J. E. Bogomil   Dobravčeva Barbika
LJUBEZNIVA puntika ta Dobravčeva Barbika! — Fako so govorilf Ijudje in govorili so tako glasno. cla jih je slišala sama Barhika. hi jim je verjela. Kar je prijetno. vsak clovek rarl sliši. Pa bi Barbika ne hotela?
Ko jc stopila doma pretl u^tctlulo. ji je tucli ogle-dalo povotlalo. tla ui laž, kar govore Ijutlje. Pravilno ogledalo je praviceu sodnik. Če si lep, te pokaže lepega: če si zamazan, ruznirsen in razkuštran- bo tudi ogledalo pokazalo, da si rcs tak.
Lep in čeclcn biti, ni greh. A Barbiki se je kmalu zazdelo, da ni še ciosti lepa. Pričela se je lišpati. Ali so potem trpeli njeni lasje! In šivilja ji ni nikoli dosti lepotičja našila na oblcko. In obleko ji ni nikoli prav siala na životu. lina jruba je biia prevelika. druga ppemajbna. In nobeu čevljar ,ji ni znal narediti pri-mernih cevljev, Za vso jiišo je biln Barbika živa pokora . . .
>Ali si jo včeraj  videl?«         tma*q bo, »-*bU ifad »Koga?«                                                                                                      ¦ ¦ ¦ ¦>•-*
>A! Tisto prismodo! — NisemU
>Poglej v Dobravčevo koruzo, kako jo zdelavajo vrane! In nobenega strašila nimajo v uji. Kar svojega deklica naj bi postavili vanjo!«
>Ne vein, da Dobravka tega ne vidiU
>\idi že, samo rcČi si ne upa. Otroka se bojiU
>Vem. Le tega ne vem, kdo je bolj prisraojen?«
»Pst! Nekdo gre. — TakoU
»Če je slišala?«
>Naj!<
In je res slišala. Svojo obsodbo jo slisala. Kako jo je zapeklo! Tn še mater obsojajo radi nje! Najrajši bi se vdrla v zcmljo. \ čeraj so jo pa hvalili. Včeraj. v obraz! Danes pa, na samem, ko jih nihČe ne sliši, ali ko vsaj raislijo, da jih nihče ne sliši — danes pa vse drugace. To so ljudje!
Slabe volje je prišla Barbika domov. Ko bi le vedcla. k<laj govore ljudje resnico! V nedeljc ali v delavnike? V" obraz ali za hrbtom? Toda odjeujati. stopiti na pot skromnosti — to bo šlo težko. to bo šlo zelo težko!
I ako sc razvada v človeka zagrize.