Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

as

List slovenskih delavcev v cAmeriki

first Slovenic Daily in .the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.

Enteri .;> as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Net York, X. Y.? under the act of Congress of March 3, 1879.
Stev. 173.
NEW YORK, v torek, 1. decern bra, 1903,
Leto X,
Krvave roke«
Nadaljna priznanja chicaških roparjev.
Ropar želi, da dobi njegova mati na njega razpisano nagrado; radi tega je naznanil še druge svoje zločine.
Chicago, II!.. 30. nov. Peter Nee-dermeier, član te dni vjete roparske četvorice, ktera je par mesecev vznemirjala vse mesto, je včeraj tukajšnjemu policijskemu ravnatelju naznanil že nadaljne svoje zločine in roparstva, ktera je izvršil zajedno s svojimi tovariši. Vzrok njegovej odkritosrčnosti je — čudno — ljubezen do njegove matere, kterej bi rad pre-skrbel boljšo bodočnost. On je dejal, policijskemu ravnatelju: "Kad bi vedel, kaj bode z mojo ubogo materjo potem, ko me bodo obesili. Jaz sem izvršil zločine, o kterih še ničesar neveste in za ktere morajo seda j nedolžni ljudje trpeti. V raznih krajih so razpisane nagrade na moje vjetje. Ako mi jamčite, da bode one nagrade dobila moja mati, bodein sam sebe ovadil in pripoznal zločine, pri kte-rih se vam bodo lasje jezili!"
Policijski ravnatelj mu je naravno mnogo obljubil in Needermeier je pričel izpovedovati. Vendar pa ni hotel izdati svoje sokrivce, dokler mu ni ravnatelj obljubil, da bode njegova mati dobila nagrado. Potem je naznanil sledeče zločine:
Napad na ekspresni vlak Illinois Centralne železnice pri Paducah, Kv., ob kterej priliki si je jeden roparjev, Barnes imenom, potem, ko je bil obkoljen v nekem močvirju, sam prerezal vrat, ker je mislil, da je zgubljen. Ostali so vili. — Xap:>d na poštni voz pri Butlerju, Nevada, pred dvema leti. Pošto so oplenili. Pri tem niso nikogar vstrelili iu nihče jih ni zasačil. — Napad na potniški vlak Chicago Ac Northwestern železnic«-pred <» ines«H-i pri Boi.ne, Ind. — pad in roparski poskus pri Kdge-moor, Lnd., na vlak Baltimore & Ohio železnice. Nai>ad so izvršili pred 4 l«*ti. — Kazuu t«-ga je naznanil, da je prisostoval, oziroma izvršil vse polno družili manjih roparskih napadov v in blizo Chieaga. Policijski ravnatelj roparju verjame in mu je obljubil, da bode njegova mati dobila $500. Špecijalni agent Chicago & Northwestern železnice. W. Riley, mu je tudi obljubil, da bode dobila njegova mati onih $500, ktere je razpisala' že-leznična družba za vjetje roparjev, kteri so napadli postajo Cl.vbourn. ako Niederineier navede vse podrobnosti onega napada, kar je ropar
tudi storil in zajedno oprostil necega moža imenom Dolleya iz St. Louisa, kteri je sedaj radi onega napada po krivičnem v ječi.
O napadu na vlak pri Paducah, Ky., je Niedermeier naznanil vse podrobnosti in je hotel tudi naznaniti ; hišo, v kterej je bil skrit po napadu. ! Imena svojih sokrivcev ni hotel na-1 znaniti, ker so bili pri zasliševanju tudi detektivi navzoči. "Vlak sem popolnoma sam vstavil", dejal je N;odermeier, "potem sem odšel v tovorni voz in sem vrgel tri vreče iz voza. Barnes je vzel jedno vrečo, jaz nisem dobil ničesar in sem bil vesel, i da sem si rešil življenje. Barnesa sem našel s prorezanim vratom v močvirju. Tri leta sem ropal izven Chieaga in ako dobi moja mati nagrade, bodem navedel vse podrobnosti."
Pričakovati je nadaljnih senzacij.
Chicago, 111., 1. dec. Mlade morilce in železniške roparje Niedermeier, Van Dine Marx in Roeski so včeraj prvič zaslišali pri sodišču. Marx je vse obdolžitve pripoznal, dočim trdijo ostali trije, da so — nedolžni. Ven-■ lar so pa na Marxa jezni, ker jih je izdal. Van Dine je dejal sodniku, da , se bode pustil obesiti, ne da bi svoj obraz skrčil, samo ako bode izdajalec \Tarx prvi obešen. Tudi Niedermeier j je temu pritrdil. Slednji je tudi poli-! ciji naznanil, da sta on in Van Dine skušala Marxa umoriti. "Na vešala ; bodemo šli, ne da bi se tresli", dejal je Van Dine. Čudno je, da je Van Dinejeva mati več let organizirala idube dečkov, kterih namen je dečke »bvarovati pred kadenjem in pijančevanjem. Pri tem je pa najbrže na vzgojo svojega krstnega sina pozabila. Ona je zatrdila policijskemu inšpektorju, da ni nikdar mislila, da njen sin hodi po krivih potih.
Peter Niedermeier je pa nameraval včeraj, ko se je razgovarjal z policijskim sodiščem 0'Neilsom,skočiti skozi okno in uiti. V to svrho je prosil za razgovor s sodnikom. Med tem, ko i«- pripovedoval o svojih lopovščinah, približal >e je k oknu in je hotel skotiti skozi okno. Toda na ulici je vgle-lal tri policaje, ktere je sodnik poslal iz previdnosti pred okno. Ko je to videl, je dejal, da razgovor nima zanj • uikake vrednosti.
Wos y Gil v Puerto Rico. Volilna reforma.
Hivši predsednik republike San Ministerski predsednik Št. Tisza
Tkoniin»o iipi1iD7al V iMKil	iirafllaipd nroina^ania rnlifav
Domingo pribežal v našo kolonijo.
San Juan de Puerto Rico, 30. nov. Bivši predsednik republike San Domingo. general Wos y Gil, dospel je semkaj z nemško križarko "Falke". Takoj po solnčnem izhodu vrnila se je "Falke" nazaj v San Domingo. V daljšem razgovoru z poročevalcem "Ass. Pr." je ubegli predsednik naznanil, da njegov Vp z nemško vojno ladijo ni nikaccga pomena. Ameriški poslanik Powell ponudil je predsedniku prosto pot z ameriško ladijo v New Orleans ali pa v Kingston. Jamaica, vendar je pa on želel potovati v San Juan. radi česar je sprejel ponudbo nemškega kapitana.
Z ozirom na sedanjo revolucijo se je Wos y Gil zelo diplomatično izrazil. Or trdi, da je sandominško ljudstvo preveč nestrpno in da je bodočnost republike odvisna od ratifikacije protokola, kterega je sklenila Vasque-zova vlada z ameriškim poslanikom Po well om.
General Wos Gil namerava ostati v San Juan dva mesecea.
Peter Elliot ušel.
Washington, 1. dec. Znani umo-bolni Šved Peter Elliot, kterega so pred par tedni poslali v umobolnico, ker je hotel napasti predsednika Roo-sevelta, je iz umobolnice v St. Peter, Minn., všel in najbrže odpotoval zopet v Washington. Uradniki v St. Petru o tem dosedaj niso hoteli poročati ker so mislili, da ga bodo vjeli.
Frank Sakserjeva pisarna ▼ Cleveland u, O., se nahaja v hifci štev. 17*78 St. Clair St. P o š i 1 j t ^enarv staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovorno«t.
Newyorska kronika.
Academy of M ti s i c z g o r e 1 a.
Washingtonske novosti.
V kongresu.
predlaga preinačenje volitev na Ogrskem.
Budimpešta, 1. dec. Ministerski predsednik Tisza je naznanil v po-slanskej zbornici, da namerava sedanjemu državnemu zboru predložiti reformo volitev, tako, da se bodo za-mogle prihodnje volitve vršiti že po novem zakonu. Premier naznanja, da bode državni zbor v kratkem naročil, naj se imenuje posebni odbor, kteri se bode o tem posvetoval. Vse stranke so ministrovo naznanilo zadovoljno vzele na znanje.
Tiszovo naznanilo je nekak odgovor na govor vodje stranke neodvisnosti Fran Košuta, kteri je zatrjeval, da vladina politika ne bode odstranila obštrukcije. Košut je mini-terskemu predsedniku priporočil, da se volilna pravica razširi, kar je Tisza sprejel radostno na znanje in je obljubil, da bode skušal storiti vse, la se njegovi načrti vresničijo, samo, la se tako zagotovi mir.
Zasedanje državnega zbora se jutri nadaljuje.
7000 delavcev odslovili.
Chicago, D!, 1. dec. Tukajšnja International Harvester Co., ktera izdeluje poljedelske stroje, je sklenila od svojih 19,000 delavcev 7000 dela v cev odsloviti. Na ta način bode pri hranila na leto $5,000,000. V soboto zvečer so odslovili prvih 1500 delavcev. Ostale bodo odslovili najbrže še ta teden.
Hafla.
New Orleans, La., 1. dec. Včeraj so neznani Italijani izvabili uglednega tovarnarja macaronijev, Giuseppe Impozato, iz njegovega stanovanja in ga umorili. Njegovo truplo, ki je z ranami pokrito, so našli zunaj mesta. Splošno se trd j, da je Impozato žrtva mafije.
Glasbena akademija v Brooklynu Washington, 30. nov. V senatu se ktera je znana po vsej državi, je vče- bodo vršili tekom tega tedna le na-raj dopoludne zgorela. V njej so go-vadni rutinski posli. Seje se prično vorili največji politiki in predstav- jutri, na kar bodo sejo zopet preložili! ljale so se največje pevke ter pevci.'do petka. Mogoče je pa tudi, da se Sedaj je ponosno poslopje sprem-*-, bodo v petek seje za stalno zaključile, i njeno v pepel in pesek. Skoda znaša | Cubanska reciproeitetna pogodba velja sicer kot "nepogojni posel", vendar pa bode cubansko vprašanje še le
Poštna korupcija«
Preiskava poštnega škandala.
Poročilo o škandalu. — Komentar predsednika Roosevelta.
kacih $300,000.
Ukradel $1200.
211etni Arnold Fried, ki stanuje v hiši 683, 5. ulica, imel je le $6 na teden kot prodajalec v nekej trgovini s zlatninami in diamanti, ktere stvari je lahko premeniti v tisoče dolarjev. On je dobil zabojček $1200 vrednih draguljev in je neznano kam zginil. Potoval je v Canado, potem v Chicago in je po poti dragulje prodajal. Končno je pa brez centa prišel v New York, kjer so ga včeraj zaprli.
Poljubil je sliko mrtve.
končano pri rednem zasedanju, ktero se prične dne 7. decembra. Tudi preiskava proti generalu Wood se nadaljuje in konča pri rodnem zasedanju kongresa.
Naša sedanja zunanja 1 i t i k a.
p o-
Vesti iz južne Amerike.
Potres in žveplo.
Caracas, Venezuela, 1. dec. Mesto Cumana v državi Bermudez, ob zalivu Caraieo, je že tri dni v neprodor-nej žveplenej megli. Od kje prihaja ta megla nihče ne ve. Prebivalci so radi tega ostavili svoja stanovanja in prenočujejo na prostem.
Vlada je naročla posebnej komisiji, da čudno pojavo preišče.
Mesto Cumana je bilo že čestokrat vsled potresa razdejano. Radi teda so tudi vse tamošnje hiše zelo nizke. Mesto ima več predmestij. Na bližnjem griču nahaja se velika trdnjava. Dru-
zih važnih poslopij ni v mestu. * * *
Caracas, Venezuela, 1. dec. Seiior Galvo, odvetnik iz Argentine, imenovan je naslednikom Seiior Leon y Castillo, španskega poslanika v Parizu, kot nepristrani razsodnik v zadevi zahtev Francije proti Venezueli. Poslanik ni hotel tega mesta prevzeti ker ga je venezuelsko časopisje grdo napadale.
Dne 10. okt. se je iz Caracasa poročalo, da je imenovan španski poslanik Seiior Gaytan de Ayata članom mehikanskega mešanega tribu-nala. Ker ga je pa časopisje napadalo, je raje odpotoval. Sedaj vodi španske poslaniške posle tajnik T. Gil Delgado.
Port of Spain, Trinidad, 1. dec. V četrtek odpljuje angleško zapadnje-indijsko vojno brodovje v La Guairo, Venezuela. Vladini uradniki v Ca-racasu trdijo, da je poslanje vojnih ladij na venezuelsko obrežje v zvezi s zaprtjem ustja reke Orinoco za inozemsko trgovino.
Mr. Bax Ironside, angleški poslanik v Caraeasu je že dvakrat proti zaprtju reke Orinoco protestiral, ne da bi dobil odgovor. Najbrže bode priposlala Anglija Venezueli novo noto radi te zadeve.
Rio de Janeiro, Brazil, 1. dec. Proračunska komisija poslanske zbornice je odklonila predlog razpisati na francosko uvozno blago kazensko carino po 50%, ker je Francija povišala carino na uvoz brazilske kave.
Civilni zakon.
San Juan de Puerto Rico, 1. dec. V HuiiLacao je tamošnje sodišče obsodilo katoliškega duhovna Felipe Villahoza radi kršenja civilnih zakonskih postav v plačilo denarne kazni v znesku $200 in 60dnevni za por. On je namreč trdil, da ima cerkev z ozirom na sklepanje zakonov — večjo pravico, kakor država. Njegov škof je v tej zadevi vložil priziv. kteri naravno ne more vspeti.
Trojno linčanje.
New Orleans, La., 1. dec. V Bel-cherju, Cadoo Parish, so včeraj lin-čali tri delavce bombaževih nasadov, kteri so pred par dnevi smrtno ranili posestnika nasadov Robert Adgerja.
Washington, 30. nov. Pot naše zu- . nanje politike, ktero je nastopil pred- , sednik Roosevelt, je posuta z trnjem. V jugoameriških republikah vedno bolj vre proti našej vladi. V Wash ! jingtonu je namreč opažati, da se di-; William Fl.yn, 28 let star, je včeraj j plomatični zastopniki jugoameriških j na stopnjicah pred svojim stanova-j republik sedaj, po panamskej aferi njem poljubil sliko svoje pred par vedno in redno shajajo, toda ta še ni tedni umrle soproge in se na to zastrupil. Odvedli so ga na iz !n-e 203, 7. severna ulica, Brooklyn Borough v bolnico, kjer je uro kasneje umrl. Nesrečnež se je poročil pred dvema leti.
Nova bolnica.
Stavbinski urad dobil je načrte za zgradbo šestnadstropne bolnice na 16. ulici iztočno od Ave. C. Boinica bode veljala $100,000.
vse; oni so se tudi resno posvetovali z raznimi evropskimi diplomati. Neki jugoameriški diplomat se je tekom teh dni zasebno, toda zelo značilno izrazil: Sedaj smo prpolnoma poučeni v tem kaj pomenja Monroe doktrina v washingtonskih očeh; ona ni nič druzega, nego spoliacijski trust. Zje-uinjene države vele evropskim vla-sLim: ne vtikajte se v naše zadeve; kar potrebujemo, to vzamemo same. nikakor pa ne dovolimo, da Vt kaj vzamete." *
Tako je n. pr. znano, da sočuvstvu jejo republike Peru, Ecuador in Chili z C'olombijo v panamskej zadevi; Argentina dosedai še molči in le Brazil je nekoliko naklonjena Zjed. državam. V jugoameriških republikah je opažati sedaj gibanje, zu vstanovitev medsebojne zveze, ktera mora biti obrnena proti Zjed. državam. Ako bode prišlo do tega, je naravno še dvomljivo. Jedinstvo med južnimi Američani bode naša vlada lahko preprečila, toda kljub temu ni izključeno, da bode baš radi nasprotovanja kake jugoameriške vlade rrurala naša vlada še mnogo prestati.
V	Venezueli se obrača zopet vse na slabeje. V tukajšnjih vladinih krogih so namreč pričeli čutiti, da so si v minolem letu, ko so posredovali med Venezuelo in evropskimi vlastmi, nabavili vse polno sitnosti.
Naša vlada se je zavezala namreč poravnati imenovane diference. Ameriški poslanik v Caraeasu dobil je dovoljenje, da nastopi kot agent republike Venezuele. Nato so izročili evropske zahteve haaškemu razsodišču. Sedaj so se pa prepričali, da predsednik Castro sploh ne namerava vene-zuelske dolgove poplačati.
Naša vlada namreč ve, da se za-more predsednik Castro raznim obveznostim izogniti. Med Venezuelo in evropskimi državami je prišlo do pogodbe, da mora Venezuela 30% cari-narskih dohodkov v lukah La Guayra in Puerto Cabello dejati na strau. da tako poravna svoj dolg. Sedaj se pa iz Venezuele poroča, da so Venezuelci po Castrovem navodilu knjige ponaredili oziroma napačno poročali o ca-r-narsliik prihodkih. Mogoče je tudi. da evropske vlasti s tem ne bodo zadovoljne in se bodo radi tega v Wasli-ingtonu pritožile.
V	minolem letu, ko so Anglija Italija in Nemčija , .Iposlale k wnezu-elskem obrežju svoje vojne ladiji pričele so Zjed. države posredovati in so izjavile, da bodo raje same poslali' ekspcdicijo v Venezuelo, da tako preprečijo izkrcanje evropskih čet na ameriških tleh in obvarujejo Monroe doktrino. Radi tega naša vlada jamči za venezuelske dolgove.
Wash ington, 30. nov. Poročilo če trtega generalnega poštnega ravnatelja 1. L. Bristowa o preiskavi znanega poštnega škandala, je končno vend • rle izšlo. Predsednik Roosevelt jo poročilu pridejal daljši komentar, v kterem pred vsem povdarja, kedaj in v kacih okolnostih je odredil preiskavo. Predsednik povdarja, da se je potem, ko mu je v januarju 1903 ge-nerirui poštni ravnatelj Payne svetoval naj odredi preiskavo poštnega škandala, prepričal, da je bilo urado-vanje generalnega superintendenta Be .iverja od plačilnega oddelka, kakor tudi ono generalnega superintendenta Macliena od oud.-lka za prosto dostavljanje, nezakonito. Mr. William Allen White je tudi nabral dovolj dokazov, da tudi v oddelku pomožnega generalnega poštnega pravnika T.vnerja vlada korupcija. Nato je predsednik odredil, da mora četrti generalni poštni ravnatelj pričeti z preiskavo.
Potem nadaljuje predsednik Roo sevelt v svojem komentaru:
'"To poročilo je listina, ktero nam svedoči, da je bila preiskava zelo natančna in siccr tako natančna, da rake dosedaj sploh ni bilo. Jedva do je preiskava trajala dva meseca, že je bilo jasno, da bode treba proti raznim uradnikom postopati kazenskim potom. Radi tega je bilo umestno najeti posebne odvetnike, ktere smo tudi dobili v osobi gg. Charles I. Bonaparte n Holmes Conrada. Oba imenovana odvetnika smatrata poročilo Bristowa izredno natančnim in nepristran-kim. Med tem. ko moramo, kakor vsi patrijotični državljani obžalovp*?, da so se v poštnej upravi vršile toliko let tako nečuvene stvari, smatramo v vojo dolžnost, da o tem tudi našemu ljudstvu natančno poročamo in da ikrbimo zato, da bodo krivci tudi za-dobili "zasluženo kazen".
Naslednji uradniki so glavne oso-be poštnega škandala:
James N. Tyner, pomožni generalni pravnik, imenovan 1. 1861 poštnim ;peeijalnim agentom in neprestano lužbujoč; za časa Granta je bil večkrat generalni poštni ravnatelj; dne 22. aprila 1903 odslovljen; obtožen radi treh slučajev.
A. W. Machen, generalni superin-endent nrostega dostavljanja, v službi od 1. 1887; odslovljen dne 27. maja 1903; 14 obtožb.
George W. Beavers, generalni superintendent za plače; v službi od 1. 1881; odstopil 31. marca 1903; 8 obtožb.
James T. Metealf, superintendent .Money ordrov; v službi od 1. 1882; xlslovljen 17. junija 1903; 1 obtožba.
Daniel V. Miller, pomožni pravnik, v službi od 1902; odslovljen 1. maja 1903; 1 obtožba.
Hobsonov
proračun mornaric e.
vojne
Washington, 30. novi Bivši coni mander naše vojne mornarice, Rich mod Pearson Hobson, je izdelal pro račun, kterega bode -zastopnik Wiley (dem. Ala.) pri rednem zasedanju kongresa predložil. Po predlogu mora postati naša vojna mornarica največja na svetu. Proračun predlago za povečanje vojne mornarice $2,750, 000,000. od ktere svote naj se vsako leto gotovi del porabi za nabavo novih vojnih ladij. Za sedanje poslovno leto je v proračunu za vojno mornarico $500,000,000, za prihodnje leto.
$60,000,000, ktera svota naj se potem vsako leto poveča za $10,000,000 do leta 1915, v kterem letu naj s*3 porabi za vojno mornarico nadaljnih $1,^00,000,000.
Louis Kempner, superintendent oddelka za priporočena pisma; v službi od 1. 1886; odslovljen 21. oktobra 1903.
Charles Hedges, superintendent službe mestnih pismonoš; v službi od 1. IS98; odslovljen 22. julija 1903.
James W. Erwin, pomožni superintendent službe pismonošev; poštni inšpektor od 1887; odslovljen dne 16. sept. 1903.
W. Scott Towers, superintendent postaje C. v Washingtonu. V službi od 1890; odslovljen 1. okt. 1903; tri obtožbe.
Otto W. Weiss, pomožni superintendent oddelka priporočenih pisem. V službi od leta 1890; odslovljen 21. okt. 1903.
T. W. McGregor, klerk oddelka li-stonoš; v službi od 1891; odslovljen dne 5. junija 1903; jedna obtožba.
M. W. Louis, superintendent poštnih potrebščin; imenovan 1. 1897; odslovljen 21. okt. 1903.
Charles B. Ferry, klerk oddelka li-stonoš; v službi od 1. 1900; odslovljen 21. oktobra 1903.
Razun teh je tudi proti drugim osobam vloženih več obtožb.
Glavni goljufi in junaki poštnega -kandala so Tyner, Maehen in Beavers.
Z preiskavo, o kterej smo deloma <e v prejšnjih izdajal "Glasa Naroda" poročali, imelo je opraviti 40 in špektorjev, kterih večina'je morala vsaki dan delati.
Sistematična korupcija pri poštnem oddelku se je pričela 1. 1893 in je trajala vse do sedaj. Svota denarja kterega so na nepošten način dobili korumpirani uradniki je le mala v primeri z izgubami, ktere je imela radi škandala naša vlada.
Na primer: Ni dokazano, da jo uradnik Louis dobival denar od tvrd-ke Ault a: Wiborg, kljub temu so se pa izdatki za črnilo tekom njegovega uradovanja, samo v jednem letu pomnožili za $10,000. Tudi ni dokazano, da je dobival Kempner denar od "Manifold Co.", kljub temu so se pa izdatki za potrebščine, ktere prodaja imenovana tvrdka, samo v jednem letu za $40,000 pomnožili. Barrett je dobil od Arnolda le $6000, kljub temu je pa Arnoldova družba ogoljufala vlado za tri milijone dolarjev. Maehen je "zaslužil" pri nabavi Groffo-vih poštnih nabiralnikov "le" $26,000, toda vlada je plačala za nove nabiralnike v nekterih mestih $130,000, kar pomenja za njo čisto zgubo. Beavers in njegovi sodrugi so dobili od avtomatičnih blagajničnih aparatov $20,-<X)0, toda vlada je morala plačati za nje $74,275, dasiravno so aparati brez vsake vrednosti.
Goljufivci so dobili kacih $400,000, dočim je vlada zgubila več milijonov dolarjev.
Znižanje plače.
V N o v e j Angliji s o z n i ž a 1 i 32.000 n a d a 1 n i m p r e d i 1 -c e m plačo, -i
Boston. Mass., 1. dec. Včeraj so posestniki predilnic in tkalnic svojim nadaljnim 32,000 delavcem znižali plačo. V raznih predilnicah postalo te naznanjeno znižanje plače že pred tednom dni pravomočno. tako, da se nora s znižanjem plače nad 75,000 lelavcev zadovoljiti. Plačo so jim mižali za povprečnih 10%. V nekterih krajih te obrti so jim pa znižali plačo celo za 18%.
Delavci so v očigled slabega trgo-višča bombaža, - vzeli znižanje X)lače na znanje brez resnih protestov. Oni so namreč uvideli, da bi bil štrajk v edanjem času zelo neumesten.
Samo v državi Rhode Island bodo sedaj predilci zaslužili po $20,000 na teden manj, nego popreje.
Venezuelska vojna ladija v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 30. nov. Semkaj je dospela venezuelska topničarka 'Restaurador", da jo popravijo v Crampovej ladjedelnici.
Premog v New Mexico.
Washington, 1. dec. I. E. Sheridan, inšpektor rudokopstva za New Mexico. naznanja v svojem letnem poročilu, da se tamkaj več premoga porabi, nego se ga pridela, dasiravno se na tamošnjih vlakih rabi tudi petro-leje. Pridelek premaga v New Mexico izborno napreduje. Ako bi imeli ta-mošnji podjetniki dovolj delavcev in tudi prometnih sredstev na razpolago
I bi bil pridelek tamošnjega premoga štirikrat tolik, nego sedaj.
Lenoba je bolezen.
Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar ie pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, v kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč- nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimumo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavi jen je pa pomenja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriči-stilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Živci postanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Izmučenost bode Vas takoj os ta vil a, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL,
MGlao Naroda". Avstrijski problem.
Ca«t Blorenakih delavcev v Ameriki U#ednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJA VEG. letnik:	Publisher:
FRANK SAKSEK. 10« Ownwi^ S5t.. Xotr TotV CjtT
Ka leto velja libt za Ameriko ..$3—,
„ p«l leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . gld. 7-50, m	„ pol leia . . prid. 3-75.
četrt leta . jrld. 1-80 V Kfropo pošiljamo list skupno dv« številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vremši nedelj in praznikov.
..GLAS NAHODA"
(,.Voi«e of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly H„
Advert!
on jgrivmrnt,
Za oitlnse d* llf vralie oe plač. i0 e«*tov.
Dopisi brfz podpisa in osobnosti it ne natisnejo.
D^nar nuj se blagovoli poslati po Ifoney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališčf nazuaui, de hitreje najdemo nailovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite feaalov:
„GLAS NARODA",
tO® Greenwich St., New York. Cit?
— Telefon 3795 Cortlandt. —
Z Bogom — trampje!
"Trampje morajo za vedno zginiti." Tako se	geslo dobrodelnih zavodov in društev v New Vorku ktera hočejo to doseči zajedno s želez ničnimi družbami in policijo. In tak< združena dobrodelna vojska izvt sta«
<voi
ne bode preje mirovala, da l>ud< cilj tudi dosegla.
Moffo^c -i pa cenjeni čitatelj! pri tem mislijo, da nameravajo dobro -delni zavodi zajedno .s železnicami ii; policijo preinačiti in izboljšati one1 poboje, od ktcriii >o dandanašnji ljudje odvisni in radi kterili pogojev postaja število t ram po v vedno večj«-. Marsikdo bi pri tem tudi mislil, da bodo dobrodelni zavodi svoj način delitve pomoči tako preinačili, da bodo bedni in pomoči potrebni ljudje ložje dobivali pomo<\ nepro Htdaj. Toda temu ni tako. Trampje morajo jedno-stavno — in sieer v pravem pomenu besede — za vedno zginiti. Njim se mora onemogočiti bivanje v skednjih in ostavljenih samotnih kočah, oni ne bodo smeli več hoditi p> železjiičuih progaali so celo brezplačno voziti •/. tovornimi vlaki od kraja do kraja. Trampje -i ne smejo nikjer zaslužiti komadič kruha in nikjer ne smejo imeti domovja, tako, da bodo prisiljeni edinole v velicih mestih živeli. V to svrho bodo merodajni krogi vstanovili takozvano pro-jaško policijo (mendicancy Police), ktera bode, kakor slavno av-trijsko orožništvo. patroliralo po cestah in deželi, po gozdih in ol> železniških progah. V velicih mestih bode pa navadna policija lahko nadzorovala v<e trampe, ktere bode tudi zrnu igla na nojneusmiljeni način zasledovati. Našim trampom bodo življenje <»grenili kolikor mo-STOee, tako. da bodo oni smatrali pravim dobrodelnih t vom, ako pridejo končno v prisiljeno delavnico, kjer si bodo morali služiti svoj kruh s prisiljenim delom, ker jim prostega dela — ni mogoče dobiti.
Jo je najnovej-i glerijozni načrt, po ktere m bodo trampe odstranili za vedno. Čudno se nam vidi, da ne bodo na i.-ti način postopali tudi z vsemi onimi reveži, kteri sicer še niso postali trampje, kteri pa vendar že po več tednov in mesecev iščejo zaman dela in zaslužka — kajti končno morajo tudi slednji postati trampje. Vsekakor bi bilo torej boljše, ako se slednjim takoj v naprej onemogoči nastopiti pot trampov. Značifno pa je da pride bas v sedanjem času do ta-cih predlogov — najbrže *o kapitalisti že sedaj uverjeui, da se bode v kratkem število trampov podvojilo, potrojilo.
Vsekako pa t.i načrti še niso tako radikalni, kakor oni predlog necega mestnega uradnika v Bronx Bo -roughu, kteri bi najraje vse trampe zazidal v sobo. v ktero neprestano teče voda, ktero bi morali vedno odstranjevati. da ne vtonijo.
One uradnik je stavil ta predlog koncem neke dolgotrajne krize, v ktc-rej se je število trampov nepopisn« pomnožilo. Sedanji načrt pa prihaja že ob začetku kriz , tako, da bode tekom časa gotovo sprejet.
Vročinska bolezen v Connecticut
liutler. Conn., 30. nov. Včeraj so tukaj umrle tri osobe radi vročinske bolezni. Število bolnikov postaja vedno večje. Samo jeden tukajšnjih zdravnikov ima (»5 bolnikov, tako da ne more vse obiskovati. Zdravnik J. Grossman je radi prenapornega dela zbolel. Kptdemija bode trajala najbrže do pomladi. Podporni odbor izda v&uki teden $1000 za podporo.
(Konec.)
ivo se tako .iomišljamo padca grofa 'J a alfe-a radi r<.<ra. k<-r je hote! razkriti volilno pravico, in ko ^e domi--l.iamo, da -o tudi naši poslanci ustalili slepo ud; jii grofu Ilohemvariu, ko je dvignil roko, da porazi tedanjega ministerskega predsednika in lastnega somišljenika, se ne moremo ubraniti misli na — sedanjo ob-truk-eijo v deželnem zboru kranjskem.
To dejstvo, da so na^i tedanji poslanci pomnoževali vojsko, ki je vrgla irrofa llohenwarta radi volilne reforme. se nam zdi. kakor peršiflaža na sedanje dogodke v deželnem zboru kranjskem.
\ tem deželnem zboru prepreča ob-sirukcija vsako delo in je tudi dose-irla. da j« zadnje in ravnokar odloženo zasedanje ostalo sterilno, neplodno za potrebe prebivalstva.
I n pa imamo pojav, ki nam — in naj se branimo te misli kakor hočemo - vzbuja mnenje, da stranki, ki bi-i ti na Kranjskem ljnt boj, se tu od-likujeti s posebno iskrenostjo!
-Možje, ktere smemo po njihovem nolitiškem naziranju označiti Kakor naslednike tistih slovenskih poslan-•ev, ki so bili vtikdar zvesti spremlje-v dci grofa Ilohemvarta v parlamen-' rui areni in ki e mu niso izneverili udi tedaj, ko je uprizoril tisti kombinirani naskok na grofa Taaffe,a zaradi volilne reforme (saj je med njimi tudi takih, ki so bili sami v Hoh-'nwartovem klubu), isti možje vodijo !anes srbit boj za razširjenje volilne nraviee in se jim zdi ta cilj tako vi-• k, da so v dosego istega nasilno -.austavili vsako parlamentarno delovanje v parlamentu naše slovenske •srednje pokrajine.
Na drugej strani stoji tej stranki nasproti kakor neizprosna sovražnica Mranka, v kteri bi morali že po nje programu nahajati najodločnejo pro-pagatorico vsake reforme v s>obo-tomisi hiem smislu v tej smeri, da s. oolitic-ne pravit« razširijo tembolj in la bode čim večje število onih, kte-•im hode volišče pristopno, oziroma, kterim l>ode omogočeno vplivali m: -•stf'vo parlamenta in - tem na smer vse javne uprave.
Saj ne pravimo, da se ta stranka načelno izreka proti volilni reformi, di dejstvo je. da nje taktika gre za em, da bi se vprašanje volilne reforme izognili za sedaj. Tudi verno, da :>i jej storili krivico, ako bi rekli, da ae privoš«"i narodu političnih pravic: ni smo marveč uverjeni, da odklanja volilno reformo le zato, ker je toli hrupno zahteva stranka, ki. je nje sovražnica. Uverjeni smo torej, da ne lelamo krivice ni eni ni drugi slovenskih strank na Kranjskem, ako sedanji boj za in proti oh vprašanju volilne reforme, označamo kakor boj /.a vprašanje, katera stranka bodi go-lK>dariea v deželnem zboru! Naj se on ne zameri te odkrite izpovedi: kakor gotovo imamo tla pod nogami in nebo p oil glavo, tako gotovo je. da l>i gospodje, ki vodijo sedaj katoliško-narodno stranko, ne zahtevali tako hrupno volilne reforme, ako ne bi veleli. da imajo maso naroda za seboj! Nič man je gotovo pa je, d;i bi možje, !wi so na čelu narodno-napredni stranki, istotako odločno zahtevali volilne, reformo, ako bi vedeli, da imajo maso za seboj!
Prosimo oproščenja radi te male ekskurzije od avstrijskega problema na teren strankarskega trenja na Kranjskem. Sicer pa nam bode tudi ta mala ekskurziva dobro služila za naš prihodnji in zaključni članek po znanem reku." Si parva licet eonipo-nere magnis — ali po naše: ako j. smeti malo vsporejati z velikimi
iiekapitulacija in z a k 1 j u-č e k.
O politiki na Kranjskem pa mora-ramo konstatirati, da največji greh je, ki ga moremo storiti na škodo velikih stvari, ako jih presojamo in »cenjamo z malega, često sebičnega, vsikdar pa t e s nos r č n e g a stališča astne stranke. Stoječi na talfein nizkem stališču se ne moremo povspe-ujati do tiste objektivnosti in tistega bistrega vida, ki je potreben, ako lio-"omo služiti veliki skupni stvari!
Uazrešenje avstrijskega problema le tak velik skupni cilj. Pot, ki vodi lo tega cilja, pa je zastavljena po srednjem- parlamentu v sedanji nje-ga sestavi. Zbornica, nastavša po šolanjem volilnem sistemu, je nespodobna za to nalogo, je nesposobna za saki napredek in za vsako vprašanje egeneriranja države! Sedanji avstrijski parlamentarizem se mora reformirati od temelja gori! V tem je rešitev, s tem bode dana možnost za raz rešen je avstrijskega problema. Do l aku- je forme pa more dovesti le re-iorma volilnega reda v smislu razširjenja volilne pravice.
Mi vemo dobro, da pride po izdatnem razširjenju volilne pravice do ve-eih ali manjih sprememb v posesti -trank in prizadeta utefcne biti tudi stranka, kteri služiti si štejemo v ponos in Čast. Ali tega pomisleka ne poznamo, ko govorimo o vprašanju razširjenja volilne pravice. Kaj pomenja vprašanje koristi stranke nasproti vprašanju srečnega razrešenja državnega problema v smislu enake pra-. vice in svobode vseh narodov ž
Ako se posreči dosega velicega cilja, ki mu pravimo razrešenje avstrijskega problema, potem bode
sploh dovršena misija dosedanjega razvrščen j a strank po narodnih načelih in izgubi to razvrščen j e pravico
d ■ obstanka. Potem še le pride čas. po kierem hrepene mnogi in najbolji iuhovi, ki pa ie nCmožen, dokler ne }•■• re-M n av-t ri i -ki problem z ustva-r.rvijo garancij za obstanek in raz-voj vsac-ga plemena — ča- za razvr-
-	'enje strank po političnih in g. .-poll irski!i načelih in soctiahiem nazi-ran.oi ! A le tako razvrščenje strank more ustvariti podlago za zdrav, plo-i onosen in koristim vse skupnosti -lužeč parlamentarizem! Potem še le
-	» odpro široka vrata za veliko nalog-. nastopajočih dob: za velik soci-jalne reforme.
Kdor lioče to. mora hoteti torej razrešenje avstrijskega problema v gori označeni smeri, mora hoteti v ta namen reforme avstrijskega parlamentarizma in mora hoteti jedinega >redstva za to: volilne reforme v snii--ni razširjenja volilne pravice. Prva resnična velika etapa do razrešenja avstrijskega problema je torej razšir-VMije volilne pravice, — populizira-
• osrednje zakonodaje! To je conditio sine qua non, ki se mora izpolniti! In če ni drugače, naj se izvede to z oktroa, to je: miinoidši sedanji preživeli, degenerirani, kompromitirani in diskreditirani državni parlamentarizem !
Dopisi.
Ribnica, 17. nov.
V dno srca sta me razveselila dva lepa darova, ktera sta mi ta mesec v.ir nepričakovano došla od naših ro-akov v Ameriki. Tomaž Tekavc je v Kveleth, Minn., nabral ITS kron in ><) h. za zidanje nove podružne cerkve 1 'rovači pri Ribnici, Marjeta iVtek pa mi je iz Ely, Minn., poslala :birko lol K 4."> h. za kapelico božjega groba na Jurj"vici. Poslednja je s •omočjo dobrotnikov tako lično popravljena. da je med petimi "FTmkimi kapelicami na Kranjskem najlepša in -e v nji more sedaj služba božja ob-: ii jat i. Cerkev na ribniškem pokopa išču v Ilrovači je pa dobila take raz-poke, da jo bode treba razun zvonika I'-'dreti in novo zidati. Inženir že dela načrte za njo. KeT nima več ka-:cor <KXX> K svojega premoženja, so mi Vaši darovi tem bolje došli, ker bodo rva podlaga, na kteri se bo dalje na •iralo in zidalo. Jiog Vam daj tukaj in v Ameriki veliko posnemalcev.
Hvaležnost me veže, da vsem bla gim darovalcem tem potom izrečem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Naše lobro ljudstvo se Vas bo v <>bdarf»va-nih cerkvah vedno s hvaležnostjo spominjalo in Boga v svojih molitvah prosilo, da Vam vsak dar stotero povrne. da Va> pri Vašihh nevarnih de 'ih obvaruje vsake nesreče, ter Vas enkrat zdrave in srečne pripelje nazaj v ljubljeno domovino.
Fr. Dolina r, dekan.
Evrcpejske in druge vesti,
Paris. 1. dee. Tukaj se zatrjuje, da je nemški cesar Viljem v grlu še vedno opasno bolan in da bolezen ni nič druzega, nego rak. Kadi tega je Viljem pozval francoskega špeeijali-sta dr. Albert Robinna v Potsdam.
Carigrad, 1. dec. Avstrija in Hu-sija sta imenovali svoje člane komisije za uvedbo reform v Macedoniji. Avstrija je imenovala tozadevnim komisarjem Slovenca Pogačarja, Rusija pa Ilartwiga.
Naš rojak Pogačar je bil preje po-slaniški svetnik in tolmač jugoslovanskih jezikov pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu ter je sedaj vslužben pri ministerstvu inostranih del na Dunaju. — Državni tajnig 1 Ta rt wig je predstojnik jednega oddelka v ruskem ministerstvu inostranih del v Petrogradu.
Belfast, Anglija, 1. dec. Willi aru Jennings Bryan je včeraj zajutrkoval z Lord Mavorjem, na kar je obiskal ladjedelnico v Queenstownu. Zvečer je odpotoval v Glasgow in Edinbourg.
Draždane, Saksonska, 1. dee. Pri tukajšnjem deželnem nadsodišcu pri-«'ela se je pravda na ločitev zakona princezinje Alicije Bourbonske in princa Friderika Schoenburg Wal-hnburg. Princezinja je sedaj pri »bravnavah navzoča. V kra+kem pride semkaj tudi njen brat princ Jay-rne Bourbon, kteri je poročnik grod-noškega gardnega huzarskega polka v Varšavi.
Petrograd. 1. dec. Tukajšnja 'Vra čebnaja Gazeta" objavlja poročilo zdravnika, kteri je zdravil pokojno
princezinjo Elizabeto Hessensko. _
Zdravnik trdi, da je umrla radi za -trupljenja.	*
London, 1. dec. ]Ued tem, ko je do sedaj neprestano deževalo, pričeli se edaj razsajati snežni viharji po vsej zjedinjenej kraljevini in tudi po osta lej Evropi. V Londonu in druzih nit stili je snežilo, tako. da je delo na prostem nemogoče. V južnej Škotskej imajo 16 stopinj mraza.
Rim, 1. dec. Po vsej Italiji vladi viharno vreme. Že 25 let ni bilo \ Italiji tako mrzlo, kakor letos. Ni obrežju pri Napol ju so našli trupi-raznih mornarjev. Vihar je napravi1 zlasti mnogo škode pri Avellino. Dv< hiši sta se podrli. Tudi v Ali^ru že
30 ur razsaja vihar in neprestano dežuje. V 'isostaganciau -e ju več ladij
iKitopilo.
Paris, 1. dee. Včeraj -ta -e na tu-kajšnjej poul čnej železnici pripetili < ve nezgodi, pri kterili pa k sreči ni bil nihče usmrten. V obeli slučajih si;; se dva voza vnela. K r jo pa požar nastal na pre-stem, z a m ogli so .-e potniki rt-Mti.
Kranjsko slovensko katoliško
PRATIK0
ZA LETO 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo:
Biaznikovo praiiKo, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1TTS St. Clair St., Cleveland, O.
p-				
p	jp. u	rnsifo		----- s?ete Barbare I
				
MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti in sicer šest knjig z;. $1.30 poštnine prosto. Dobiti so:
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y ali
1778 St. Clair St.. Cleveland, O.
Knrz.
Za 100 kron avstr. vel jave treba je dati $20.45 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti de-uarna pošiljatev registrirana.
Angležko slovnico imamo zopet , zalogi. Stane 40 centov s poštnino
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. januarja 100 » y Pennsylvaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalau, P. O. B-oc 517, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. o. Ib.x 47s Forest City Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest Citv. Pa '
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Fores; City Pa Blagajii k: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Piu
GOSI^x^ARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bitcineli star., P. O. Box 591, Forest City Pa Anton Oven, P O. Box 537, Forest Citv, Pa. *' Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City. Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bitcineli ml., P. 0. Box 591, Forest Citv, Pa. Karol Zalak, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož at os, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se jTošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 607,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
POZOR! '
Bližajo se božični prazniki vsakdo rad napravi svojim prijateljem kako veselje. Ako želite to storiti. obrnite se na rlnternational Manufacturing: Co., Box 948, New York. N. Y. — Pridenite v pismu 2 centa za odgovor.
KJE JE!
Anton f. r e n b e r s e r, doma iz Maj.;perpra pri Ptuju, v Ameriko je Prijel leta 1893 z vso družino, ali za kraj ne vem kam. Za njeprov naslov bi rad cvedel njegov brat: John Eren-berprer, 175 Reed St., Milwaukee, Wis.
(G.dec.)
K—
i—*' .jT"^
3 li
J-- A
P
oi.C^
ii -i K
vsem sveto
nsiz
avni
univerze.
Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni.
On z dobrim vspehom zdravi bolezni pljuč, žel.-dea. mehurja, Črev, gfrla in glave; nervoznost, slabo pamet, zaspanost in slabo spanje; ne-rtdno bitje in slabost srea: revmatizem, katar, astmo, maternico, ka-selj, prehlajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne noge. bolezni v bokih in križu, izpuščaje na obrazu in telesu, krče, ulesa, epilepsijo, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd.
Prof. Collins zdravi ajne bolezni možke in ženske.
Ako ima kedo kako nevarno bolezen in potrebuje izvrstnega zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof- Collinsu In v kratkem se mu bode zahvaljal za ozdra\ Ijenje.
of>oz;orixe:vj
Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem pacijeritoin, ustanovil je iz borno urejen zdravilni zavod, ki je sirom Amerike znan pod imenom

mm ooluns kew york medical institute.
m V kti?hnf ^.fd^^ik^trokovnjake, hteri delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi lekar-r n V, , r;:rhlJ,;J° Z(lraVlld nadzorstvom samega prof. Collinsa, in sicer iz posebnih zelišč ter kore-Ih ^ S™!12 vseh strani sveta. Ako toraj veste za ljudi, kteri tipi za kako boleznijo, svi J	T!:1J »e obrnejo do prof. Collmsa.	J 1
Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ten telesne slabosti zdravi z velikim vspehom.
PaeijeiS£>0ijŽim S1'ričevaloiu v Um oziru so duI»i«» kte™ ^ vsak dan dobiva od po njemu ozdravljenih
Marija Levicky, Viley, Mason Co., Jfich.
Popolno ozdravljenje jeter.	•
Ivan Nag v, Box 123, Bessemer, Mich. Trganje v glavi in neuralgia.
Evo Se več dopisov od ozdravljenih ljudi, ki se zahvaljujejo prof. dr. Collinsu:
p ^

TeufiL Sl f.narowicz, Minersville, Pa. Zastarela želodčna bolezen.
Eulezea v glavi in ušesih.
S ' "'ovnn r. prof. Collins:— V s j drav I a ktera ste nam pri-p s *i:; smo dobili. Moja so-| t g j • ze o ?-iiela radi bolezni <f yl • ' in • Sesih r.aa leto dni in 5 i ij ,že ( polnorua ostdrav-1' na zr. k r Pe vam sično zs-hm. V s'u£aju p< tr be se s rro >■ .1 v;:a chrnecio ker smo i r- pjičar-i da nam red-o po-rt- !io postrezite kako ste nru s lai |»^str ;r!i. Z -eleštnvaniem J ••to S'ihe'a, Bux 63, bi'ver 1 ak=, Minn.
Bolezen želodca ozdravljena.
Bi' s-m bolan nad šest let na želodcu; poskusil sem obilo zdravnikov, toda nobeden ri zamogel mi pomoči. Končno sem se obrnil k prof dr- Collinsu in on mi je pri poslal zdravila, ktera so me ozdravila, tako di sem postal zopet zdrav in močan.
tla v a mu za to!
Mihael Hlavač.
629 Bell alley, Reading, Penn.
Popolno ozdravljenje jeter.
Č: slani g profesor:—
Zdravila, ktera ste priposlali, je moja soproga zavžila ter se vam srčno zahvalju;em za njih priposlanje, ker so jej izposlo-vala zaŽeljeno zdravje. Ako bodemo v prihodnosti zdravniško pomoč potrebovali, obrnemo se samo na vas. Spoštovanjem
Josip Levicky, Viley,
Mason Co.
Mich.
Ozdravljenje ženske bolezni.
Spoštovani g. doktor:—
Bila sem bolna nad pet let za žensko boleznijo in radi tega sem izdala obilo novcev zdravnikom, toda nobeden mi ni zamogel pomuČi. Zdravila od vas, g. profesor, ozdravila so me tekom jednega meseca Z velestoyanjem
Josipina Goliaš, Mead w Brook, West Va.
Vse bolezni, notranje in spolske, zdravi profesor Collins.
SV?j° V°IeZen ter odgovorite na spodaj navedena vprašanja in pošljite vse prof. Collinsu. t-r ne zaJueva jta to idtale'^ESni^ '	^ S°lOT°	V ^^ da * ^ bolezen neozdravljiva, vam to
-	Vas bolf maternic/?^ Ali
2
eks
Prof. Collins New York Medical Institute, .
140 West S-Sllx Street,	New York City, IV. Y.
Izvrstnem tdravniku. j in bolnim nič ne bolezen zastarela.
- 7'
v
MMMHI
■hhhHMBKi
—-

JuEoslovansfce
Inkorporirana dre 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John IIabjan, P. O. Cox 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, 1'. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely, Minn.
II,	tajnik: anton Gkrzin, 2137 Lo£ St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Oliio. Ivan Germ. 1103 Cherry Alley, B.addoek, Pa. Ivan Primožič, i\ O. Box 114, e velet h, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calmnet, Mich. Jakob Zauukovec, 51< J Butler St., Pittsburg, Pa. Juki j Bnožič, Ely, Minn.
je bil obtoženec obsojen na dva meseca težeke ječe. Ta kazen pa se je spre menila v globo 189 K in povračilo sodnih stroškov. Obtoženec je vložil ničnostno pritožbo, tožiteljev zastopnik pa priziv. — Mrtvo žensko novo rojeno dete je našel neki poljski ču-! vaj v Zitnjačkem kanalu. Preiskava jedognala, da je moralo biti dete že \ pred kakimi petimi ali Šestimi dnevi ; rojeno. — Električno cestno železnico ' bodo najbrž vpeljali v Oseku mes'to j ; dosedanje kofijske.
Nemški listi prinašajo grozno vest, da je odvetnik dr. Prevc vlo-. il pri sodišču v Brezah na Koroškem slovensko tožbo. Sodišče tožbe ni sprejelo, češ. da je brežki okraj eno-jezičen, nemški.
Dopisi naj ee blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne posiljutve naj s«- pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Miuu. in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
V Ameriko se je odpeljalo dn
14. nov. p	onoči z j	užnega kijlotlvora '
Ljubljani	14 izšel j	encev.
r b i 1	*e j«-. Fr	me Men.-in, hlape
in Peter	Sbd>t\ dt	•lavec pri Ko-lerji
v Spodnji Si-ki.		sta peljala 14. no.
okolu li.	ure zveč	t na vozu stole v
Rožno do	i no. Pri	mitnici na Mari.r
Terezije	•esti je	pognal Mencin kf»
nje, da s	. galopi	rali po Bleiwelso\ i
cesti tako	, da so s	foli med vožnjo p;
dali na ti	a. Naenl	krat opozi Slabe, k
je sedel z	a da j na	vozu, da hlapca ni
na vozu.	nakar s	e _e on splazil po
vozu nap	rej, pri je	L konje in vajeti i'
jih žele p	ri Supai	leičevi hiši vstavi 1
Nazaj gr«	Hle je na	• 1 Slabe hlapca F.
Meneina	na križf.i	)tu Kol i zoj skih ulit
in Bleiwi	isOV<> ee	ste ležati mrtveg
na tleh. >	led VO/.11 %	jo je bil padel tak-
nesrečno	z voza. d	x si je preiiil črepi
njo in se	ubil. Truplo sn pr peljali *	
mrtva šnit	•0 k sv. 1	Crištol u.
8 ■ <	osob se	je zadušilo na Sa\ i
pri Jesen	ieah. Di	lavec Košir jc dn •
13. nov. s	celo svo.	0 rmlbino obolel in
vsi znaki	so kazali	na to, tla je bil za-
strupljen.	Ker se	je kurilna naprava
v kuhinji	, ki je	bila poleg spalniCt
natanko	.re i skala	ne <la bi so našlo j
kaj sumlj	ivega. s.	je splošno mislih.
da se je 1	voširjeva	r idbina zatirupil:1
s kakšno	pokvar.it	•no jt djo. Navzli
temu se j	i ukazah	Koširju, da v peč
ne sme \	eč kurit	i. tlokler se v par
dneh ne	preseli v	drugo stanovanje.
Košir se	>a 111 drž	al te propovedi. K.
Košir dn	14. nov. ni zjutraj priš	
na delo.	■ > , , l-	nii.-i^iiehn> o.lpr!
njegovo s	tanovanj	e in navzoči -■< 11.
Žli v sobi	Ko>irja,	nji govt) ženo in ti
otroke m	rt ve. Vsi	poskusi, tla b• ii^
oživeli, si	bili brej	vspešni. Istega tli;
ste pri K	oširju pi	»enoČevali tudi nj
gova mat	i in sest	ra. Ti dve s.» našli
brez zave	sti ležat	v scilii. a ker ste
bili še ži	vi. so jil	nemudoma prepe
ljali v b.	lnico. S	tari materi ni bih.
več pomu	gati; umrla je tlrugi dan.	
Sestra K	oširjeva.	omožena Jnktl i
Kranjske	gore pa	liotle najbrže okr -
vala. K«	»širjevo	rodbino so skupno
pokopali.	Pogreba	so se udeležili vsi
tovarn i šk	i delavci	in velika množica
občinstva	Smrt >	0 provzročiii, koli-
kor se d;		i sklepati strupeni
ogbnčevi	plini, k	i so izpuhtevali iz
štcdilneg	j ognji-/	a, kjer so se kurili
pretnogovi odpadk		i, in se razšiijali v
sosedno !■	»palno so	bo.
Poza	r i. VI	itijak pri Trebelnem
je 5. nov.	nastal v	hiši pose-1 nice Ma-
rije lvre	se ogenj	in uničil cele po-
slopje. Z	ažgal je	petletni posest nični
sin. Škot	e je 800	kron, zavarovalnina
pa znaša	samo 40	0 kron. — Posestni-
ku Ivani	1 Kaaieu	v Spodnjem Zabit-
kov ju je	7. nov. zgorel hlev ž mrvo in	
vsemi po	lj-kimi pridelki. Skoda zna-	
ša 1200 kron, doc		im je bil Kašie za-
varovan	šamo za	700 kron. Poslopje
je znžgal	petletki	sinček koča rice Fr.
Slak, ki	se je v h	levu igral z vžigali-
eami.		
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželne.j
sodišču. Marko Vranič iz Brinja na Hrvatskem, di-lavec v Ilrušiei, je ■ i ne 18. vinotoka t. 1. od Tomažu Me-iču in Miletu Komadinu lastneg? za--lužka , znesek <»0 K, iz listnice vzel, ti denar skrivaj v žep svoje suknje »pustil. Ob < jen je bil 11a 2 meseca težke ječe. — Valentin Cilia iz Me-dune na Laškem doma. sedaj kamnosek v Jesenicah, je pri e. kr. okr. sodišču a- Kranjskigori v civilni pravdi l>ixl prisego krivo pričal, da dobro ve, la je dne o. mal. travna dal svojo srebrno uro v vrednosti 20 Iv urarju Aleksandru Ambrožiču v popravo, in i« od njega zahteval 20 K odškodnine. <t je trdil, da mu je ta uro zgubil, kar pa ni bilo res; obdolženec je do-ično uro dal drugam v popravo in to je on dobro vedel. Cilia je bil zaradi krivega pričevanja obsojen 11a 3 mesece težke ječe. — Jožef Set i na, dela-vec iz Prebačevega, je ponoči na 13. mil. travna, t. 1. z nožem sunil Marina Jerišo, pod leva pleča. Prepir in o ret »p je n.stal radi tega ker sta brala Martin in France Jeriša grede iz M'iš v Prebačevo razsajala. Setina je i obsojen 11a 8 mesecev težke ječe. — Miha Lobasso, Franc in Gerardo Lozupone, laški delavci v predoru v
— Direktni vlaki na progi Pariz-Peking. Ravnateljstvo Sever- 1 ne železnice v Parizu naznanja, da se te zjedinilo s pruskim in ruskim rav-! uatcljstvom, vsled česar bode vozil j začenši z mesecem sušccm 1004 vsak dan direktni vlak v Peking in vsak teden en ekspresni vlak. Vsakdanji vlak bode imel samo drugi in tretji razred, ki bodeta stala 490 oz i r. 340 frankov, dočim bo stal prvi razr .1 ekspresnega vlada 1013, drugi pa To-.; frankov. Povratnih voznih listkov ne bodo izdajali, pač pa vožne listke za otroke. Ob Bajkalskem jezeru potnikom ne bode treba prestopati, ker bo do tedaj železnica ob južnem br.gu že dograjena. Čez reko Likae pa ~e bodo morali potniki v čolnu prevažati ter bodo potem lahko prestopili v angleški vlak. Oni potniki pa, ki bodo namenjeni v Wladiwostok, bodo mo-
— Možitev londonskih n a-t a k a r i e. V Londonu obstoje delniške družbe, ki imajo po več kri varen. Na občnem zboru se je ravnatelj neke take družbe bridko vrito <■-,- 1 la se hočejo vse natakarice pomc/iti. Povprečno je njegova družba izgubila na teden po 4 natakarice, ki so .se po-nožile. A to še 111 najhujše. Običaj je, la družba da vsaki natakarici-nevosti poročno darilo, istotako tudi stalni gostje. Poročevalec je mnenja, da aš zaradi teh daril gredo natakarice tako rade v zakonski jarem.
I Truši
ei. so zvečer 14. kimovea t. 1..
prvi oborožen z revolverjem, druga ■ 1 v; - si kirami, pridrli pred stanovanje -od.lavca Angela Santo Caesare, a j, - t" ker se je Lobasso domišljeni. ; 11 u je ta vzel neki revolver; :MZ;'iii so dve Šipi pri durih in škilili s silo vdreti v Caesarjevo stano--. i i. , ie pogumnemu nastopu nje-• \ mati -e se je zahvaliti, da se to 1i pripetilo, vendar ji je Lobasso za-/il, a jo vstreli, če ga ne pusti v . ' sareju pa je zaklical, da naj . :: n. da ga bode ubil; nato je - rel krogla je odskočila od tene in zadela Caesara v levo roko. -iodiš.V je vse tri obdolžence krivim i' -.11 do iti obsodilo Lobassa na 10 te- i-ev težke ječe. Franceta Lozupo-ia na 2 in Gerarda Lozupona na 3 m- ječe. Lobasso se bode tudi po r« -tani kazni iztiral iz Avstrije.
T r ž a š k a "E d i 11 o s t" začela je inov. izhajati vsak dan, kakor dru-i veliki dnevniki, tudi ob nedeljah. List izhaja vsak dan zjutraj. Cena listu se vsled pomnoženja izdaj ni zvijala. To je lep napredek. Listu želimo najboljših vspehov!
— C u d a k. ri Larki
V vasi Perveru v state dni umrl mizar Die-rnert. Že pred več leti si je sam napravil krsto. Ker pa se je na stare dni zredil, postala mu je krsta pre-mala ter jo je prodal in si drugo napravil. Tudi grob je imel že več let izkopan in ograjen z železno ograjo. Celo nagrobni spomenik ga je čakal dovršen, le dan smrti je bilo treba še dodati. Po cele ure. je presedel ob svojem grobu ter premišljeval smrt in minljivost sveta. Kakor je živel, tako čtidno je tudi umrl. Sedel je ob oknu s kratko pipo v ustih ter gledal po cesti. Tedaj je prišla po 70letnega starčka smrt tako nagloma, da še časa ni imel pipo iz ust djati. Ljudje so ga videli tako sedeti celi dan, a so mislili, da je pri svoji pipici zadremal, ter ga niso hoteli buditi.
Razne hrvatske novice. —
ionja na divje svinje. V okolici Sla-virja, občine Otok v Slavoniji, se je priteplo mnogo divjih svinj, ki delajo .rrozno škodo na setvah. Okrajna ob-ast je vsled tega odredila pravcato -lonjo na to divjačino, ki se pa neki iabo izplača. — Zverinski morilci. )ne 28. okt, je zginila v Završju, okr. •rod, l^letna Anka Pahnjak s seno-eti, kjer je čuvala govedo. 6. nov. pa -o našli njeno truplo v bližnjem gr-novju in sodnozdravniška komisija je dognala, da je bila deklica najprej od več zločincev posiljena, potem pa s sekiro umorjena, kajti imela je levo polovico glave popolnoma razbito. Dosedaj so že zaprli troje sumljivih »sob. — Xezgoda ali samomof. S par tika Mosor", ki je pred tremi dnevi lospel v Reko iz Kotara, je padel v morski ožini pri Sibeniku neki kur-iač v valov je in vtoniL Dosedaj se še ne ve, je-li nesrečnik namenoma skotil ali po nezgodi padel v morje. Ban Pejačevič namerava v kratkem odpotovati na jug, če mu bode zdrav ;e dopuščalo, — Deželni zdravniški svet ina že nekaj dni posvetovanja >od predsedstvom protomedika dr. Thallerja. Posvetovanja se udeležuje 12 svetnikov. — Dogodki v Stupniku. Kr. stol sedinorice je zavrgel -ničnostno pritožbo obsojencev, pač pa vslišal tiri tožbo radi previsoko odmerjene kazni in znižal enemu obsojencu kazen od 6 na 4 mesece, 9 obsojencem od 4 na 3 mesece.—Zaključna obravnava radi prestopka tiskovnega zakona proti J. Štigliču se je vršila in
ali v .lak.
Irkutsku prestopiti v druy
Razne male novice. — Se enkrat afera Humbert. T sled sklepa poslaniške zbornice naj se imenuje preiskovalna komisija za Humbertov proces, je francoski justični minister ukazal, naj se vsi akti izroče zborničnemu predsedniku. — Proti iz-^rednikom v Kišenevu se prične pro-■es, ki bode trajal poldrugi mesec. Nad 100 osob je obtoženih umora, 250 jsob sokrivde umora, ostali zaprti pa so obdolžeui ropa, javnega nasilstva onečastenja itd. — Dosedaj neznane Kristusove izreke .sta našla egiptov-ka raziskovalca dr. Gren-ell in dr. Iluet v nekih tempeljskih razvalinah, napisane na papirus. Zapisniki so iz retjega stoletja. — Papež si da urediti grad Gangolfo, kamor pride bivat prihodnje poletje. — Sneg. Celo pogorje Sumava je globoko zasneženo. — 1,800,000 frankov tirja neka ruska banka iz zapuščine pok. kralja Aleksandra. — Strajk beračev. Y Velikem Becskcreku je magistrat postavil hiralnico. Berači in pohabljenci bi se morali preseliti v poslopje, toda ti so se uprli ter nočejo iti v njo, temveč hočejo nadalje izvrševati svobodno obrt beračenja.
NAZNANILO.
Društvo Marije Pomagaj št. 42. Pueblo, Colo., bode imelo dne lf>. decembra t. 1. svoje letno zborovanje in sicer 11a Bohemian Ave. št. 1220. Na dnevnem redu je tudi volitev odbornikov; člani bodo dobili ta dan tudi nove društvene regalije in znake. Pri tem zborovanju je dana tudi lepa prilika za novo pristopivše. Pridite to-raj vsi člani k zborovanju dne lu. decembra in pripeljite nove člane seboj. Za odbor: Ivan Gaber, I. tajnik.
j ' -. pThi-t ^ - 5 -m	■
Kretenj e parnikov. V New York eo dcspeli:
Astoria, 30. nov. iz Glasgowa s 230 potniki.
Aurania, 30. nov. iz Reke z 311 pot. rinland, 30. nov. iz Antwerpena.
Dospeti imujo:
Lncania iz Liverpoola. Cedric iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Sloterdyek iz Rotterdama. Philadelphia iz Southamptona. Prinz Adalbert iz Hamburga. Noordam iz Rotterdama. lihein iz Bremena. Moltke iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Lnlin iz Genove. La Chnnpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena.
Odpljuli so: Kronprinz Wilhelm 1. dec. v Bremen. Princessin Irene 1. dec. v Genovo.
Odpljuli bodo: Ccdrie 2. dec. v Liverpool. Sloterdyek 2. dec. v Rotterdam. La Touraine 3. dec. v Havre. Neckar 4, dec. v Bremen. Finland 5. dec. v Antwerprn. Pretoria o. dee. v Ilarabug. Astoria 5. d; v. v Glasgow. Etrurin, 5. dec. v Liverpool. Philadelphia 5. flee, v Southampton, llhein S. dec. v Bremen. Arabic 9. dec. v Liverpool. Xoordam 0. dec. v Rotterdam. Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberian 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. do c-. v Havre. Vaderland 12. dec. v Amw rpon. Campania 12. dec. v Liver; > »1. St. Louis 12. d. e. v Southampton.
Slovensko-hrvatsko zdravilišče.
Vsem našim rojakom, kteri bolujejo na kterejkoli bolezni, naznanjamo tem potom, d» je slavni svetovni zdravnik, kteri je že med vsem ameriškim svetom poznan kot jeden najboljših zdravnikov, na njegovem glasovitem zdravilišču, ktero se imenuje
New York Hall of Medicine
otvoril oddelek za
Slovence in Hrvate
in nam tako priredil s!ovensko=hrvatsko zdravilišče
v Ameriki, t^ko. da v nadalje ne bodemo prepuščeni zdravnikom, kteri ne poznajo nas, niti se ne brigajo za slovenski in hrvatski 11 a r o d.
Toraj. rojaki, kteri živite v oddaljenih mestih, kjer se ne morete zateči k dobrim zdravnikom, kakor je te> v New Vorku mogoče, ako bolu-jete za kterokoli boleznijo, obrnite se na
Va^e zdravilišče
kajti dr. Thompson je zdravnik, kteri zdravi zastarele bolezni z najbolj šim vspehom. Vsakdo, komur so <irugi zdravniki dejali, da je njegova bolezen neozdravljiva, naj se obrne do nas in se bode osvedočil, da ni bolezni, ktero bi dr. Thompson ne mogel ozdraviti.
Nekaj o dr. Thompsonu.
Dr. Thompson je bi' več !et / Iravnik v nnivecih zdravilnih šolah v Evropi, kjer je imel priliko, da se uči, kako je /dr;iv:ti raznovrstne in
zastarele bolc/n . 11' ] _■ v 1 ondonu in v Parizu. kjer so najboljši zdravniki na svetu. Tamkaj je 01. že v mhidosd dobil glas naj-• bo" j šop a zdravnika. N; Dt svet / ■ c ; 1'i 1 ker jc cz ! r. \ lezni, kt rih se ni upal ni ic
-O? n 1 k i
/.ato je
naju se je pa ves I bolnike o.i bo-den druzih zdrav-ilr, Thomp-

velja vožnja iz NEW YORK A do LJUBLJANE. ZA'JREBA. K Ali LOVCA, REKE, 'I RSTA, in to čez Genovo. Parnik o>lpljuje dne č. cic-eembra t. 1. Vožnja iz New York« do Genove traja 15'—18 dni.
NAZNANILO. SLOVENSKO VZAJEMNO POD PORNO DRUŠTVO "NEW YORK" je ustanovljeno. Minolo nedeljo je bii izvoljen začasni odbor, kieri ima iz cl lat i pravila in jih predložiti pri prihodnjem zborovanju dne 6. decembra t. 1. Zborovanje se bode vršilo v Hotel Vienna, 80, 2nd Ave. popoludne ob 3. uri. Ako želi kteri Slovence pristopiti k novemu društvu, naj se oglasi ta dan in pride h zborovanju. Namen društva bode podpirati rojake v bolezni, zavarovati za slučaj smrti, a tudi brezposelnim članom pomagati, da dobe delo in zaslužek.
son d bii največ odlikovani od naju.£»le<1nejih osebnosti v Evropi. Pred prr leti. kose je te mis'ie • a se jeti ka ne more ezdr aveti ozdravil je ( r. I hopson v 1'riaiciji 23 osob od tc ( p; sne !)o:c; n:. Vse sv« ie žrvlj: nje posvetil ie 1 u-isi 'vai.ju zr-stare!:h bol../ni. kakor je-like, otrovar ie k vi. bolezni na jetrih, reu-inatizen. in druz h i oitzni. Sedaj zdravi tukaj v Ameriki z najboljšim vspehom. Predsednik /'jeciinjenih držav imenoval j;a je
riajl3oIjširri zdravnikom.
A sedaj naj proslavi njegovo ime tudi meč: nami.
A istem zdravilišču je za tajniki-, naš roj.,k G. .A., Sokolič. V vsakem slučaju, ako hočete, da so Vam kaj raztolrnači, al: da v me tu, Ijf r Vi stanujete ni zdravnikov, k te bi Vam zamogli pom.gati, ali ako se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z marko za 2 centa do gospoda
.A.«, Sokoiiča.
On Vam bode poslal raztolmač -nje po dr. Thompsonu o vsem, kar tega vprašali, kajti zavod je vstanovljen, tla pomaga v prvej vrsti 11a-šeniu iiiirodn.
Odkrito moremo izjaviti, da jc dr. Thompson storil mnogo dobrega /a slovenski narod v Ameriki. Ker je on jeden od najučenejih zdravnikov, -a priporočamo vsem Slovencem, kter. žele, <ia se popolnoma in povsem o zdrav jo. Ol rr.i;e se le do njega.
Za bolni: e, kteri obiskvjejo zd-avilišče osobno, odprt je urad ves lan. Oi> nedelja 1 oil to. do 2. uri p-> popoludne.
Pišite 11a
New York Hail of Medicine
237 Lexington Ave. (Corner 34 str.) New York.

S\ ira vse vrste glasbe.	(^f
I čenje kacega inštrumenta je (jj) nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
v kterih ■ • ■ /■m 11 = 11 \ .i glasbeni in persk: komadi.
VALI KI (CILINDER).
Frank Sakserjeva pisarnsi v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 177S St. Clair St. Pošilje den.tr v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda' in t o vse na mojo odgovornost.
/T.--- sXr*. ^
<5=^ -----: •'
KJE JE?
Anton K o p r i v n i k a r. V juliju 1002 je bil v Kansasu. Za njegov naslov bi rad zredel: John Manfrid. . Sayerton, Ala.
AKO KDO želi jaslice, svete podobe, okraske za jaslice itd. Naj se obrne na International Manufacturing Co., Box 984. New York, X. Y. — Pismu pridejati je marko za 2c za odgovor.
vj o—^^
89 K. Miidi.«ou
; reot.
Krsn sko katol od or«io društvo PflESv SRCA JEZUSOVEGA
v Olevelaudu, Ohio.
Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer Street.
Predsednik: John Saje. 87 Hoffman Street,
Podpredsednik: Anton Ogrinc, "J
Norwood St. L tajnik: John Avsec, 104 C -se Avli. tajnik: Anton Sepic. 7''6 St. Clair St.
Blagajnik :* Lorenc Petkovšek. 185V« ' priložila $2.00 navedenim cenam:
"i ^JV —	_____ . -
S- Je ni padcev 50 c;
BLACK SUPEB H
i jc — i < set v S: k.»:-;..d: S o ducat.
COLUMBIA MOULDED RECORDS
RDENED 25 centov ko iad: $3 ducat.
1'ovsem r< vi pr ce^. Mnogo i >' r -/;■>, n ^o vs ,
COLUMBIA PHONOGRAPO CO.,
C hn mbcrs rSv;>*- \ ork O i t .
Ch.i<*aj^o, 111.
filika predstav!'- srebrno uro za spode iS oi.-.e See.v B navijal
Cena uram. Nike" ura.......S n.oo
Srebrna ura......
Screw i.avjjak.....
.ra......
rih
^ Srebrn
ih) z dvema pokrovima$13100
i v Ako želite uro s 15. kamni, potem
•1 ,>i-i 1 . . ^ i 1 ^ » r\r\ •« 11 uoi ■ _»i-. 1 m r m t» •
I
Antou
POZOR ROJAKI !
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"gostilna pri sokolu",
kjer imam razun raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna irl točna.
Za obilen obisk se priporoča
John Meden, - 285 Willson Ave., Cleveland., O.
K. Madison Ave.
Odborniki: J oh n Gornik,--— r ,
Novak, John Petkovšek, Alojzij jI Saje.
Maršal: Martin Janežič.	* ^
Pisatelj pohotnih knjižic: Anton f) Smole.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in 'i n Simončič ! Dr uštvo ima sejo v s« so drugo ne- ^ leljo v mesecu v ..Jaittes Hali" 1710 St. Clair St.. C v land. Ohio.
Nasi ev za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio.
Cena ,,Fahys Cases Gold-field' ' jamčene 20 let:
16 Size 7 kaianoT š 15.00 1<; " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " flT.<i0 (> Size ura za da^xi ^
« kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr najbnljge it, delo Elgin in Walthani ter jamčene »tf glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Sioxiicli?
Madison Street, CHICAGO, ILL,.
<4GLAS NARODA"
orodaja po 1 cent številko:
Anton Bobek, poslovodja po- |	NAZNANILO-
lrUŽ"ice lr:1J?k S a k s e r' 1778 I Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-St. Clair St.. Cleveland, Ohio. jvo Milwaukee pivo piti, pri doma-
Chas. Derganc. 215 N. Con- ; rem vinu se veseliti. z najbolišim gre§s- St., Kenosha, Wis.	jwhiskeyem se pogreti, kubanske
lohn SustaršiČT 1208 N. Cen-smodke smoditi in virži .ke kadi" i.
tre St., Joliet, HI.	ioni se mera k
Frank Gabrenja, 519 Power'i	IVANU KRUŠIČU
St., Johnstown, Pa.	Naleteti, na 4. ulici, severno od kato-
Ako želi kdo rojakov list prodajati, Hške cerkve v Frontenac, Kansas, naj se oglasi pri upravništvu.	' (5nv-31dc)
POZOR!
rojaki v Pittaburgu in okolici!
Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittaburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno! (ljanOi)
r ii.iiM- riiii natftfit-T hftiiiiiBiirifflraMarii 1 uTim	.
aiffiLi




Repati ljudje.
(T
m
(gr

Od najstarejših časov do sedanjosti korenini v človeštvu vera. da prebivajo na zemlji celi narodi, ki imajo orj?an, kteri odgovarja dolgemu, gibčnemu in poraščenemu repu živalij. Povesti o repatih ljudeh najdemo celo pri tako resnem poročevalcu, kakor je Herodot, oče zgodovine. \ starem veku so si predstavljali, da v notranji Afriki kar mrgoli repatih ljudi; tudi indijsko pleme Kalistrijcev, prebivalci velikih zahodnoindijskih otokov in celo prebivalci nekega pravljičnega otoka, ležečega baje zahodno od Sicilije, imajo redno ta čudni privesek; govorilo se je celo o nekem narodu na azijatskih otokih, pri kterein stoji dostojanstvo stanu natančno v soglasju z dolžino te pete ekstremitete.
Srednji vek je sprejel te pravljice —-z veliko zadovoljnostjo. Brez teme-^CS) Ijite kritike so bile sprejete v naravo-znanska dela, iz respekta pred avtoriteto dalje poročane, in potniki 19. stoletja, kterim so arabski trgovci in zamorci pripovedovali vse mogoče stvari, da bi jih tako odvračevali od nadaljnega prodiranja v njihovo sosedstvo, so vse za resno smatrali. — Tako so pripisovali ob Bar-el-Gazalu Btanujočim INiam-Xiamom repe v obliki pahljač'-, ki so se pozneje izkazali kot okrasek iz živalskih repov, ktere je to pleme nosilo pri velikih slavnostih. Pri sosednem plemenu Niam-Niamov, Dorih, naj bi bili dolgi, košati repi naravni privilegij debelih žensk; toda tudi to je bil samo okrasek. Še fantastičnega so bila poročila o repatih ljudeh, ki stanujejo ob Jurni in Trahuaki, dveh dotokih reke Amazone. in ki se imajo za svojo čudno olepšavo zahvaliti okolnosti, da izhajajo iz mešaniee indijanskih žensk in opic. Ob Belem zalivu v Novo Pomeranskem naj bi prebivala celo človeška bitja, kterih trdi in ne-pregibljivi repi so tako krhki, kakor repi martinčkov, ki se kakor znano, radi odtruajo. Da se jim toraj ta nesreča, ki je nevarna za življenje, ne pripeti, skopljejo si, predno se vsede-jo, luknje v zemljo, v kterih je njihov privesek varen pred vsako poškodbo.
Ni dvoma, da so nastale take pravljice, zato, ker se ne le moderni Dar-vinijanci, amkap tudi na nižjih stopnjah kulture stoji či narodi tropične-ga podnebja ne morejo otresti vtisa človeške podobnosti z veliko opico. Ko se je prišlo na to, da ni celili repatih narodov, zapalo se je v nasprotje in se celo stvar smatralo za nemogočo.
Kako se je pa s tem zopet oddaljilo od resnice, dokazujejo muzeji naših univerz, kterih ima vsaki po jeden ali več preparatov, ki predstavljajo v naravi pravcati človeški rep. Razun tega so novejša geografična raziska-vanja dokazala, da ravno v onih krajih, na ktere so se nanašale pravljice, o repatih ljudeh, taki priveski pri ljudeh niso nič redkega. Tako n. pr pri prebivalcih velikih in malih Suu-daških otokov. Podobni slučaji se dotrajajo tudi pri drugih človeških ple-nenih kot izjeme, ktere pridejo le zdravnikom v velicih bolnišnicah ali udom komisije pri vojaških naborih pred oči.
S tem je vsak dvom o eksistenci repatih ljudij odpravljen. Nastane še vprašanje, kako se te abnormitete v človeškem telesu razlagajo iz naravoslovnega stališča. Popolnoma nam
Km f^fc v • v
Za Bozic
i n
Novo leto
T
if

"V"
tir

©
. - o - . o . t* • - <r> - ■
J|j J!
Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma
v^ gotovem denarju
ako to storite, poslužite se mojega po-
sredovani.
Frank Saksen
lOQ Greenwich St., New York
1778 St.
i w,
mi ®
Podružnica:
Clair St., Cleveland O-
.J§>
RAB
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Sakseejtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.




©j

$ f * m
moagnie Generale Transatlantiq»ie.
Francoska parobrodna družba
s._J§>



m\



ušesa, usodno podobnost s kakim fau-nom ali satirom.
Ako so torej grški kiparji gozdne polbogove predstavljali na ta način, ni bila to gola fantazija. Med seda-niimi grškimi rekruti se sedaj pogosto najdejo taki dlakasti repiin je zelo verjetno, da se je nahajala ta posebnost tudi pri njihovih avtičnih pradedih. Umetnik je posnemal pri era najbrže samo po naravi.
Ti priveski ne igraja v fiziološkem oziru za dotičnika nobene vloge. Njih operativno odstranjenje je jedilo naj-1 ožjih kirurgičnih poskusov in nikakor nevarno za življenje.
razjasni to Je anatomija in razvoj človeškega plodu. Pri vseh vreteni-čarjih ni rep nič druzega, kakor z mesom in kožo pokrit zadnji del hrbtenice. Opazovanje normalnega človeškega skeleta pokaže, da se nahaja anatomična zmožnost k oblikovanju repa pri vsakem individuuinu, toda ze na neki prejšnji stopnji razvoja je zastala in se vpognila nazaj. Čez vre-kosti, ki skupaj z veliki-vimi kostmi tvori medenico e namreč še neki iz več ru-vretencev obstoječ poki je znan pod iine-
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož i z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
nr Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakr in drugim bratom Slovanom	Martin Geršie, last n.
— Narodne pridobitve. — Zadnja ljudska štetev je dokazala, da so v dobi 1880 do 1900 Nemci v Avstriji glede občevalnega jezika nazadovali. Njeh število je padlo od na .15.78 med 100 prebivalci, a na drugi strani se je pokazalo, da so Nemci znatno napredovali v onih krajih, kjer so v manjšini. — Tako je v Trstu in okolici priznalo nemščino -ca svoj občevalni jezik v letu 1900 zn 24.9^ več prebivalcev, kakor v letu 1890. Na Goriškem je znašala piido-bitev nemškega občevalnega jezika celo 60.7 odstotkov, a med tem se je prebivalstvo pomnožilo le za £.4%. V Istriji so se pomnožili prebivalci z nemškim občevalnim jezikom za 19.8 odstotkov, na Štajerskem za 6.42%. a prirastek ljudstva je znašal le 5.07%, na Koroškem za 6.02% proti 1.37% prirastka prebivalcev, na Češkem za 5.24% proti 8.05%. Nasprotno pa nemški občevalni jezik ni napredoval enako ljudskemu prirastku na Nižje in Gornje Avstrijskem, na Kranjskem, Moravskem, Solnograški 111, v Sleziji in zlasti v Galiciji. — Prebivalstvo s slovenskim občevalnim jezikom je naraslo le na Kranjskem. V Dalmaciji je tekom 40 let 45.000 Italijanov popolnoma izginilo. Nekdaj ■^e jih je naštelo 60,000. in zdaj priznava italijanski za svoj občevalni jezik le 15.279 prebivalcev.
Nad 3D let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVETOVATI, PRENOVLJENI

SIDRO
79
te-nee križi mi kc" nahaja se n; dimentarnih daljšek hrbten
noni lisednica". Te male kosti — so normalno vpognjene k notranjosti tel' sa in se izgubijo popo1 notna pod kožo in mesom. Ako si 1 narava dovoli abnormiteto in v™' e te kosti ven, tedaj imajo pokri s kožo, obliko repa, kteri lahko doseže precejšnjo dolžino. Ako se na ta vretenca priklo-pijo še gotove mišice, tedaj se rep tudi lahko pregibi je.
pazujemo v kakem anatomič-zeju človeški embrio iz prvih njegovega raz vi tka, tedaj vi-j dolg rep, kteri > kreje spominja, ka-človeka. Ta rt p ni etn. mi vsi smo ga v življenja imeli
k t
pr«
irm

dimo, dii nas na v kor na 1 nikaka a prejšnji! v materi gine ta rep že \ jemoina se to n« otrok pride na i kom brez kosti, rmste in doseže večkrat dolžino metrov. Kakor nični rep rep, je poraščen. Na t
Normalno pa iz-r drugem mesecu. Iz-• zgodi tako naglo in ■•vet s pravcatim repki vrhu tega še dalje pri odraslem Človeku lo 15 in več centi-roraj opisani vrete-ludi ta embrionalno m mestu bodi tjidi
omenjeno, da ostane pri nekterih ljudeh na mewtu, kjer se je nahajal em-brionalni rep, košat šop las, tako da zadobi tako okrašeni, zlasti ako ima k temu js# u*zu robi jena in koničasta
Pain Expelier
kot rajbolj£i lek zoper
HEUMATXZEM, P0E0STNIC0, PODAGEO itd.
in razne reumatične nepriiike.
SAHO : 25ct. lo 50ct. v Vieh lekarnah
International Munufacturing Company
Box 948, New York City, IT.
Priporoča siavnim s'ovenskim, slov^nsiciui dtuitvaii! avoio b>"'u. ,
ntsfci'n in ostali it
cerkvenih in društvenih /as'-av. d rust-, nih znakov (Badges in rrgalii'-i l-uti^'c čepice in uniforme za slovanska d-u^tva.— Kaznih društvenih pečatov iz gumna, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket _ Press), gumas'ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igrr.lnih Skrinjic, ' in, kitar, goselj, mandolin, harmonik, ojg-ljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste) anov, prstanov, kravatruh igel j, žen zapestnic, verižie in verižnih na-kito jžey, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj^m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim. kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni. fonografi, amateur-fotogTafičr.i aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
international manufacturing company,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
DIREKTNA GRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSERUK LJUBLJANA
POŠTNI PARNTKI	SO I
,,La Lorraine", na dv^ vijaks__________........	1 a.000	ton,
•La Saroie", ,, ,, ,, _______________________12.000	,,
.-♦La Touraine1', ,, ,, ,, ...........................10.000	„
.»L'Aquitaine", ,, ,, ,, ..............................io.cco	,,
,,La Bretagne",.............................................8.003
.,La Champagne"........................,............3.000	,
,, La Gascogne",.......................................................8.00c	,,
EfSt" Fartiiki cdpljujejo od sedaj naprej vednc c-fc Jc trtki*.-
uri dopoludne.
P&rnik> odpljujejc. ii prittaoii&a itv 42 North	oh Morton Btr^t
se.ooo konjakih oaoč'
35-000 ,,
13 OOO j,	„
16.OOO ,,	,,
9.OOO „	t,
9-COO
S.000 „	„
v	. -»
*La Touraine
La Champagne *La Savoie La Bretagne *La Touraine
3. dee. 1903 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1003. 31. dec. 1903
La Champagne *La SRVoie La Bretagne *La Tr.ursine
La Chnmpngnc
7. j an. 1904. 14. jail. 1904. 21. j an. 1904. 28. jan. 1904. 4. feh. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Gi»»s» ageieiji: 3ž BROADWAY, NEW YORK.
Holland »a
Line
Matija Po
jžsi O a-O
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega ?!ata ?n druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
2šo\i cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje:
$6.—j Boss case 20 h f garancije:
IG Size 7 Jewels	$13.—
--	518.—
Boss ca s" 2 ~> let . arancije:
825.— 830.— Iv.; lesov je pri
89.—
Nikel ure 7 Jewels 1,"» Jewels ATaltham Srebrne ure z enim pokrovom	812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma 81G.—' IG Sizt
-Ji*v els
m višje.	[„ „1
Opomba, Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom.
naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršm^a kdo želi. Blago ]>oši \jam po Express. Vse moje blago je gar,s*n irano. Kazprodajalcem knji^ dajem rabat (popust) po pismenem dog»v.=ru. aji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah, isaslov v lum.a-o kiij.g je napraviti:
M. P0G0RELC, Box '2 2;:, WakerudJ, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod : aslovom:
Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, III.
IKE. Pogorele,
(HOLLA NI>-A ; F ins h A CRTA) vezi kral-evc r.izozsrrisko in pošti Zjrdojenih drŽav
med NEW YORKOM ia ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Ker.
N00RDAM, jiarnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM ]>arnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Kadi cene glej 11a posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. K clow rat ring 10.'INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki o d p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsaTc f-etrtek in iz Xi:W YORK A vsako sredo -—	__ ob 1'). 'iri zjutr-ai. —	,
HOF LAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, XEW FORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.

r . r-4
MJ feL
3TE
^ T A M I
-1	! arobrodua družba ,,!»
posreC :jt ijc.ho vožnjo s poštnimi p
Nr;w Yorkom s n Antwerpenorii, ^ + * + * ^ * + * Philadelphia ia Antwerpenomv
■?i\ /vezna*')
i ki msd + + 4-
IVPOZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Cliicagi, 111., kakor tudi Jlovencem po Zjed. državah, da sem >tvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu"?
"17 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uleŽa-tr .,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so eri meni na razpolago. Nadalje je ,rsakema v zabavo na razpolago do-jro urejeno kegliŠče in igralne miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje aost rojakov, gledal bodem v prvej rrsti za točno in solidno postrežbo, v'sak potujoči Slovenec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit1 s svojim obiskom t
Mohor Mladič.
ol7 80. Center At., blixo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone! 1734 Mocptn.
Math. Grill,
1548 St Clair SI, Cleveland, Ohio.
Prijjoroča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeee vino po 50 ct. gal., belo po 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo av Alojzija št. 31. J. 8. Iv. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne meseči>e seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja. Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki :
Ivan Genn. predsednikom. 1103 Cherry Alley. Braddoc-k. Pa.; Matevž Kikil. podpredsednikom. 854 Cherry Alley, P«ruddock. Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom. Linhard. Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; I van Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zarone Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Joeip Troha. Maršali: Ivan Troba, Ivan Martinie in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni-
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S99 ton.; KR00NLAND.......... 12760 ton.
ZEELANB............ 11905 ton. |fINNLAND...........127G0ton.
Pri cenah za ni.'dkmvje so vpoštete vse potrebščine, dobra ^rana, najboljša |»ost reži a.
Pot vV/. Antwerjien je jedna najkrajših in naj prijetnejši h za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko. Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo 111 tange dele Avstrije.
Iz NE V," YORK A od pljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od jwmiola štev. 14 ob vznožju Fnlton Street._Iz PH1LA-
ki društva sv. Alojzija opominjajo j OELPHIJE vsako drugo sredo od ]>omola ob vznožju Washington St. la V najkrajšem času poravnajo svoj •	Glede v p r a š a n j ali kupovanja v o ž n j i b listkov se
dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do je obrniti na:
L tajnika, da se jim podaljša obrok i	n ,	..	, _
ker inače jih mora d^tštvo «uaPen littice, 16 Broadway, New York City.
'Drnštveniki utirajte v prid dm-! C°r' ^^^ Wiushin^ton Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts-Stra!	ODBOR. I	ST' LOUIS' ~30 Montgomery St., SAN FKANCISCO, ^
i «pr 04.:	ali na njene zastopnike.