarjev so oprava te sta-olajša teža kronskega nakita. Kakor poročajo časopisi, je rinske dvorine. Štirje veliki lestenci in dvajset stenskih tehtal kronanski plašč Teodorja Ivanoviča dve sto funtov svečnikov razsvetljuje to lepo dvorano. Prostor je in je šest knezov moralo nositi z briljanti okrášeno omejen in zatorej ne more dosti ljudij h kronskemu obedu. vlečko njegovo Vendar tudi še krona, s prst dolgim Carska dvojica pride v Granatno palačo v polni kro rubinom Menčikova, .katero je dal napraviti Peter za nanjski opravi z žeslom in državnim jabelkom in svojo soprogo Katarino za poldrugi milijon rubljev, te- usede na prestol, kjer je zanjo že kosilo pripravljeno. se htala 41 2 funta in škrlatni plašč carice z mnogimi Že v starih časih so ob kronanju bile velike slav- na njem napravljeni orli celo 150 funtov. Če tudi je ca- nosti v zabavo tujih knezov in ljudstva. Pozabiti se ne rica z lahkoto vzdignila težko maršalsko palico, vendar sme prišla da kronanske slavnosti trajajo tri tedne, kronanje kronanju v Granatno dvorano brez težkega carja Nikolaja I. je trajalo celo več kakor jeden mesec. bremena iz zlate snovi napravljenega kronskega plašča. Neki dogodek izza kronanja Aleksandra II. ostane dolgo teku časa so se pridružile še nove krone. Najdražji v spominu ruskega naroda, bil je velik umeten ogenj. znak kronanja je žeslo slovečega „Orlova", o katerem iz- Bogataši in ubogi, mladi in stari, vse je šio gledat iz voru se marsikaj pripoveduje. Najbolj razširjena je go- mesta ta prizor Kako velikansk je bil ta prizor » vorica, da je ta briljant oko zlatega leva prestola veli- vsakdo lahko misli, če povemo, da jeden sam boket kega mogula v Delkiju, katerega je prodal tat v Mala- baru nekemu kapitanu za dva tisoč guinej. Tudi trije kronanski stoli, ki se rabijo v cerkvi ki bil sestavljen in 42.000 raket in so vrgle nad 21.000 svetlih krog- Ijic. Dva tisoč godcev in 1000 pevcev je zabavalo ljudij. gorel dvajset minut 1100 rimskih lučić Vnebovzetja v Orožni palači i izvirajo iz starih časov, Ko je bilo končano » se pokazalo veliko pomanjkanje izza Ivana III., Mihajla Fedoroviča in Alekseja Mihajlo- voz, mnogi j se bili radi peljali, so morali peš v vica. Če se, kakor letos udeležuje kronanja tudi carice Moskvo, drugi so čapali jeden ali dva dni. mati, rabijo se vsi trije kronanski stoli. Ti stoli se pre neso iz cerkve v Granatno dvorano i kjer kronanska Za nižje ljudske razrede je pogoščenje jako bistven del kronanja in ta ljudska veselica je za opazovalca jako pojedina, takoj ko se kronanski sprevod povrne v Andre zanimiva. Ko je bil kronan Peter 5 bilo pogoščenje jevo dvorano iz cerkve vsakem kronanju naredi novi prestol. Stari se shrani v Andrejevi dvorani se pa pri v Kremlu mej kronsko pojedino v Granatni palači. ki mej kronanjem ni trpel ljudij v Kremlu Car Pavel » je orožni dvorani Za letošnje kronanje so bili naredili pogostil ljudij na Ljubanskem trgu. Tu so bili pečeni prestol po náčrtu konservatorja orožne Komarovskega. Prestol je podoben velikemu šotorju terega draperije izpolnujejo prostor mej dvěma stebrama dvorane grofa voli, teleta, ovni in perutnina in tudi vina ni manjkalo. Od Miasnicke do Rudečih vrat bile so mize z raznimi ka slaščicami. Veliko bilo pogoščenje za kronanje carja te dvorane Šotor převlečen z zlato snovjo in herme- Nikolaja I. in Aleksandra Tedaj so bile mize že s linovimi kožami in zgoraj podoben vrhu kakega prti pokrite, na njih polno gnati, plečet, perutnine, pe 22? w % íenih ovnov s pozlačenimi rogovi, in nič manj kot 18 napisi in teksti. Prihodnje leto bo jubilejní, slavnosti zboř (50 letnica), in to okolu Posta. Pozdravili so naposlet lju- vinometov. večje bilo pogoščenje na Hodinskega polju Ad pri kronanju Aleksandra II. Nad 400.000 ljudij je že pred dnem pridrlo v dežju na dotični prostor, kjer je Cernega ter zapeli domačo himno „Hišée Serb Tako se je završil zbor pri soudeležbi in lepi slogi bljenca stwo M. posvetih in duhovnih rodoljubov ; med duhovniki so pastorji in kat. svečeniki, bilo pripravljenih 239.322 jedij in 4347 vedrov vina in blaginja národová piva. bi bile zavzemale 13 a vsi složni prešinja jedna misel Seveda so nakrat vse pojeli. Bilo je 642 miz, ki Prebivalstvo Londona. Glasem najnovejših statističnih da drugo. Ljudje so se grozno jih gnetli postavil jedno za izkazov ima London 4,411,261 prebivalcev. vinometom. Vse Dijaški konvikt v Moskvi, Ruski car je daroval za ovire so na mah odstranili. Zajemali so iz velicega rezer-vuara vino s kapami, čevlji in z vsem, kar je kdo imel pri roki, za se in za druge. Nimalo ni dež motil veselih ljudij, neprestano kričečih ura. Da se upitje daleč razlegalo. Poučni in zabavni drobiž. Nadvojvodi Albrehtu, slavnému zmagovalcu pri Kustoci, postavijo letos spomenik na Dunaju. Spomenik bode stal 250.000 gld. Nabralo se je že 150.000 gld. Kaj naj naša dekleta bero ? „Agrainer Zeitung" se peča v jedni svoji zadnjih številk s tem vprašanjem. Občno ustanovitev dijaškega konvikta v Moskvi 300 000 rubljev. Ker so ruski vseučiliščniki skoro sami siromaki, — sinovi imo~ vitih ljudij se vzgajajo po posebnih zavodih, bo ta konvikt žanje največja dobrota. Zvon velikan. V največji moskovski livarni zvonov se je izdelal zvon, kateri tehta 24 000 kilogramov. Veljal bode 30.000 rubljev. Zvon bo okrášen s plastičnimi podobami, na- našajočimi se na kronanje ruskega carja. Mi 4' Novice. mm Najvišje potrjenje. Presvitli cesar je z Najvišjim je znano, da naše dame zahtevajo v družbi večjo veljavo, odlokom z dne 26. maja t. 1. blagovolil potrditi izvolitev mest- . Ivana Hriberja žu- kakor ljavo si pa more pridobiti le z večjo omiko. primerno njih duševnim zmožnostim. To večjo ve- nega odbornika in deželnegaj poslanca temu pa jim panom stolnega mesta Ljubljane. more pomagati le branje dobrih spisov. Sedaj dekleta bero romane, s čimer si gotovo ne bistrijo duha. Navadijo se sanjariti, misliti pa ne. Dekleta se navadno v šoli več nauče, kakor fantje, in kažejo mnogokrat večje veselje do učenja. Deček, ko izostane iz šole, se bavi s svojim pokličem, razširja svoje znanje in postane misleč mož, dekle pa pozabi, kar se je naučilo v šoli. Zabava se v družbah, Čita slabe zabavne spise de- in duševno ne napredujo. Zagrebški list priporoča, naj kleta čitala v prvi vrsti znanstvene spise, potem dobra pesniška delà, učila se tujih jezikov, tako množila si znanje in bistrila duha. Zabavni mestu. spisi naj bodo èe le na drugem ali tretjem Lužiški Srbi. Dne apr. je imela Matica Lužiških Srbov občni zbor, katerega se je udeležiio 62 členov v Bu-dišinju. Predsednik Matici Jurij Lusčanski je ob 3. pop. otvoril zborovanje. Med umrlimi členi je prelat in kanonik Posojilo Ljubljani. Budgetni odsek vsprejel je nespreme-njeno vladno predlogo o državnem posojilu ljubljanskemu mestu, deželi kranjski in hišnim posestnikom. Poslanec Klun je pred-lagal, naj bi se povračavanje razstegnilo na 40 let, a odsek je predlog odklonil. Domovinska pravica. Mnogi poslanci zlasti Mladočehi zahtevali so, da se naj še v tem zasedanju reši zakon o premembi načrta zakona o volilni pravici. Sedanji zakon je krivičen in naklada zlasti malim kmetskim občinam prevelika bremena. Premembi domovinskega zakona se upirajo zlasti za-stopniki mest, ki kažejo včasih v tem oziru kaj čudne nazore. Seveda, ko bi se bil volilni red premenil po Taaffejevem na- v novem državnem zboru ne bilo nobene ovire pra- črtu, vični premembi domovinskega zakona Sedaj se pa ne ve, Jak. Buk, ki je duševno in ginotno podpiral narodov napredek ter v oporoki veči del svojega imetja odločil narodnim potřebám. je dal tudi za na- Rad se je imenoval „Lužiškega Srba", rodni dom 500 mark. — Členi so se pomnožili tudi za prošlo leto. Glavni razgovor se je šukal letos na zboru okolu zidanja „Matičnega doma". Doneski in darovi vrlo dohajajo, a kako se ta stvar reši. Sedaj se je odložila do jeseni. Za odlo-žitev je glasovala tndi većina slovenskih poslancev, čemur se mi močno čudimo. Razen poslanca ljubljanskega mesta, vsi imeli korist od pre- slovenski poslanci zastopajo okraje, membe domovinske pravice. Tako postopanje državnih poslancev voda na mlin socijalnih demokratov. »Dramatično društvo« Matica imela skupni znesek je že mnogo premajhen. lani dohodkov 2432 m., izdatkov pa 2315 m. ; vse imetje Matice je narastlo na 5049 m. Stari Matičin dom je imel dohodkov 2110 m., izdatkov pa 1317 m. — Novih knjig so Matici podarili 55 komadov ; Mat. knjig se je prodalo 7789 zboru dne 30 odbor pa maia natelj Iv volilo je na svojem občnem dr. Iv. Tavčarja za predsednika, v Šubica, dr. Jos. Stare-ta, prof. Fun- odtisov Na predlog dr Muke so se imenovali jednoglano čast-nimi členi : kanonik Herman za izredno podporo Matič. domu, tnka in prof. Orožna. V odboru so odprej še naslednj dr. vitez Bleiweis, notar Gogola, notar Plantan, ravnatelj Pire in dr. Tekavčič. »Slovenske Matice« XXXI. občni zbor bode v sredo dne 24 junija ob in ker zalaga tudi Mat. časopis, potem učitelj Wjela za mar- razpravam 1.) Predsednikov ljivost v srbski književnosti in Adam Sapieha, goreči pri- Mat. doma, Prof. dr. Muki, ki se vsestranski in neumorno žrtvuje interesom Matice in naroda, je pa zagrmela popol, v mestni dvorani. Vrsta 2.) Letno poročilo taj- 3. do ogovor. nikovo o odborovém delovanju v dobi od 1. oktobra 1895. 31. maja 1896. leta, 3.) Sklep računa o društvenem novčnem n slava" ! zborova. Sklenili so letu položiti temeljni gospodarstvu za 1895 jevalcev. 5.) Proračun leto 4.) Volitev treh računskih preso 1896. 6.) Dopolnilna volitev dru kamen Mat. domu ter delovati med preprostim narodom, da se vnel za ta dom. Jeden člen je priporočil zasnovo več štvenih odbornikov. 7.) Posamezni predlogi in nasvefci Občina Vipava se je v smislu zakona skle moških pevskih zborov. Izrekla se je želja, da bi se bolje njenega od deželnega zbora krajnskega razdelila v dve samo- iirili domaći spisi med narodom, a tudi ti Srbi aimajo doma- stojni občini, namreč Vipava in Vrhpolje je pred razdružitvijo zasluženga župana gosp. A. čega knjigarja. Sprožili so tudi misel, da bi se tiskali listi s volila častnim občanom svojega slikami, kakoršni so nemški „Bilderbogen", seveda s srbskimi Hrovatina, 22H — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja leta 1896. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 576 strank 192.895 gld. 36 kr. 568 strank pa vzdignilo 139.578 gld. 8 krajcarjev. — Mestna hranilnica v Radovljici. Deželna vlada je potrdila pravila mestne hranilnice v Radovljici in ta prične poslovati z dnem 15. junija. Na posestva se bode posojevalo kakor pri drugih hranilnicah v naši kronovini, razen kranjske v Ljubljani, proti amortizovanju z anuitetami. Doba amortizo-vanja bo po navadi dolocena na 36 let. Y odbor so bili vo-ljeni gg : Alfred Rudesch, c. kr notar ; Ivan Bulovec, po-sestnik in trgovec ; dr. Ivan Yoves, okrožni zdravnik ; Franc Mulej, trgovec; Andrej Grčar, nadučitelj ; Anton Homan, po-sestnik in trgovec; Matija Kosmač, posestnik in gostilnicar ; Leopold Varl, posestnik ; Franc Pavlošič, c. kr. poštar. Po pravilih je tudi vsakokratni župan elan odbora, sedaj gospod Aleksij Roblek. — Slovensko delavsko pevsko društvo «Slavec» priredi v nedeljo dne 7. junija t. 1. popoludne veliko ljudsko veselico na Koslerjevem vrtu. — Vožni red za kolesarje, ki je z ozirom na vedno se mnošeči ta šport v Ljubljani, postal jako potreben, pride baje že v prihodnji mestnozborski seji na vrsto. Policijski odsek je istega že odobril. — V luži utonil. Minoli teden je triletni dečko Franc Kubelj pri Sv. Križu v novomeškem okraju pádel v pol metra globoko luzo in se v vodi zadušil. — Samomor, V Toplicah pri Zagorju se je te dni 221etna delavka Josipina Kipovec zastrupila. Povod samomoru je bila nesrečna ljubezen. — Najdena utopljenka. Y nedeljo 31. maja popo-ludan našla se je v Savi okoli 60 let stara mrtva ženska. Obleke je imela na sebi malo in še taisto zelo razcapano, lase pa na kratko porezane. Sodnjiska komisija bo dognala, ali je dotična oseba samomorilka ali se je pri predvčerajšni plohi ponesrečila ali pa je bila umorjena. — Utopljeneca našel je čolnar Janez Svet iz Podpeči dne 30. maja v Ljubljanici. Y nesrečnežu so spoznali 421et-nega čevljarskega pomočnika Janeza Žurga, doma iz Srednje vasi pri Kočevju, sedaj v delu v Ljubljani. Imenovanec je najbrže ponesrečil. — Izpred porotnega sodišča. Dne 27. maja je bil na pet let težke ječe obsojen 191etni Janez Bergant iz Most pri Kamniku, ker je z nožem zabodel fanta Miha Lužarja tako, da je ta umri. — Isti dan je bil oproščen kovač Matevž Solar iz Krope, zatožen hudodelstva težke telesne poškodbe. — Dne 28. maja je bil obsojen na 31j2 leta metlarski pomočnik Alojzij Berti iz Ljubljane, ker je 191etni služkinji Alojziji Žagar prizadjal iz ljubosumnosti 16 ran z nožem. — Isti dan je bila obsojena dninarica Marija Eržen iz Žirov na 6 me-secev ječe, ker je skrila najdeno hranilno knjižico za 1000 gld. in gotovino 340 gli, in je poslednjo deloma že zase porabila. — Dne 30. maja so bili obsojeni kmetski fantje Anton Zupančič na 2 leti težke ječe, Alojzij Zupančič in Alojzij Zaman pa na teden dnij zapora. Obsojenci so doma iz Male Kostrelnice v litijskem okraju, so v družbi še drugih napali fante iz Jablanice. Anton Zupančič je ustřelil s puško mej fante iz Jablanice in Janeza Pregla zadel v oko, tako, da je oslepil. Druga dva obsojenca prizadjala sta napadením manjše poškodbe. — Dne 31. maja je bil obsojen na štiri leta težke ječe Janez Kogovšek iz Rovt nad Logatcem, ker je v boju rovtarskih fantov z onim iz Medvedjega brda prizadjal Franců Podobniku s koso tako poškodbo, da je ta umri. Franc Skvarča je dobil tri mesece. — Dne 1. junija je bil obsojen 191etni France Brecelnik iz Spod. Šiške na tri leta težke ječe, ker je prizadjal nekemu fantu iz Dravelj s kozarcem tako poškodbo na enem očesu, da je ta oslepil. — Šest zastrupljenih goved. V Lazah na Notranj-skem jc minoli teden kmetu Kotniku jeden dan poginilo šest goved. Zdravnik je pri razparanju spoznal, da so goveda po-ginile, ker so pojedle preveč neka strupene rastline, ki rasto* po močvirnih senožetih. — Umorjen lovec. Dne 25. maja našli so na polju pri Kostanjevici lovca Franca Križmana iz Kostanjevice mr-tvega. Mož je imel globoko rano v levem stegnu. Nesrečneža je odtekla kri in je vsled tega umri. Rano se mu prizadjali najbrže tatvinski lovci, katere ima oblastvo baje že v pesti. — Tovorna skladišča kolodvora na Dovjem bodo- znatno razširili. Kronanje ruskega carja. V torek minoli teden se je v Moskvi izvršilo kronanje ruskega carja. Vršilo se je po obredu, kakor se kronajo navadno ruski carji. Zbralo se je v Moskvi mnogo naroda. Prišla so odposlanstva celo iz daljnih azijskih pokrajin. Car je izdal manifest na narod, s katerim od-pravlja telesno kažen v Rusiji in tisoč pregnancem v Si-birijo odpušča kažen. V manifestu odpušča se prebivalcem tudi mnogo dolgov državni blagajnici. V carjevem manifestu se opaža, da se ne delà nobene razlike mej věrami, dočim se je delalo navadno v kronanjskih mani-festih prejšnjih ruskih carjev. Mej zvonenjem vseh zvonov v Moskvi in pokanjen* topov se je pomikal kronanski sprevod v cerkev. Carice mati, car in carica so se v cerkvi useli na pripravljene prestole, drugi knežji gostje pa na pripravljene posebne sedeže. Na poziv metropolita peterburškega je car prečital svoje priznanje k pravoslavni veri. Potem sta carja ogr-nila s škrlatnim plaščem metropolita peterburški in kijevsk4 Na to je vzel car krono z blázince, na kateri so mujo podali, in del jo na glavo. Ruski car se sam krona kakor samodržec. Carica je pokleknila potem predenj, car vzame sebi krono z glave in se ž njo dotakne glave carice, potem jo je del sebi na glavo. Sedaj je vzel car v roke žeslo in državno jabelko in protidijakon je pri tem prečital ves carski naslov. Potem je protidijakon molil neko molitev za dolgo življenje carjevo. V tem so pa v cerkvi zapeli neko pesem in zvonovi so se zopet oglasili po vsej Moskvi in 101 strel iz topov naznanil je prebivalstvu, da je kronan car. Potem so carju časti-tali carica in vsi člani carske rodbine. Na to je car po- kleknil in molil neko molitev iz knjige, katero mu je dal peterburški metropolit. Sedaj se je začelo maziljenje carja in carice, katero je izvršil peterburški metropolit mej zvonenjem in poka-njem topov. Ko sta še car in carica nekaj pomolila Y cerkvi, šel je sprevod v Kremel, kjer je bila pojedina. V sredo zvečer je bilo mesto Moskva svečano raz-svetljeno. Tudi v Peterburgu je bila razsvetljava. Posebno lepo so bile razsvetljene ladije na Nevi. Po Peterburgu in Moskvi je igralo mnogo godeb rusko narodna himno in več drugih domoljubnih komadov. Vse ulice sc* 220 trile oživljene. Moskva se vedno bolj kaže, da je zares srce Rusije. V četrtek je bilo blagoslovljenje nove državne zastave. Ta zastava ima grbe vseh ruskih pokrajin, tudi tište, ki jih je Rusija pridobila še le pod carjem Aleksandrom III. Pri blagoslovljenju je držal car v roki zastavo v znamenje, da hoče neomadeževano obraniti. Zvečer je bila velika razsvetljava, v petek ples pri francoskem veleposlaniku, katerega stroški znašajo nad milijon rubljev. V soboto je bila velika narodna veselica in v ne-deljo je pa bilo namenjeno veliko narodno pogoščenje. Veselje pri kronanju je jako skalila grozna ne-sreča, ki se je prigodila V nedeljo zjutraj imeli so de-liti mej narod razne darove in imela je biti velikánská pojedina. Že v soboto zvečer se je zbralo nad 200.000 ljudij. Po noči so vedno novi prihajali, tako da jih je zjutraj bilo zbranih dobrih 700.000, največ kmetov in delavcev. Vse je těžko čakalo, da se darila deliti začno. Da bi obdržali red pri daritvi, so okrog prostora, kjer se je imelo razdeljevati, napravili jarek, da bi ljudje se vrstili. Bila je ob jarku napravljena močna ograja. Nakrat se je mej ljudmi razširil glas, da že razde-Ijujejo. Vsa množica je pritisnila sedaj naprej, ograja se je podrla in ljudje so padali v jarek. Bil je grozen prizor. Mnogo ljudij so zmečkali in pohodili, drugi so v jarek pali in se pobili. Govori se, da je blizu 6000 ljudij mrtvih in nad 3000 ranjenih. Podrli so celo nekega policijsta na konju in sta konj in policijst mrtva. Mrtveci so bili tako zděláni, da jih ni bilo več mogoče spoznati. Le po obleki se je dalo določiti, kdo je kdo. C ar je takoj zaukazal, da se vsaki prizadeti rodbini ima podariti po 1000 rubljev. Ta dogodek je pa na narod napravil kaj žalostěn vtis. Praznoverni ljudje že iz tega sklepajo, da je to slabo znamenje za bodoče vladanje sedanjega carja. Kdo je kriv te nesreče, še ni povse pojašnjeno. .Nekateri trdijo, da so zmešnjavo mej ljudmi prouzročili nihilisti, ki niso zadovoljni, da novi car ni dal Rusiji .še ustave; drugi dolže policijo, da ni storila vseh potrebnih priprav za red. Nekateri zopet pravijo, da je tega največ krivo to, da so zares bili nekateri začeli deliti darove mej ljudij, pred določenim časom. To je vzbudilo v ljudeh misel, da se deljenje deli pristranski, da bodo nekateri prijatelji delivcev dobili več, drugi pa zopet manj. Razširjeno je pa tudi mnenje, da je nesreče tudi to krivo, da so se nekateri pijanci bili jeli prepirati s policijo in je to dalo povod neredu. Bodi kakor koli, vsekako je to jako tragičen dogodek. Dočim so se dosedaj kronanske slavnosti vselej končale z veseljem in zadovoljnostjo, so se letos z veliko nesrečo. — Tako je prav. Nemški državni kancelar hotel je okolu Podebrada na Češkem nakupiti nekaj posestev, a nikdo ni hotel češkega posestva prodati Nemcu. Slovenci naj v tem oziru posnemajo naše severne brate čehe. — Podrl se je most v angleški Viktorii. Petdeset ..oseb je ubitih. — Visoka starost. V Tiflisu je umrla vdova Urumsija Arutjanova stara 120 let. Starka je bila do zadnjega trenotka prilično krepka ter je opravljala sama vsa gospodinjska delà. Tudi vid je imela take dober, da je mogla šivati brez naocal. Zapustila je dvoje „otrok" v starosti 80 in 72 let. — Tiskovne razmere na Hrvatskem. „Obzor" je priobčil prezidijalno okrožnico hrv. bana na vse velike župane, naj store kar mogoče, da bode obisk milenijske razstave iz Hrvatske kolikor mogoče Šfcevilen. Sodišče je radi tega objavljenja obsodilo urednika „Obzora" na globo 150 gld. list pa na izgubo 250 gld. od kavcije. To so prav perzijske ali abesinske razmere. — Jako praktično dařilo ob tisoč letnici. V Veliki Kikindi je več let živil stari madjarski pesmik Gustav Laah v nenajboljših finančnih razmerah. Ravnatelj tamošnje hranilnice mu je ob tisoČletnice vrnii menico glasečo za 300 gld., na katero mu je bil posodil 1000 gld. s pristavkom, da mu odpušča svoj dolg, želeČ, da tudi drugi upniki isto store. Ta dobrotljivost ravnatelja Eremiena je v toliko dvomljiva, ker od starega pesnika bi najbrž dolga tako ne bi iztirjati mogel, ker ničesar nima. Velika tatvina. Stanovanje grolinje Scirnay v Budimu je že nekaj Časa prazno, ker je šla družina na deželo. Ugodno priložnost porabili so tatje, ulomili in ukrali 10.000 gld. Policijski komisar ôkratni morilec. Nekemu belgij-skemu policijskemu komisarja, dokazali se dosedaj poleg vec tatvin, šest umorov. Te dni se je hotel on umoriti, a se mu ni posrećilo. — Kolera v Egiptu razsaja prav hudo ; v Aleksandriji imajo že po več sto bolnikov na dan ; bolezen si je razširila tudi v najlepših delih mesta, med Evropejci. — Vlada delà na vse sile, da bi omejila razširjevanje te morilke. — Velika nevihta je bila v Seloviču na Moravském. Šla je debela toča in nastala je velika povodenj. Škoda je velika. Tudi nekaj ljudij je utonilo. — Samomor mestnega blagajnika. Minoli petek je mestni blagajnik Milan Popovič v Zemunu peljal se v Surčin. Mej potjo se je vedno razgovarjal z voznikom. Pri Surčinu mu je naročil, naj pelje na desno za vasjo v gozd. Tu je ukazal ustaviti. Sedel se v travo in rekel vozniku, da bi bilo dobro kaj jesti. Tzel je vizitnico. Nanjo nekaj napisal, jo dal v kuvert in zaprl. Dal je pismo vozniku, naj ga nese BudisavljeviČu v vas, in od tam prinese sira, kruha in piva. Budisavljevič je odprl pismo, katero mu je prinesel voznik. V pismo je bilo: „Dragi Mate! Pošljem vam 10 gld. Kupi krsto in pokoplji me." Budisavljevič in voznik sta tekla v gozd in našla Popoviča obešenega. Uzrok samomoru so baje neugodne rodbinske razmere. — Žalostné vesti iz Sardinije. Rek: „Umirati od lakote" ni več prazna fraza. Ciniški ljudje trJili so doslej, da s« v „prosvetljenem" XIX. veku ne umira več od lakote. A vendar je neka zemlja na svetu, kjer dandanes ljudje doslovno poginjajo od gladu in ta nesrečna zemlja je — italijanski otok Sardinija. Beda je tam tako splošna, da se hranijo pre-stradani ljudje s koreninami in travo, ako jo najdejo, da si vsaj nekoliko potolažijo prazne želodce. O tej trašni bedi pi-šejo rimski listi: „Beda na Sardiniji pokazuje se od dne do dne strašnejša. Posebnega pomilovanja so vredni roditelji, kí iščejo zaslužka, a ker ga najti ne morejo, hranijo svoje otroke s koreninami. Silne bede posledek so neštevilne tatvine, splošna sprijenost, bankeroti, prodaje na dražbi itd. Povsodi kaže se siromaštvo v najtemnejših barvah". — Nadalje čitamo: „Beda na Siciliji je takšna, da se bojimo opisati jo podrobnnje, kajti utegnilo bi se nam očitati, da pretiravamo. Stara fraza „urni-rajo ljudje za lakoto", pojavlja se tu v najžalostneji istini. „Ljudje res mro od lakote" — Uboga Italija. 23© Bombe v Parizu Parizu na Detonacija nikom, se ni zgodila nikaka vecj bombi vrgii anarhisti. četrtek in v petek sta v ajobljudenejšem boulevardu eksplodirali dve bombi bila strahovita. Ker sta bombi nabiti s smod nesreća Ni dvomi. da so Loterijske srećke. V Brnu dne junija t. 1.: 35, Na Dunaji dne 30. maja t. 1. : 74, V Gradci dne 30. maja t. 1. : 89, 58, 47, 42. 80, 44, 65. 75, 31, Neki Nekoliko o verskem prepričanju Kinleyva. k, izhajajoČ v Ohio, popisuje tega moža, ki kandiduje za predsednika Zjedinjenih držav, v verskem oziru tako n Med Tržne cene. V Ljubljani dne 30. maja 1896. Pšenica gld. najrazličnejšimi kandidati republikanske stranke, se zdaj o no-benem toliko ne govori in piše, kakor ravno o Kinleyu iz. naše države. Ker je gotovo, da si mora predsedniški kandidat mnogo pustiti dopasti, kar se ne želi, zato se tudi o Kinkleyu vse leča gld. 10 — kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 10 kr rž gld. 7*25 kr., ječmen gld. 6 25 kr., oves gld. 7 -- kr ajda gld. 7*30 kr., proso gld. 6*25 kr., turšica gld. 5 30 kr. •r r kr. mogoče govori Reklo Hibernijev. Na to odgovoril je James se je, da je ud irsko-katoliškega reda (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Morow iz Clevelanda, najbrže Kinleya zastopa, sledeče : William Kinley je ud metodistovske episkopalne cerkve. Njegovi predstariši in dru- žina so bili za dve sto let protestantj presbvterianci in metodisti. Baš sedaj je Kinley blagajnik jedne metodistovske cerkve v Canton Ohio Kinley ni ud reda Hibernij Toda on je če več let prostozidar, in ud nekaterih skrivnih društev. neresnica, da bi bil zasebni tajnik Kinleya, Boyle Dalje katoličan ta ud protestanske episkopalne cerkve Prvi maj v Ameriki Chicagu je bilo zboro valo 300 železniških delavcev, katerih namen je bil, se dogo voriti glede plače. Za nadnormalni čas 8 ur sklenili so zahte vati dvoj plačo ravno tako plačo zahtevajo za nedelj in praznike med letom. Dve manjši tvrdki, kateri imata na delu delavcev, sta podpisali zahtevo, ostale se pa trdovratno upirajo v to dovoliti. Velik štrajk se obeta. Mir se ni kalil. V Milwaukee so izdelovalci matrocov po vseh oddelkih továrně za pohištvo v tem mestu, sklepali o povišanj Zahtevaj po načinu onih v Chicagi določuj plače 5 ct povišanja pri vsakem kosu. Izdelovalci matrocov spadajo k „Ame rican Federation Labor Ontarinu so stavbenski de lavci, 400 po številu, so začeli ta dan štrajk, ker jim ne do-volijo poboljška namesto dosedanjih 18 na 20 ct. na uro. Delo ustavili so tudi kamnoseki in tako je sedaj tukaj stavbinska obrt popolnoma mrt^a. V Pottsfield je napovedal velik štrajk unija stavbenskih delavcev, ker so kontraktorji zavrgli predlagani nasvet o deventurnem delavnem Času. Krasni uzorci pošiljajo zastonj in poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor , dobe krojači nefrankovane. Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovščino. predpisano uradniške uniforme, brambe, telovadce, livreje, sukno prevlake vozove. tirolskega loi!na veterance, požarne biljarde in igralne mize, Največja zaloga štajerskega, koroškega gospe gospode prvotnih tovar- niških cenah in v takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY cene cunje Brnu (središče avstrijske suknene trgovine) diiosti milij ona goldinarjev. Največja zaloga sukna Pošilja se Ie po povzetji. Svarilo! Agentje in krošnarji radi prodajajo svoje malo- vredno blago imenom „Stikarofsky-'. takim panj am okom pride, javim tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam. Visitai Ê priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani // . ima i"'* nvojn 25 kr. (»O'rinar) aeo gr i S id rimes ie kot bobovi kavi edino zdrava «Mfntfk trnití. bttaiMf ' ialz-WttfîtoiM c a. v Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo ! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdelkov je treba paziti na ievirne zavoje z imenom: Kathreiner mejnarodni zavod (7) za zđravljenje brez lekov in operacij v Lipsiji. Ustanovljen 10. oktobra 188 5. leta, razširjen leta 1892. Svet m pojasnila vse bolezni 9 tudi pismeno, kolikor mogoče V zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Učna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani. 8° 1896. Cena 4 marke, vez. 5 mark. Izšlo je v 15 jezicih. Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus in svetovalec za vsacega, 13. nemški natis 1896. Cena 50 vinarjev. Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otrocja vzgoja. Varstveni klic na vse sta- riše. učenike in izgojitelje. Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir, zđravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega načina preiskavanja, lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark,- eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, N&znanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.