Gospodarji na svojem
Nagovor Ivana Omana ob otvoritvi vodovoda na Poljanah in zaključku drugih komunalnih del v KS Stična
Ko sem pregledal podatke o kmetijstvu v vaši občini, sem ugotovil, da je kar 91 odstot-kov kmetijskih zemljišč v za-sebni posesti, to se pravi, da tukaj močno prevladuje kmeč-ko kmetijstvo. To pomeni, da ste tukaj kmetje vzdržali vse pritiske in ostali gospodaiji na svoji zemlji. To pomeni, da je bila navezanost našega kmeta močnejša od vseh težav, ki so se v zadnjih desetletjih zgrnile nad kmečki stan. Ravno ta na-vezanost slovenskega kmeta na svojo zemljo in trmasto vztrajanje kmečkega človeka na svoji domačiji je preprečila kolhozništvo in zmago tako-imenovanega socialističnega kmetijstva.
Kmetijstvo je silno pomem-ben element narodnega gospo-darstva. Ne samo, da se v krne-tijstvu preživlja določen odsto-tek prebivalstva; ne samo, da kmetijstvo daje določen odsto-tek narodnega dohodka in de-luje kot stabilizator v splošni bilanci; najpomembnej.se med vsem pomembnim je to, da do-mače kmetijstvp zagotavlja prehrano za prebivalstvo. Nih-če ne jamči, da je mogoče ved-no in vselej nabavljati hrano potom uvoza. No, ko že ome-njam uvoz je treba izreči najo-strejšo kritiko na račun tistih, ki na debelo uvažajo živino in podobno, s tem pa uničujejo domačo živinorejo. Zato je se-danja slovenska vlada, z našim kmetijskim ministrom prof. dr. Ostercem in pod predsed-stvom g. Peterleta pripravila zakon za zaščito domače pride-lave.
Trdim, da je država dolžna zaščititi domače kmetijstvo. V moderni državi, to je indu-stustrijski družbi, je nedopust-no, da bi bilo kmetijstvo po-polnoma prepuščeno samo de-lovanju trga. Liberalni neoka-pitalizem, v kakršnega smo zjlarkovičevo reformo zašli, lanko naše slovensko kmetij-stvo spravi v propad. Po-membno vlogo pri reševanju
kmetijskega vprašanja lahko in mora odigrati tudi naše za-družništvo. Da bi pa zadruini-štvo to svojo vlogo lahko izva-jalo, je treba zadružno organi-zacijo čimprej postaviti na res-nične zadružne temelje. To po-meni: v kmečkem zadružni-štvu morajo gospodariti kmet-je. Poudarjam: kmetje. Opusti-mo že enkrat izraz kooperanti. Mi kmetje smo namreč navaje-ni, da govorimo v svojem, do-mačem jeziku, zato govorimo o kmetih, kmetovalcih, kmeč-kih gospodinjah, o članih za-druge. Zato ne potrebujemo kooperantov, individualnih proizvajalcev in podobno. Ostanimo pri naši lepi, stari govorici; ni prav nič slabega, če smo malo manj moderni, bodimo pa pošteni kmetje.
Recimo še nekaj besed o za-družništvu. Po desetletjih zlo-rabljanja tega imena kmetje mnogokje naravnost odklanja-jo zadruge. To pa zato, ker je dosedanji režim zadruge, ki so nekoč to bile, spremenil v na-vadna državna trgovska po-djetja, ki mnogokje, poleg te-ga, da so napravile za kmete marsikaj dobrega - tako v or-ganizacijskem smislu kot fi-načnem področju - služijo tudi raznim oblikam podrejanja kmetov.
Že prej sem omenil, da smo se ponovno znašli v kapitaliz-mu. Sicer sedaj govorimo o trž-nem gospodarstvu, kar je pa le nekoliko lepše ime za kapitali-zem. Če govorimo o zadružni-štvu, potem moram poudariti tudi nujnost, ne le kmečkega, pač pa tudi delavskega zadruž-ništva. Delavci in kmetje bi se morali podati roke v skupnem prizadevanju, da si pomagamo pred izkoriščanjem s strani raznih monopolov.
Zdi se mi, da je prav, da spre-govorimo tudi nekaj besed o pospeševanju kmetijske pro-izvodnje. Pri pregledovanju podatkov o kmetijstvu v obči-ni Grosuplje sem že na prvi pogled videl, da so velike mož-
nosti za izboljšanje stanja. Za pospeševalno oziroma sveto-valno službo, ki jo bo v bodoče organizirala vlada, bo tu ogromno dela; upam, da bo to zelo hvaležno delo. Napredek je možen. Kmetijstvo ni nekaj brezperspektivnega. Naše kmetijstvo ima prihodnost. Potreben je pa pogum, vztraj-nost, podjetnost, volja, in, se-veda, ljubezen do zemlje in kmečkega poklica. Doseči mo-ramo stanje, ko bo kmečki po-klic spoštovan in cenjen. Pa ni-kakor nimam v mislih samo velikih, čistih kmetij, po vsej Evropi imamo opravka z meša-nimi kmetijami. Razlika je pa v tem, da imamo pri nas komaj kaj več kot eno četrtino čistih kmetij, v drugih deželah je pa to obratno.
To omenjam zato, ker bi rad opozoril na to. da pri nas - medtem, ko se utapljamo v hudi gospodarski in politični krizi - bolujemo tudi za težko moralno krizo. Vprašajmo se, kako je s staro veljavo pošte-nosti, delavnosti, skromnosti, varčnosti. Kako je z našim medsebojnim zaupanjem, so-sedstvom? Ali se pa vse preveč zanašamo na neko pomoč od nekje, od države? Res. država ima dolžnost, da zagotovi raz-mere, v katerih je mogoče do-bro gospodariti. Država ima dolžnost, da poskrbi za social-no varnost svojih državljanov. Vedeti je pa treba tudi to. da bo treba vlagati ogromne na-pore, da bo treba precej časa, da se bo v našem gospodarstvu vzpostavilo kolikor toliko nor-malno stanje. Dediščina po ta-koimenovanem socializmu v gospodarstv-u je strahotna. Nepravilen razvoj gospodar-stva in čezmerno zaposlovanje kažeta svoje rezultate. In po-sledice? Nezaslišana brezpo-selnost. Ali naj bi res odgovor-nost za tako stanje nosila seda-nja vlada?
Za konec še nekaj besed o razmerjih Slovenija - Jugo-slavija. Republika Slovenija od suverenosti ne more odsto-piti in ne bo odstopila. Vsak naj bo svoje sreče kovač!