413 Letnik 46 (2023), št. 2 avtomobila Renault 4 (priljubljena katrca) v novomeški tovarni IMV v 70. letih prejšnjega stoletja. Ob otvoritvi razstave je Enota pripravila tiskovno konferenco, na kateri sta direktorica Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Zdenka Semlič Rajh in vodja enote Iztok Hotko predstavila zelo perečo prostorsko stisko enote. Razstava, ki jo je oblikoval uveljavljeni novomeški arhitekt in oblikovalec Jurij Kocuvan, je bila na ogled na prostem pred mestno hišo na novomeškem Glavnem trgu, nakar je meseca julija in avgusta gostovala v Podzemlju ob Kolpi, od 5. septembra do 11. oktobra v Semiču pred Kulturnim centrom, medtem ko bo od 12. oktobra do konca leta na ogled v Metliki, na tamkajšnjem gradu, kjer domuje Belokranjski muzej Metlika. Iztok Hotko Mira Hodnik in Dejan Hvala: 125-LETNICA ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA IN 50-LETNICA ENOTE V IDRIJI »Česar ni v arhivih, tega ni na svetu.« (latinski pregovor) Razstava Enote v Idriji na prostem v podhodu Mestne knjižnice v Idriji, 1. 6.–13. 9. 2023 Idrijska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana se je praznovanju 125-le- tnice arhiva pridružila s postavitvijo priložnostne razstave o 50-letnem načr- tnem varovanju arhivskega gradiva na območju Idrijskega in Cerkljanskega, z namenom, seznaniti javnost z našim poslanstvom in delom, ki sta očem skriti in številnim neznani. S posameznimi zgodbami iz arhivskega gradiva smo želeli predstaviti bogastvo pisne dediščine, ki jo še posebej plemeniti arhivsko gradi- vo Rudnika živega srebra Idrija. Začetki načrtnega zbiranja arhivskega gradiva so povezani z ustanovitvijo Mestnega muzeja Idrija leta 1953. Prvi ravnatelj Srečko Logar je prepoznal po- men varstva arhivskega gradiva, zato so v pravila Mestnega muzeja kot posebno nalogo zapisali »prevzemanje in urejanje arhivskega gradiva«. Po posvetu z Dr- žavnim arhivom Slovenije so leta 1963 zaposlili upokojenega občinskega ura- dnika Ludvika Kovačiča, ki je začel s sistematičnim urejanjem in popisovanjem arhivskega gradiva. Leta 1972 je Skupščina občine Idrija zaupala hrambo arhivskega gradi- va Mestnemu arhivu Ljubljana. V pogodbi se je zavezala, da se bo vse gradivo, ki nastaja na območju upravnega organa Idrija, hranilo v Idriji. Prva arhivistka je postala Marjeta Pelhan, ki jo je še istega leta nasledil Andrej Černilogar. Ob pomoči kolegov iz Ljubljane je začel intenzivno prevzemati in urejati arhivsko gradivo. Po Černilogarjevi upokojitvi (1989) sta se kot arhivista zaposlila Janez Pirc in Mira Hodnik. Zaradi prenove grajskih prostorov se je enota preselila v staro osnovno šolo na Prelovčevi ulici 2. Zdaj ima Enota v Idriji na voljo 298 m² prostora, ki žal ne ustreza več standardom varovanja arhivskega gradiva in ne omogoča več novih prevzemov, zato išče nove prostore in si želi posluha države pri reševanju prostorskih težav. Po upokojitvi Janeza Pirca (2019) se je v idrijski enoti Zgodovinskega ar- hiva Ljubljana zaposlil arhivist Dejan Hvala. Razstava je bila postavljena na prostem, v podhodu Mestne knjižnice in čitalnice Idrija od 1. junija do 13. septembra 2023. Po naših ocenah si je razsta- vo ogledalo veliko ljudi in upamo, da smo z razstavo postali prepoznavnejši v domačem okolju. 414 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions Z zgodbami na osmih panojih smo se sprehodili skozi čas. Na prvem pa- noju smo predstavili zgodovino enote od začetnega načrtnega zbiranja arhi- vskega gradiva leta 1953 v Mestnem muzeju Idrija do današnjega časa, ko se enota ukvarja s prostorsko problematiko – z neprimernimi arhivskimi depoji. Na drugem panoju smo predstavili javnopravne osebe, ki so po ZVDAGA ustvar- jalci javnega arhivskega gradiva, in načine pridobivanja arhivskega gradiva v ar- hiv. Sledil je pano s predstavitvijo fondov in sistema vodenja evidenc arhivskega gradiva. Nadaljevali smo z opisom naše osnovne dejavnosti, ki poleg prevzema- nja, urejanja, hranjenja in posredovanja arhivskega gradiva vključuje še peda- goško, raziskovalno in razstavno dejavnost ter evidentiranje arhivskega gradiva v tujih arhivih. Z vsebino na štirih panojih smo želeli povedati, da se v množici arhivske- ga gradiva skrivajo številne zgodbe. Težko se je bilo odločiti, katere so tiste, ki si »zaslužijo« predstavitev na tej razstavi, a vendar smo izbrali štiri zgodbe, ki so posebne in lastne idrijsko-cerkljanskemu okolju. To so zgodbe o Rudniku živega srebra Idrija, Čipkarski šoli Idrija, o partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla, ki sta med drugo svetovno vojno delovali v največji tajnosti, prva na Cerkljanskem, druga na Idrijskem, in ki še danes ostajata spomenik človečnosti in solidarnosti. V četrti zgodbi smo opozorili na obdobje, ko je italijanski škorenj teptal sloven- sko zemljo, preganjal slovensko besedo iz šol in uradov, prepovedoval društve- no življenje Slovencev ter krepil policijski in vojaški pritisk na posameznike in organizacije. Po končani zunanji postavitvi smo razstavo preselili v prostore Zgodovin- skega arhiva Ljubljana Enote v Idriji na Prelovčevo 2, kjer je na ogled kot stalna razstava. Skratka, končna ugotovitev po ogledu razstave je, da arhivistika res ni dolgočasna veda. Mira Hodnik Fotografija razstavnega prostora (Foto: Dejan Hvala) 415 Letnik 46 (2023), št. 2 Milena Černe: Šolstvo na severnem Primorskem v času Italije 1918–1943 Razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, 28. 10. 2023–30. 6. 2024 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici je ob 100-letnici za Slovence pogubne fa- šistične šolske reforme ministra in filozofa Giovannija Gentileja pripravil raz- stavo, ki se posveča šolstvu na severnem Primorskem v času Italije, med leti 1918 in 1943. Z omenjeno reformo je Mussolinijeva vlada sprožila sistematič- no raznarodovanje na področju vzgoje in izobraževanja primorskih Slovencev in jih za dolgo zaznamovala. Obletnica se je arhivu zdela primeren trenutek za oživitev spomina na težko obdobje primorske šole, ki je nastopilo že z odpr- tjem soške fronte med prvo svetovno vojno in začasno okupacijo dela zahodne Primorske. Rapalska pogodba je leta 1920 določila mejo med Kraljevino Italijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Primorski Slovenci so ostali v Italiji, brez zagotovil manjšinskih pravic. Z vzponom fašizma na oblast jeseni 1922 so bile spremembe na šolskem področju pričakovane. Mussolinijeva vlada je že v prvem letu delovanja speljala prenovo šolskega sistema, ki je v naslednjih 20 letih popolnoma spremenila primorsko šolo. Razstava obsega šest večjih panojev, na katerih je 64 dokumentov. Sesta- vljena je iz dveh delov: prvi govori o času do reforme, drugi predstavi njene učinke za slovensko šolo. Šolstvo pred reformo je prikazano na prvih dveh pa- nojih. Kot uvod v to obdobje so predstavljene improvizirane oblike italijanske šole na slovenskem etničnem ozemlju med vojno. Dokumenti pripovedujejo o tem, da so posegi italijanskih oblasti na šolsko področje vse od zasedbe naprej Otroški vrtec v Solkanu leta 1925 (Vir: SI_PANG/0840, Otroški vrtec Nova Gorica, t. e. 10)