Gospodarske stvari. Sočivje, zeleujava, kolike dobrote je pri liiši. Sočivje, zelenjavo, ali prikubo imcnujeino vse one pridelke in (»rirastke v rastlinstvu, krere si ali na vitu in njivi prideiamo ali kot namorašče po travnikib, lokab, njivali iu gimlili nabiraroo in si z ujimi kot postransko jedjo glavno jcdilo oknsnejše tečnejše in zdravejše delamo. Sernkaj atejemo razne vrste salate, zelja, krouipirja, repe, korenja, ližola, graba, boba, kumar in vse take rastlino, ki služijo poglavituo v začimbo in dišavo raznib jestvin kakor: žajbelj, petorsilja in oiuogo drugib tcrn podobnib. Dobro sočivje je več ko polovica življenja. Zato so pa tudi v novejšem času začeli marljivo in umno pridelovanje raznega sočivja tako gorko priporočati iu tako niočno povdarjat<. Posebno za rnalega kmetovalca blizo večjib uiest, kjer se da vse v dober deuar spraviti, je umno sočivarstvo pravi ?.lati srudcnec blagostanja in prenioštva. V tunogih krajib so se začeli zdrnževati v drnštva v podporo umneniu pridelovanju razuega sočivja, podučuje.io po potnih učiteljih in spisih po časopisili iu knjigah Ijudstvo, naj ne zaneiuarja pridelovanja sočivja in naj ne zamuja zajeaiati iz tega zlatega vira. Zato mislim, da ne bode odveč tndi čitatelja našega gospodarskega lista opozoriti na prevažno imenitaost pridelovanja laznega sočivja in v njih vzbuditi veselje do te koiistue stroke gospodarstva. Ne moremo tajiti, pa bi tudi nič ne pomagalo, da je ravno pri nai* na Slovenskeui poseboo pri mnogib kmetijab po deželi sočivarstvo pravi pasterk, in to po krajib, v kterib lega, obueb*e in zeralja k j)ridelovanju sočivja lako rekoč kiiče vabi, kar je posebuo blizo večjib mest iu blizo železne ceste silno basnovito. Naši Slovenci si pa še dontikrat toliko sočivja ne pridelajo, kar ga je za hisue domače potrebe ueobbodno potrebno in še to, kar si ga za silo pridelajo je le predostikrat suboparno brezsočno, grenko, rnalookusno. Godi se sočivarstvu tako, kakoršna reji in strežbi domače živine. Nalaga sc vse le na rauie tako že dosti preobložeue gospodinje, ki ima tii ogle bise že tako sarna na sebi dosti podpirati. In zakaj se mož dostikrat kot biŠDa glava tako rnalo zmeai za sočivni dotriači vrt? Zato ker se v mladib letib, ko se srce vnema za koristDe in dobre rcči iu glava bistri za UDino kmetovanje, vsega tega ufiil ni. Pa kaj čuda, vsaj ga tudi nikdo na to opominjal ni. Sponiinjani se tukaj kaj lepega prizoia, ki ga nam neumrljivi Virgil v prekrasnem svojetn georgikouu o nekem slarčku podaja, ki jc bil umen in luarljiv vrtnar in kterega bočem tukaj v Šubičevi prestavi svojim čitateljem podati. Ou pravi: ,,PoHinim jaz, da pod ozidjem obalskega grada, kjertiuinav potok rumenkljate njive namaka Starčka Koriškega sem poznal, ki je pustega polja Malo juter iniel. Zemljišče ni bilo ne govedju Tudi no volnati čredi v prid, ne tertju prigodno M'»ž je pa vendar kelj pod živico, bele okoli Lilije, tnd sporia redil in makovo cvetje, ter bogat Med kralje se štel. Ko domu je pribajal, pozno Na noč, težil je uiizo z nekupljeno braao. Prvi je vrtnice bral poinladi, jeseni pa sadje; Tudi, ko miaz pozimski budo kamenje je loruil, In oledje tek ustavljalo blo še potokorn, Tedaj je on že mile carovnice li-Sp si nabiral, Kregajoč poletja nemar iu zapadnike pozne. Prvi obiloval tedaj je čbelue zalege, Rojev mnogo redil, satovje tlačil ia meda dosti dobil; Obilno je lip in smrečja nm rastlo. Koljkor očes je sadno drevo ponoladi plodi'o v cvetji, To'.iko sadja je tud o jeseni do- rastlo. On je tudi v vrste sadil odraščene breste, Gruščevo trdo drevo in trnjine slive nosečc, Javore tud, da osenčje dajali bi dražbi veseli." Tako »lika in preslavlja miločutni Virgil starčka vrtDarja. Kako itueuitno in važno za gospodarstvo je pridelovanje sočivja, naj tukaj le bolj meino grede ouienim. Z lopato obdelana zemlja, dobro pognojena in na druge načine vzboljšana daje take pridelke, da se more cela rodovina na '/i—'/* bektari zemljišča prerediti. Spominjam se iz dijaškib let na Dnnaji takega vrtnarja, ki ui iiuel več ko '/* t>ia'a zemljišča, na kterem je stala še hisica, v kteii je vrtnar / ženo, hčerjo in deklo vred stanoval in to zernljišče ja vse prav dobro priredilo. Niso ničesar stradali. V nobeni drugi panogi kmetovalstva se ne da vsaka tudi najruanjia nioč (lo zadnje pičice izporabiti kakor ravno pri sočivarstvu. Nobeno drugo delo ne poplača tako popolno trud človeškega uma in roke. Konjerejsko društvo štajersko sklenilo je, Travnisko pianino pri Gornjem gradu vzeti v iiajem in jo prirediti žrebetom v planiuski pasnik. Najein velja 6 let in potera zopet 6 let, ako 8e grajščini .gornjegrajskej dovoli 25% cistega dobička; g. Kavčič v Sevnici je prejel 15 gl. podpore, da napravi okol za žrebeta. Konje in voze prešteti je vlada zaukazala. Dclo se ima završiti do 20. februarja t. 1. Konjerejskemu društvu pristopili so gospodje: Fr. Cukala v Gomilskein, Jožef Jarc v Gornjem gradu iu Davorin Čulek v Središči. Štajersko deteljno seme je na ceni precej zgubilo, ker iraa v sebi ve<5 ali menje semeua od nevarne in škodljive predenice. Zato kupujejo kmetovalci čisto deteljno seme od iuod. Takšno senie ponuja šola v Rovtab na Kranjskem, pošta Logatec ali Loitsch a. d. Siidbabn. Cena je 65 gold. za 100 kilo. Mnogo štajerskih posestnikov, med njirai tudi grof H. Attems, so si iz Rovt uaročili semena, ker se ondi ne poznajo predenice. Vinorejska šola v Mariboiu ima dne 13. iu 14. februarja javno skušnjo, vselej od 9 — 12 ure dopoiudnc. V Kaniži na Ogerskem velja belo vino, čisto pretoSeno 7 — 8 gl., rudeče pa 6—7 gl. bektoliter. Sej ini ua Koroškem: 20. februarja: v Kutar5ah; 22. februarja: Goinji Diauberg; na Kraujskem : 12. fobruarja : v Motniku ; 14. februarja : v Dobu, Dobrovi, št. Lambertu, Razdrtein; Žerovnici; 18. fcbruarja: v Tržiči; na Hrvatskem: 14. februarja: Samobor, Križevci in Sarvaš; 15. februarja: Zdcnci; 17. febiuarja: Koprivnicu; 21. fcbruarja: Brod, Zeruuu.