JAnaCi za istrs((e in mediteranske študije Ännaii di Studi istriani e mediterranei Annais for Istran and Mediterranean Studies 12/'98 i UDK 009 ISSN 1408-5348 AnnaleS Änati za istrsí^e in mediteransí^e študije ÄnnaCi di Studi istriani e mediterranei Atináis for lstran and Mediterranean Studies 12/'98 i ISSN 1408-5348 9771408534015 UDK 009 ISSN 1408-5348 AnnaleS Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for I stran and Mediterranean Studies 12/'98 series historia et sociología 5 KOPER 1998 ANNALES 12/'98 Ariaii za istrske in mediteranske študije - Anna! i d i Studi istriam e medkerranei - An na Is for istran and Mediterranean Studies ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik Vili., leto 1998, številka 12 UREDNIŠKI ODBOR/ COMITATO DI REDAZIONE/ BOARD OF EDITORS: Glavni u tednik/Reda f to re Capo/Chief Editor: Odgovorni urednik/Redattore responsabile/ Responsible Editor: Salvator Žtlko U redn i ca/Reda ttrice/Editor: Lektorji/Supervisione/language Editors: prof. dr. Furio Bianco (iT), Tomaž Bizajl, dr. Milan Bufon, dr. Lucija Čok, mag. Darko Darovec, dr. Goran Filipi (HR), dr. Boris M. Gombač, Vesna Gomezei Mikolič, Aleksej Kale (iT), dr. Avgust Lešnik, prof. dr. Darja Mihelič, Dano Marušič, mag. iztok Ostan, Arnaiia Petronio, prof. dr. Claudio Povolo {IT}, prof. dr. Drago Rotar, Vida Rožac-Darovec, mag. Alenka Šauperl-Zorko, Salvator Zitko, Matej Župančič mag. Darko Darovec P rev aj a t c i/ Tra duttori/ Transla tors: Oblikovalec /Proge Ho grafico/ Graphic design Prelom/ Composizione/ Typ eset t ing Jhk/Stampa/Print \zda\at?\\a/ Edilori/ Published by Za izdajatelja/Pergli Editori/Publishers represented by: Sedež uredništva/5ec/• \-močja, v katerem živijo, in njegovih prednosti in jim je grama tehniške gimnazije v šolskem letu 1997/98 ozi- zato učenje bodisi italijanskega bodisi slovenskega je- roma 1998/99 namerava preoblikovati v Center poklic- ztka okolja samo v breme. Slovenski otroci tako spo- nega izobraževanja) in ena italijanska, tj. Gimnazija, znavajo italijansko, kulturo (in jezik) bolj preko ita-Gian Rinaldo Carli (Ginnasio Gian Rinaldo Carli) ter: lijanske televizije kot iz neposrednega okolja, v katerem glasbena šola Center za glasbeno vzgojo Koper, .••••'..■'...•.••.'••živijo, italijanski otroci pa so kljub temu, da živijo ob Potem ko je leta 1972 obalni svet pripravil resolucijo slovenskem večinskem prebivalstvu in. v slovenski o razvoju višjega in visokošolskega študija v obalni državi, premalo motivirani za učenje slovenskega je- regiji, so v Kopru začeli odpirati različne oddelke: redni žika. (Intervjuji, 1995-1998) Rešitev bi morali ponuditi oddelek Fakultete za strojništvo iz Ljubljane, oddelek predvsem ustrezni učni programi, ki bi v okvir različnih Pedagoške akademije iz Ljubljane, Višje ekonomske in predmetov tako na slovenskih kot na italijanskih šolah komercialne šole iz Maribora ter visokošolski oddelek vključevali tudi vsebine, pomembne za poznavanje pro- Pravne fakultete iz Ljubljane. Danes v Kopru delujeta blematike narodnostno mešanega okolja Slovenske Istre, javni visokošolski zavod v okviru Univerze v Ljubljani, tj. Pedagoška fakulteta, Enota Koper, in samostojni viso- Cerkev košolski zavod Visoka šola za management Koper. Poleg tega je bil v letu 1994 kot javni zavod ustanovljen Po vojni se je v koprski stolnici še kar nekaj časa raziskovalni inštitut Znanstveno-raziskovalno središče obdržal italijanski jezik; v cerkveni kroniki lahko pre-Republike Slovenije Koper, dve leti zatem pa še Viso- beremo, da je bila "božja služba do novembra 1955 ob košolsko središče v Kopru, ki naj bi "zagotovilo pogoje nedeljah in praznikih v katedrali v italijanskem jeziku, za razvoj visokega šolstva na Primorskem". (Zbornik Pri- pri frančiškanski cerkvi (cerkvi sv. Ane - op.av.) pa v sio-morske, 1997; Čok et al., 1998, 15-48) .■■".: venščini". Tudi prejem prvega obhajila je potekal prvič v ' Kljub temu, da "ponudbo" šol dopolnjujejo še šolske slovenskem jeziku šele leta 1955, in to v cerkvi sv. Ane, institucije na vseh ravneh v izolski in piranski občini, pa medtem ko je bilo istočasno v stolnici organizirano prvo tako slovenski, predvsem pa italijanski osnovnošolci še obhajilo za italijanske otroke. Počasi pa so italijanski vedno nimajo dovolj širokih možnosti izbire srednjih in duhovniki odhajali in so prihajali slovenski, predvsem visokih šol. Tako odhajajo na šolanje v Ljubljano ozi- frančiškani iz Ljubljane, ki so sredi petdesetih let vodili roma Trst; zadnje je bilo doslej značilno le za italijanske župnijo, (lešnik, 3. 4. 1998; Ravbar, 17. 11. 1998) otroke, v zadnjih letih pa tudi številni slovenski učenci Danes je večina maš v koprskih cerkvah v sloven-izberejo za kraj svojega šolanja Trst. Tudi izbira ščini, v celoti italijanska je prva nedeljska maša (v so-slovenske ali italijanske osnovne šole, kjer število slo- boto zvečer), dvojezične pa so jutranja nedeljska ter venskih in italijanskih šol zadošča potrebam, ne temelji glavne maše ob večjih praznikih. Italijanski verniki se vedno na narodnostni pripadnosti učenca. Tako se ita- pri spovedi ali pri drugih srečanjih z duhovniki pogosto lijani (pogosto so to otroci iz mešanih družin) vpisujejo pogovarjajo tudi v italijanščini. (Škapin, 13. 11. 1998) tudi na slovensko šolo, ker da je ta kvalitetnejša, kljub temu da so zaradi tega izpostavljeni kritikam v ožjem, Kulturne in druge organizacije ter društva družinskem okolju alt širšem okolju, ki ga predstavlja italijanska skupnost Prav tako tudi nekateri slovenski a) Poklicna dejavnost starši vključujejo v italijanske šole svoje otroke, kot raz- Koprske kulturne ustanove, ki so pomenile bodisi log največkrat navajajo željo, da bi njihovi otroci bolje nadaljevanje tradicije bodisi popolnoma nove insti-' obvladali italijanski jezik, kot bi ga sicer. (Intervjuji, tucije, so nastajale v glavnem v prvi polovici petdesetih 1995-1998) Poleg teh bi najbrž lahko našteli še številne let. Začetki arhiva, knjižnice in muzeja segajo sicer že v 46 ANNALES 12/98 Vesna GOMEZB. M1KOUČ: KOPRSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE KOT ODRAZ STRUKTURE ODNOSOV MED PRIPADNIKI RAZLIČNIH ETNIČNIH SKUPNOSTI, 39-52 SI. 4: Otroci, ki so leta 1955 prvič po vojni lahko prejeli prvo obhajilo v slovenskem jeziku, s sorodniki in patrom frančiškanom pred koprskim Župniščem (zasebni arhiv O. Gomezel). Fig. 4: A group of children who were in 1955 able to take the sacrament for the first time after the war in Slovene language, with their relatives and a Franciscan monk in front of the Koper rectory (O. Gomezel private archive). konec prejšnjega stoletja oziroma v leta pred I. svetovno: vojno, vendar pa so muzejski, arhivski in bi-■bliotečni fondi v giavnem zajemali beneško-italijansko kulturno dediščino in se v raziskavah usmerjali v historično in kulturno preteklost beneškega kulturnega kroga. Šele v petdesetih letih je prišio v teh ustanovah do organizacijskih in konceptualnih sprememb; dobile so tudi Širši teritorialni značaj (Pokrajinski muzej, Pokrajinski arhiv, Osrednja knjižnica). V Pokrajinskem muzeju Koper v devetdesetih letih uredijo še dislociran etnološki oddelek. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja delujejo poleg spiošnoizobraževaine knjižnice še mladinski in domoznanski oddelek ter oddelek za ita-lijaniko. Na območje koprske občine se je razširila tudi spomeniško-varstvena dejavnost M2VNKD Piran in Obalnih galerij Piran. Leta 1951 sta bili v Kopru ustanovljeni slovensko in italijansko polpoklicno gledališče {Slovensko gledališče Koper, Teatro del popolo Capo-distria), ki sta živeli le tri sezone. Od leta 1954-1957 pa je delovalo prvo in do zdaj edino poklicno Gledališče Slovenskega primorja. Po njegovi ukinitvi je bilo še več poskusov oživitve gledališkega dogajanja, ki pa niso privedli do želenega cilja - ponovne vzpostavitve stalnega poklicnega gledališča. Z gledališko stavbo danes upravlja Zveza kulturnih društev Koper, ki organizira gostovanja slovenskih pa tudi tujih gledališč, predvsem italijanskih. Leta 1951 je bila ustanovljena tudi Založba Lipa, ki je bila veliko časa uspešno središče založniške dejavnosti; potem ko je v začetku devetdesetih let zašla v finančne težave, se ji danes odpirajo nove možnosti razvoja (Čok et al., 1998, 61 -92). Za vse zgoraj omenjene danes delujoče organizacije lahko ugotovimo, da z vidika dvojezičnosti v javnosti (dvojezična poimenovanja, javni napisi, javni nastopi itd.), razen redkih izjem, upoštevajo statutarna določila. Ker pa gre povečini za občinske ustanove oziroma največkrat javne zavode, posebnega kulturnega pomena tako za večinsko, slovensko kot za manjšinsko, italijansko prebivalstvo, se nam odpre vprašanje, povezano S 97. členom občinskega statuta, da svet samoupravne narodne skupnosti preko predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu daje soglasje o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje posebnih pravic narodne skupnosti oziroma o soglasju k statutom in k 47 ANNALES 12/'98 Vesna GOMEZEL MIKOLIČ: KOPRSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE KOT ODRAZ STRUKTURE ODNOSOV MED PRIPADNIKI RAZLIČNIH ETNIČNIH SKUPNOSTI, 39-52 imenovanju direktorjev le-teh. Namreč na osnovi tega no šolo, glasbeno igralnico idr. ter gledališko in lut- dofočila in izraženega interesa samoupravne italijanske kovno šolo, godbeniško šolo, šolo za kitaro itd.). (Čok et skupnosti je npr. v statutu Osrednje knjižnica Srečka al., 1998, 84, 85; Koče et a!., 1997, 1998; PAK, 253, Vilharja predvideno, da je v svetu zavoda tudi pred- 254, 259) ZKD Koper v sklop "svojih" kulturnih skupin stavnik italijanske skupnosti. V večini drugih omenjenih šteje tudi skupine, ki delujejo na italijanskih šolah in v kulturnih institucij, ki bi lahko bile za italijansko manj- vrtcu; do sodelovanja z njimi, kot z večino drugih šol- š i no podobnega pomena kot knjižnica, tega ne srečamo, skih skupin, prihaja predvsem pri revijskih nastopih in Na občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti smo pri izobraževanju mentorjev. Sicer se pa v razne sku- izvedeli, da italijanska skupnost zanje ni izrazila podob- : pine in programe vpisujejo tudi posamezni pripadniki nega interesa. To, da pripadniki italijanske skupnosti italijanske manjšine; evidence po narodnosti na ZKD ne omenjenih ustanov ne; čutijo za "svoje", priča tudi vodijo, zato podatka o njihovem številu nimajo. (Koče, dejstvo, da se kot obiskovalci v teh ustanovah obračajo 19. 3.1998) na uslužbence večinoma kar v slovenščini. V Italijan- Ob ZKD Koper, ki vključuje skupine in društva na ščini spregovorijo le nekateri posamezniki in pa tedaj, kulturnem področju, Mladinskem kulturnem centru, ki če vedo, da je uslužbenec italijanske narodnosti.3 (Inter- skrbi za kulturno, predvsem glasbeno udejstvovanje vjuji, 1995-1998) Najbrž bi bilo potrebno izoblikovati si mladih, in drugih kulturnih društvih delujejo v mestu neka načelna stališča, ali poleg popolnoma italijanskih Koper še številna športna, strokovna in druga društva. Po organizacij lahko še kakšne ustanove uresničujejo po- prvem razcvetu društev takoj po koncu vojne doživijo ta sebne pravice italijanske skupnosti ali ne. Podobna ponoven razmah predvsem od druge polovice sedem- vprašanja bi si lahko zastavili tudi na področju šolstva - desetih let naprej. Tako je bilo po podatkih Statističnega ob pomenu glasbene šole in novih visokošolskih zavo- urada RS leta 1976 v mestu Koper 36 društev (v celotni dov. občini 47), leta 1998 pa kar 212 društev (v celotni občini 335). Pri prvem popisu, tj. leta 1976, tudi še ni b) Ljubiteljska dejavnost bilo registriranega nobenega italijanskega društva, danes Za razliko od razvoja kulturnih ustanov je kulturna, pa jih deluje 5 (v celotni občini 6). športna in druga ljubiteljska dejavnost polno zaživela ta- Eno od teh je italijanska skupnost (Comunita degii koj po koncu vojne, saj so v času fašizma in med vojno Italiani), ki podobno kot ZKD Koper povezuje različne ilegalna društva zdaj lahko ponovno začela razvijati skupine in organizira razne interesne dejavnosti, tako številne dejavnosti. Tako so že od leta 1945 naprej v npr.: organizira različna predavanja, izlete, ima dram- Kopru nastajale zveze društev, ki so povezovala različna sko skupino, športno sekcijo, skupino malih pevcev, prt- društva in skupine v mestu in na podeželju. Prva takšna reja folk festival. Za razliko od Samoupravne skupnosti zveza je bila Slovensko hrvaška prosvetna podzveza Ko- italijanske narodnosti nima političnega obeležja, pač pa per, nato pa so nastajala delavsko prosvetna društva pod je njen namen predvsem ohranjati in razvijati italijansko okriljem organizacij, ki so se večkrat preimenovale; od kulturo. Pred njo je bilo leta 1948 ustanovljeno Društvo nazivov Svoboda in vzajemnost, Ljudska prosveta, Zve- italijanske ljudske kulture (Circolo Italiano di Cultura za slovenskih prosvetnih društev, Zveza Svobod in pro- Popolare), ki je 1950. leta postalo sestavni del ita- svetnih društev, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij lijanske unije Istrskega okrožja s sedežem v Izoli do Zveze kulturnih organizacij, ustanovljene 1978, ki je (Un/one degli italiani del Circondario delllstria), katere neposredni predhodnik današnje Zveze kulturnih dru- glavni cilj je bil uresničiti "načrte ljudske oblasti in štev. Po sprejetju nove zakonodaje v zvezi z ljubitelj- partije". Po letu 1953 pa so se vsi na novo konstituirani stvom leta 1995 oziroma 1996 (Zakon o društvih, Zakon Italijanski kulturni krožki (Circoli italiani di Cultura), o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti) je v tako tudi koprski, vključili v Italijansko unijo za Istro in Kopru ustanovljena območna izpostava republiškega Reko (Unione degli Italiani delNstria e di Fiume), ki je sklada, ki preko razpisov skrbi za razvoj programov iju- imela podobno funkcijo kot prej italijanska unija Istr- biteljske kulture nacionalnega pomena, medtem ko ima skega okrožja. (Steffe, 1998, 691-692; Sau, 18. 11. Zveza kulturnih društev (poimenovanje iz leta 1997) 1998) vlogo povezovanja različnih kulturnih skupin in društev. Čeprav se danes nekatere naloge Italijanske skup- Tako ZKD Koper povezuje številne šolske kulturne sku- nosti pokrivajo z vlogo Samoupravne skupnosti italijan- pine, samostojna kulturna društva in samostojne kul- ske narodnosti (Steffe, 17. 11. 1998), pa nobeni od teh turne skupine (literarno skupino, plesne in pevske sku- dveh organizacij najbrž ne gre zanikati posebnega pine ipd.), lastne programe umetnostne vzgoje in kul- pomena za ohranjanje avtohtone italijanske kulture v turno-izobraževalni programe (baletno, kiparsko, likov- tem prostoru. S tem lahko utemeljujemo tudi dejstvo, da 3 Gre torej za Šibko jezikovno lojalnost,-saj govorci ne izkoriščajo vseh priložnosti za rabo svojega jezika. Po VVeinreichu (1953) pomeni jezikovna lojalnost lastnost govorca, da v danih okoliščinah rabi jezik; lojalnost se torej izraža z rabo. 48 ANNALES 12/98 Vesna C.OMEZEL MIKOLIČ: KOPRSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE KOT ODRAZ STRUKTURE ODNOSOV MED PRIPADNIKI RAZI tČNSH ETNIČNIH SKUPNOST!, 35-5?. se morajo na Italijanski skupnosti, za razliko od ZKD Koper, novi člani pri vpisu izjasniti za svoj matemi jezik. Na društvu pa ugotavljajo, da imajo poleg Italijanov včlanjenih kar nekaj tako imenovanih "šimpa-lizantov", se pravi pripadnikov drugih narodnosti, ki pa radi sodelujejo z njimi in katerim na društvu redno pošiljajo vabila na posamezne prireditve. (Apolionio, 25. 3. 1998) ZAKLJUČEK Status pripadnikov dveh avtohtonih etničnih skupnosti, slovenske in italijanske, in temu ustrezna jezikovna politika v mestu Koper sta se v 20. stoletju večkrat spremenila, kar odraža tudi razvoj koprskih družbenih organizacij v tem obdobju. Tako so v letih pred prvo svetovno vojno Italijani v Kopru predstavljali večinsko, Slovenci (skupaj s Hrvati) pa manjšinsko prebivalstvo, ki pa je kljub političnim pritiskom s strani italijanskih mestnih oblasti poskušalo delovati organizirano, z jasno zavestjo, da je tudi mesto Koper del narodnostno mešanega ozemlja s slovenskim zaledjem. Pod fašistično oblastjo med obema vojnama so bili Slovenci v Kopru le brezpravna manjšina, ki je v javnem življenju ni bilo čutiti, vse delovanje se je preselilo v ilegalo. Po 2. svetovni vojni, predvsem pa po londonskem memorandumu leta 1954 in eksodusu v letih 1954 in 1955 je slovensko prebivalstvo postalo večinsko/ italijansko pa manjšinsko in se je temu primerno tudi organiziralo. Z ustavo, veljavno zakonodajo in občinskim statutom jim je kot manjšinski skupnosti bilo zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic, italijanski jezik je postal poleg slovenščine drugi uradni jezik na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre, torej tudi na območju mesta Koper. Čeprav so se sprva tudi Italijani vključevali predvsem v številne organizacije, ki so utrjevale nov družbeni sistem in so bile podaljšek le-tega, pa so se z ustavo iz leta 1974 družbenopolitično samostojno organizirali. V osemdesetih in devetdesetih letih, ki pomenijo razcvet društvenega življenja, nastanejo tudi nova italijanska društva. Danes, po osamosvojitvi Republike Slovenije in uveljavitvi novega družbenega sistema, tako kot Slovenci tudi italijanska manjšina išče nove poti za uveljavljanje svojih interesov na področju družbenih organizacij (težnje po usta- || cf j f SI. 5: Pevske revije v koprskem gledališču so bile zelo pogoste tudi v osemdesetih letih (zasebni arhiv A. Lešnik). Fig, 5: Choral singing at Koper Theatre was very common in the 80's as well (A. Lešnik private archive). novitvi javnih zavodov, zasebnih podjetij...). Čeprav so italijanske družbene organizacije in organizacije, kjer italijanska etnična skupnost uveljavlja svoje interese, maloštevilne, pa se vloge prisotnosti manjšine kot enakovrednega sogovornika v javnem življenju ne bi smelo zanemariti, če se v Kopru žeti še naprej ohranjati večkultuma družbena skupnost na temelju dveh avtohtonih etničnih skupin. Z vidika formalnega in neformalnega povezovanja pripadnikov slovenske in italijanske narodnosti v mestu Koper lahko ugotovimo, da primere sodelovanja najdemo že v obdobju tako imenovanega italijanskega ire-dentizma z začetka stoletja. Čeprav so se tako v obdobju fašizma kot v prvih letih po 2. svetovni vojni odnosi med dvema etničnima skupinama zaostrili, pa so konec sedemdesetih in osemdeseta leta čas težnje po njunem medsebojnem sodelovanju tako na institucionalni kot tudi neformalni ravni. Tudi danes, v Republiki Sloveniji, se formalni pogoji za sodelovanje med pripadniki večinskega in manjšinskega prebivalstva niso spremenili, zato je odvisno le od pripravljenosti prebivalcev tako slovenske kot italijanske narodnosti, kako bodo Se naprej skupaj oblikovali strpno večkulturno družbo. 49 ANNALES 12/'98 Vesna GOMEZEL MIKOLIČ: KOPRSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE KOT ODRAZ STRUKTURE ODNOSOV MED PRIPADNIK! RAZLIČNIH ETNIČNIH SKUPNOSTI, 33-52 THE KOPER SOCIAL ORGANISATIONS AS A REELECTION OF THE STRUCTURE OF RELATIONS BETWEEN MEMBERS OF DIFFERENT ETHNIC GROUPS . Vesna GOMEZEL MIKOUČ ' Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper, Si-GGOO Koper, Garibaklijeva 18 e-mail: ve5na.gomezel@zr5-kp.5i ■ ■/.■■ 'SUMMARY The article illuminates the activities of the Koper leading political, cultural, school, church and other social organisations and associations in the 20^ century. It sheds lustre upon them particularly from the aspect of their functions, i.e. reflection of the presence of members of different ethnic groups and their status, manifestation of the language policy, and possibilities for a formal and informal associating of the representatives of different nationalities. The status of the members of the two indigenous ethnic groups, the Slovene and the Italian, and an adequate language policy in Koper have changed a number of times in the 20tl} century, which is reflected also in the development of the town's social organisations in this period. Namely, in the years prior to the first World War, the Italians represented the majority population there, while the Slovenes were in the minority. In spile of certain political pressures by the Italian town authorities, the Slovene community attempted to function in a well-organised manner, with absolutely clear awareness that Koper, too, was a part of ethnically mixed territory with its Slovene hinterland. Under the fascist rule between the two wars, the Slovenes in Koper were merely a subjugated and in public life totally imperceptible minority, for all of its activities had been forced to go underground. After the second World War, however, and partially following the London Memorandum in 1954 and the exodus in 1954 and 1955, the Slovenes became the majority population, while the Italians were now in the minority and had to organise themselves in accordance with these new circumstances. With the constitution, the valid legislation and the municipal statute, the Italians, as a minority community, were able to implement their special rights, one of them being their mother tongue, which became the second official language in the ethnically mixed territory of Slovene Istra, therefore in the area of Koper as well. Although at first the Italians, too, joined numerous organisations that were supposed to strengthen the new social system and were a kind of its extension, they were able to organise themselves, on the basis of the constitution from 1974, as an independent socio-political community. In the 80's and 90's, when social Ufe was in full bloom, some new Italian societies were established. Although the Italian social organisations as well as organisations through which the Italian community is implementing its interests, are few, the role of the minority's presence in public life should not be neglected, if we wish that a multi-cultural social community on the basis of two indigenous ethnic groups is still preserved in Koper. From the aspect of a formal and informal associating between members of the Slovene and Italian nationalities In Koper we can conclude that certain cases of such associating existed already in the period of the so-called Italian irredentism at the beginning of this century. In spite of the fact that the relations between the two ethnic groups became highly strained in the period of fascism and during the first years after the second World war, it must be said that mainly the 70's and the 80's became the period of aspiration for a mutual cooperation on institutional as well as informal levels. As the formal conditions fora close participation between the members of the majority and minority populations have not changed in the Republic of Slovenia, it all depends on the readiness of the inhabitants of the Slovene and Italian nationalities how they will jointly still shape their tolerant multi-cultural society. Key words: social organisation, ethnic community, ethnic, identity, nationality, language community, formal and informai associating . ■ VIRI !N LITERATURA Cadastre national de l'îstrie (1946). Sušak, 'Edition de l'Institut Adriatique. Cerkvena kronika Župnišča Koper. PAK - Pokrajinski arhiv Koper, fond 6 - Koper (Mumcipio di Capodistria). PAK, 228 - Okrožni odbor Slovensko-italijanske anti-fašistične unije za Istro. ANNALES 12/'98 Vesn.i GOMEZEL M1KOLIČ: KOPRSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE KOT ODRAZ STRUKTURE ODNOSOV MED PRIPADNIKI RAZLIČNIH ETNIČNIH SKUPNOSTI, 3 okd, zlato > zlato) in dolgi refleks starega akuta (krava, lipa), a to ne velja za vse slovenske idiome. Velik pomen ima tudi dvojina, ki pa je delno izginila. Kajkavsko narečje je v veliki meri označeno z enačenjem refleksa polglasnikov in jata (= e) ter zadnjega nosnika in samoglasniškega / (- o), torej s posebnim razvojem vokalizma. Tudi prozodijske značilnosti so pomembne, v glavnem ni prehoda starih padajočih akcentov na naslednji zlog, na mestu starega akuta pa je skoraj redno kratki poudarek (1'ipa). Pomemben kajkavski kontrast nasproti čakavskim in štokavskim govorom je metatonski kratko rastoči akcent, ki se je v mnogih kategorijah, kjer imajo čakavc.i in štokavci kratko padajoči akcent, preoblikoval v akut (I mn. sela, O mn. konji); poleg tega je pri kajkavcih pogost metatonski cirkumfleks {sedanjik vidim, 1 mn. korita itn.) na položajih, kjer imajo čakavci in štokavci običajno kratko padajoči naglas. Slovensko stanje je podobno kajkav-skemu, razen v primerih, kot je kajkavsko volja, kjer imajo Slovenci po navadi volja - v slovenskih govorih se torej metatonski kratko rastoči naglas dosledneje preoblikuje v akut kot v kajkavskih. Mnoge značilnosti povezujejo kajkavske govore s slovenskimi: npr. rj, kot v morje ali orjem, ki pa so pri kajkavcih redkejše kot pri Slovencih; orodniki ednine samostalnikov ženskega spola na -g, ne pa na -ojg (enako kot pri severozahodnih čakavcih); tvorjenje prihodnjika; razlikovanje nedoloč-nika in namenilnika, zaimek kaj itn. Nekateri kajkavski obmejni govori imajo določene slovenske značilnosti: npr. tip lipa ali stanje, ki je nastalo od zlatč. Med čakavskimi značilnostmi so tiste, ki jih v določeni meri zasledimo na severozahodu, tesneje povezane s slovenskimi (delno tudi s kajkavskimi) od tistih na jugovzhodu ali vmesnem območju. Pri tem mislim na metatonski tip gine (v t. i. e-sedanjiku), metatonski tip siti, bogSti, metatonski tip stari, refleks zadnjega nosnika drugačen od u, različen refleks dolgega in kratkega swa, desonorizacijo zvenečih soglasnikov na koncu besede (grat), zveneči h kot refleks g, ostanke predpone vy- in zaimek jaz. Tudi sicer imajo severozahodni čakavci več posebnosti kot jugovzhodni, ki so v precejšnji meri povezani z z a h odn ošto ka vsk i m razvojem. Vendar, v večjem delu jugozahodne Istre in v okolici Vodic v Čičariji so današnji čakavci v glavnem štokavski priseljenci iz dalmatinskega zaledja in jih od drugih govorcev čakavskega narečja razlikuje, poleg drugega, šta-kavizem, medtem ko so preostali čakavci (kakor tudi kajkavci in govorci slovenskega jezika) sčakavci. To je samo eden izmed mnogih primerov, ki potrjuje prisotnost starih dalmatinskih, liških ali drugih govorov (tudi štokavskih) ob slovensko-hrvaški meji. 3. Konkretni pregled bomo začeli z Istro, kjer na severozahodu, okoli Umaga, Buj in južno od reke Mirne, govorijo ikavsko (južno) čakavsko narečje, ki je na to območje prišlo v 16. stoletju iz severne Dalmacije. To narečje se bistveno razlikuje od šavrinskih in predvsem rižanskih govorov, čeprav so hrvaški vplivi v Savriniji očitni (npr. ni več dvoglasnikov; pogojnik bin, biŠ), pa tudi slovenski vpliv južno od Dragonje je povsem ne-vprašljiv ali pa verjeten (relativno pogosta uporaba kaj; končnica -u namesto -/; besede tipa miza ali maša), Čakavsko-slovenske razlike na tem območju so očitne tudi pri prozodiji: pri čakavcih je relativno pogost akut, ki ga v sosednjih slovenskih govorih ni. V preteklih desetletjih smo od dialektofogov dobili-obilico novih dognanj o buzetskem dialektu, tako da smo danes lahko povsem gotovi, da osnova tega narečja ni slovenska (kot so pogosto mislili in pisali), temveč čakavska - toda tudi s prehodnimi prvinami, tako da lahko na severu neredko ugotovimo npr. preskok naglasa na naslednji 2log tipa gosput < gospod kot v slovenščini. Sicer je buzetski dialekt notranje nenavadno diferenciran s tem, da proti severu narašča število slovenskih, proti jugu pa čakavskih lastnosti - oboje seveda samo pogojno. Enako je tudi z leksiko, ki je čakavsko in slovensko obarvana ali pa prevladujejo skupne besede (brajda, daš, utrok itn.) - posebno velja poudariti kaj. Skoraj zagotovo bomo prehodne prvine našli tudi v Sloveniji južno od Sočerge (Vermeer, 1982, 324) na območju šavrinskega govora. Mnoge značilnosti bu-zeškega območja so vsekakor zanimive: npr. neocir-kumfleks v e-sedanjiku in določnih oblikah pridevnikov tipa stuari; refleks jata, ki se relativno pogosto ohranja kot ozki e; a kot refleks zadnjega nosnika itn. Nemalokrat je na buzetskem območju razločen samo naglas, ni 54 ANNALES 12/'98 losip LISAC: PODOBA NAREÔtOU SLOVENSKO-HRVAŠKI MF.ll, 53-58 torej tonemskega naglaševanja in kolikosti, kar lahko zasledimo tudi severno od meje, v Sloveniji. Jugozahodni istrski dialekt {štakavski, čakavski, ikav-ski - bistveno bolj čakavski, kot je bil pred selitvijo iz zaledja Makarskega primorja) meji s čiškim narečjem na območju vodiske oaze v severni Istri, drugače pa je zelo soroden predvsem štokavskim idiomom mohžanskih Hrvatov. Nedvomno je za Vodice, poleg konzervativnega glasoslovja in oblikoslovja, pomembna tudi be-sedosiovna inovativnost, ki je posledica različnih vplivov, tako da imamo npr. besedo skadanj, ki je potrjena v številnih severnejših čakavskih idiomih, med gradi-ščanskimi Hrvati, pri mnogih kajkavcih, kakor tudi v slovenščini, zelo pogoste pa so tudi čakavske avtohtone posebnosti, kot npr. ar "ker" ali kofiga "krzno". Vendar je tudi iz podrobnosti jasno, da vodiški govor ni avtohton na tem območju: na Buzeiskern imamo npr. prišli ■ali podobno, v Vodicah pa došli. Vzhodno od Vodic, v ikavsko-ekavskih čakavskih ■ govorih ■ Opatijskega krasa (npr. Vele Mune, Male ■Mune); se je ohrani! idiom starega vzhodno! iškega tipa ■(lvič/1982, 148), vendar je možna tudi naslonjenost na ■ slovenske govore (npr. 3. os. mn. sedanjika tipa pečeju, rečejuj. Kakorkoli že, je munski govor s svojim triak-■certtskim sistemom vsekakor neodvisen od slovenskih nagiasnih vplivov, ker t. t, "brkinske vasi ne poznajo ■rastoče intonacije" (Moguš, 1982, 12). jakob Rigier je govor v Liscu nedaleč od slovenske meje uvrstil v notranjsko narečje (1963), a boij verjetno ■je, da se na tem območju v reški okolici uresničujejo ."slovenske, čakavske in kajkavske prvine in nekatere posebnosti, ki odstopajo od navedenih jezikovnih tipov" .(Vranic, 1995, 57), Vsekakor velja omeniti primere, kot ■.mesu,., testu, sinu ipd., torej progresivno pomikanje prvotnih cirkumfleksov. V govoru Lisca imamo zaimek kaj,-a tudi aš, kar je iz zač. Neznatno proti vzhodu od Lisca je območje Klane in Studene, ikavskih čakavskih krajev - v Klani imamo kaj "kaj" in ča "količkaj; karkoli; .nekaj", v Studeni pa samo ča {Lukežič, 1998, 15-24). V Klani in Studeni je moč zaslediti mnoge posebnosti, pri čemer gre posebej poudariti, da se ti govori "nahajajo na ■obrobnem prostoru, kjer so še danes v delnem stiku dve dialektoioški območji: območje avtohtonih severozahodnih čakavskih narečij in območje vmesnega dialekta, kjer so se prepletli genetsko različni kajkavski in čakavski mikrodiasisteroi in oblikovali določene skupne jezikovne značilnosti" (Lukežič, 1998, 97). Govora Klane in Studene imata precej skupnega z buzetskimi čakavskimi in goranskimi kajkavskimi idiomi, pa tudi z drugimi govori s tega območja, vendar je vseeno težko verjeti, "da porekla teh dveh govorov ni treba iskati izven njunega današnjega prostora" {Lukežič, 1998, 170) - zakaj sta to edina ikavska govora na tem območju? Vsekakor je možen tudi slovenski vpliv: npr. namesto končnega -! ima Klana nezlogotvomo -u, Studena pa -v. V Gorskem Kotarju imamo goranski dialekt kajkav-skega narečja {okoli 70% prebivalstva), pa tudi štokav-skega (okoli 20% - ijekavskih govorov je več; kot"ikavskih) in čakavskega (okoli 10% - večina govorov je ikav-sko-ekavskih, zelo malo ekavskih), Kajkavski goranski dialekt delimo na dva pocldialekta, večjega zahodnega in bistveno manjšega vzhodnega - delitev temelji na različnih osnovah vokalizma, čeprav so razlike očitne tudi na drugih ravneh, predvsem v prozodiji. Pod-diaiekta se razlikujeta tudi po količini prvin, ki jih delita s slovenskim jezikom - v zahodnem jih je več, čeprav količina skupnih prvin, predvsem v zahodnem pod-dialektu {od Zaumola in Plemenitaša blizu Lukovdola proti zahodu), bistveno niha od kraja do kraja. Novejši čakavski vplivi so boij izraziti in uravnovešeni v vzhodnem poddialektu, kjer je povezanost z večino drugih, kajkavskih dialektov, predvsem glede prozodije, precej bolj prisotna kot v zahodnem; metatonski cirkumfleks se pojavlja v istih kategorijah kot v osnovni kajkavščini. Gorski Kotar je pravzaprav zgodovinsko pribežališče -turška osvajanja so radikalno zmanjšala število prebivalcev, med priseljenci pa je bilo čakavskih in što-kavskih govorcev (tudi Srbov) in še posebej mnogo Slovencev, predvsem na čabrskem in ravnogorskem območju, Etnografsko se Gorski Kotar deli na alpski, primorski, dinarski in panonski del, s pripombo, da imamo na določenih področjih, poleg prevladujočega, tudi druge vplive. Vokalizem goranskih kajkavcev se zelo razlikuje od osrednjekajkavskega, tako da soobstajajo refleksi jata {- ei) in kontinuanti samoglasniškega I ter refleksi sekundarno nagiašenega o (= ou) ali zamenjave jata (= e) in, ponekod, padajočega o (o) - ni torej posebnega osnovnokajkavskega enačenja švva in jata oziroma zadnjega nosnika in samoglasniškega /. V zahodnem poddialektu se refleks starega akuta, razen v zadnjem zlogu, daljša, daljša se tudi metatonski kratki naglas (koža), padajoči naglas pa se premakne na naslednji zlog, vendar se pogosto vrača na prvotno naglašeno mesto (sinu "seno"). Goranski kajkavci ne poznajo dvojine. Najbrž je srednjeveška dialektalna podoba kajkav-skega dialekta v Gorskem Kotarju bila približno enaka današnji podobi vzhodnega poddialekta, a različni vplivi in mešanje prebivalstva so večji del Gorskega Kotarja odrezali od drugih govorcev kajkavščine. Od 15. stoletja naprej sledi skoraj povsem nepovezan razvoj, kar je še bolj povečalo razlike med osrednjo in goransko kajkavščino. Z druge strani reke Kolpe, na slovenski strani, zasledimo govore, ki so istega tipa kot v sosednjih hrvaških krajih v Gorskem Kotarju. Tako je npr. govor v Sabnem Polju blizu Prezida enak prezid-skemu govoru, z dolenjskimi, rovtarskimi, gorenjskimi in belokranjskimi prvinami {Logar, 1975, 96); govor Tare pri 8rodu na Kolpi (kostelsko narečje, kamor spada tudi idiom Babnega Polja) je povsem podoben bližnjim govorom na Hrvaškem (npr. baba, uku "oko", miza, mesto, vlhu, matika, klobasa, vuk, čSkat, plavat itn. - to so 55 ANNALES 12/'98 Josip LISAC: PODOBA NAREČIJ OB SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJi. S3-S8 primeri iz Fare, enako pa govorijo tudi v Turnih pri Delnicah, čeprav je tudi precej razlik) - podobno je tudi drugod v Kostelu {prim. Horvat, 1994). V teh idiomih ni več tonemskega nagiaSevanja. V Kostel se je priselilo mnogo Hrvatov {Žagar - Jargov, 1983), kar dokazujejo številni priimki na tem območju, vendar se je hrvaščina praktično umaknila slovenskim govorom. Na majhnem območju seveno od Broda Moravic goranski kajkavci zahodnega poddialekta mejijo z mešanim kočevskim govorom. Bela krajina je do 12. st. bila del Hrvaške, v 15. in 16. st. pa je vanjo prebegnilo večje število hrvaških in srbskih beguncev pred Turki. Danes imamo v Beli krajini velik idiomatski razpon, od govorov, ki so povsem slovenski, prek mešanih idiomov do čistih hrvaških in srbskih govorov. Marindol in Boj and imajo Štokavski ijekavski idiom, Tribuče dalmatinsko ikavico {Logar, 1996, 79-85, 203-207, 401-402; Lončarič, 1996, 156-160). O fiziognomiji belokranjskih govorov nam mnogo povedo besede Tineta Logarja (1981, 133) o idiomu Dragatuša: "Gre za mešan slovensko-srbo-hrvatski govor. Zato pri opisu izvora vokalov in pro-zodije ni mogoče izhajali v celoti \z izhodiščnega sploš-nosiovanskega fonoioškega sistema." Dodajam, da na južnem belokranjskem območju in pri goranskih kaj-Icavcih imamo za 2. os. mn. sedanjika obrazilo -šte (npr. vidište), v severnih belokranjskih govorih pa je obrazilo -ste. Poleg tega, v govorih južne Bele krajine, kakor tudi v drugih slovenskih idiomih (istra, Priekija, Prekmurje), prehaja končni mvn- enako kot v hrvaških govorih od ¡stre do večjega dela Gorskega Katarja. Z južnobelo-kranjskimi idiotni mejijo goranski kajkavci vzhodnega poddialekta - zelo podobna sta si npr. govor v Severinu na Kolpi in idiom v Kotu severno od Koipe (Ivič, 1961, 197). Zahodno od Karlovca z belokranjskim govornim tipom sodelujejo npr. čakavci v Vukovi Gorici, Prilišču ipd., a zdi se, da v glavnem povsod, razen v Vukovi Gorici, uporabljajo zaimek kaj ali kej; še bolj izraziti so kajkavski vplivi zahodno od Ozlja, recimo okoli Ribnika (Težak, 1979), okoii Vivodine pa imamo kajkavske govore goranskega tipa (Težak, 1979, 39-40), ki pa se bistveno razlikujejo od kajkavskih idiomov v Gorskem Kotarju. Zanimivo je, da M. Lončarič meni, da vivodinski govor "nadaljuje starejše stanje na tem območju, kakor tudi sosedni metliški, ki ima prav tako določene specifične kajkavske lastnosti" {Lončarič, 1996, 156). Na območju Žumberka mejijo z vzhodnodolenjskim govorom ijekavci vzhod no hercegovskega dialekta, ki so se priselili v 16. st.; pri njih zasledimo kajkavske, ča-kavske, pa tudi slovenske vplive. Na tem območju so tudi čakavci ikavsko-ekavskega tipa (Skok, 1956), ki jih Gorjanci ločujejo od čakavcev v okolici Kostanjevice v Sloveniji (Čačarji), kjer je za slovenske idiome značilno 2 Prim. dodatno tolmačenje pri Marc L. Greenberg, 1993, 479-485. tonemsko naglaševanje. Niso samo drugi vplivali na govor žumberskih čakavcev, tudi oni so vplivali na čakavce: odtod npr. pljesma "pesem". S sevniško-krškim govorom in s kozjansko-bizeljskim narečjem mejijo kajkavski ¡kavči, in to najčistejši ¡kavči, kot je zapisal S. Ivšič (1936, 74), ki imajo ikavski refleks i v besedi cista. Seveda je ta dialektaini tip zanimiv tudi zaradi jezikovnih stikov priseljenih čakavcev s kajkav-sko soseščino - danes je stopnja kajkavskosti in čakav-skosti neenaka, kar velja tudi za naglasni sistem, predvsem problem dofgo padajočega poudarka v posameznih krajih. V spodnjesotelskem dialektu na obmejnem pasu ob Sotli se / na koncu zloga skoraj praviloma vokalizira, kar bi, kot tudi drugod, lahko pomenilo vpliv slovenskih idiomov. Proti severu, okoli Kumrovca in Pregrade, govorijo zgornjesotelski dialektaini tip, ki ne pozna nasprotja glede tona in kvantitete, kar je, po vsej verjetnosti, značilnost tudi govorov prek Sotle, npr. srednještajerskega idioma v Rogatcu. V zgornjesotelski h govorih imamo primere, kot koktiš, torej prenos starega padajočega naglasa na naslednji zaprti zlog. Pomembno je tudi to, da je kvantiteta zamenjana z razliko med vokaii: v Kumrovcu je dolgi o prešel v u (must), kratki pa se ni spremenil (stol), enako kot pri nekaterih slovenskih govorih. Govori bednjanskega tipa imajo, jasno, osrednje-kajkavski vokaiizem z značilnim enačenjem polglasni ko v in jata, zadnjega nosnika in samoglasniškega /. Vendar ne gre spregledati dejstva, da so se vsi kratki vokaii, razen i in e, premaknili za eno mesto nazaj -izjema je tudi o, ki se je preoblikoval v odprti e. Pri drugih zlogih je stanje še bolj zapleteno; razvoj je odvisen tudi od intonac.ije, ki v sosednjih slovenskih govorih nima kontrastivne vloge. Za akcentuactjo je zanimiv pojav progresivnega prenosa poudarka v primerih tipa geldub "golob", a taki prenosi niso bili splošni niti v primeru zaprtja naslednjega zloga.2 Stari praslovanski akut je dal kratki naglas (lipo "lipa"), kar je hrvaška/neslovenska značilnost; ob Sotli in ponekod med kajkavci, kot smo videli, se stari akut daljša tudi zunaj končnega zloga. Tudi oblikoslovje bednjanskega govora je dokaj zanimivo. Kot primer navajam, da je lahko samostalnik miš ženskega ali moškega spola, kar je za hrvaški jezik povsem nepričakovano; zato je to dejstvo pomembno za kajkavsko-slovertske primerjave, ker je v slovenskih govorih ta samostalnik običajno ženskega spola. Pomembna podobnost je tudi paralelizem o in e v Bednji in v štajerskih in mnogih drugih slovenskih govorih, vendar je treba vsekakor poudariti, da za slovenske govore to velja v primeru dolgih vokaiov. Tudi sprememba u > u povezuje Bednjo (in še nekatere kaj-kavce: deli Medimurja, Podravine, Turopolja in Gor- 56 ANNALES 12/'98 losip LISAC: PODOBA NAREČtJ OB SLOVENSKO-HRVAŠKi MEti, 53-53 skega Kotarja, dolina Sotle) z delom štajerskih govorov. Treba je opozoriti na primer kozjansko-bizeljskega govora v Mostecu, kjer, poleg splošno znane zamenjave c.irkumfleksa s kratkostjo, zasledimo vokalni pomik v dolgih zlogih, ki je podoben bednjanskemu (Toporišič, 1963). Kakorkoli že, bednjanski govori se bistveno razlikujejo od tistih na slovenski strani, vendar se sprememba dolgega / v ei dogaja na enak način v Bednji in sosednjih štajerskih slovenskih idiomih. Lahko rečemo, da je haloško narečje močno povezano s kajkavščino, še bolj pa prleško, "prehodno območje, kjer v naravnem jezikovnem kontinuumu ni trdne meje" (Lončarič, 1996, 156). Prlekiji sosedno medimursko območje ima kot refleks zadnjega nosnika in samogiasniškega I v glavnem o, posebna značilnost teh govorov pa je izguba tonemskega naglaševanja in, deloma, kolikosti. Razli- kuje se zahodni del Medirnurja, ki rie pozna enačenja zadnjega nosnika in samogiasniškega / ter jata in polglasni kov. Prekmursko narečje, kakor tudi prleško, ne pozna daljšanja starega in novega kratkega akuta: "Pri vsaj enem pojavu, namreč pomiku cirkurnfleksa, prek-murščina tvori nekakšen most med slovenščino in kajkavščino. Še več: glede na to, kako se pomik cirkumfleksa pojavlja v prekrnurščini in kajkavščini, lahko sklepamo na strukturne razmere, v katerih je do inovacije prišlo; bila je namreč odvisna od relativne teže zloga" (Grenberg, 1993, 485). Na koncu, lahko zaključimo, da je tudi ta krajši pregled lastnosti hrvaških in slovenskih obmejnih dialektov pokazal, kako zapleteno je potekal razvoj južno-slovanskih jezikov, ne glede na to, ali gre za notranje jezikovne procese ali zunanje vplive. DiALECTS ALONG THE CROATIAN-SLOVENE BORDER josip LIS AC Faculty of Philosophy, HR-23000 Zadar, Obala kralja Petra KreSimira IV. 2 SUMMARY The text deals with the position of the Croatian-Slovene dialects spoken in the region spreading from the northwestern part of fstra to the Medjimursko - Prekmtirsko border area. From the linguistic point of view we could say that the natural dialect continuum of the Cakavsko-Slovene and Kajkavsko-Slovene dialects is well present, but ■with a part of people speaking the Cakavski and the Stokavski dialects it is evident that they are immigrants from the south, and hem logically we cannot trace the natural development of the old linguistic tradition, In principle, the Slovene dialect development dominates on the Slovene side, and Croatian on the Croatian side, except that a number of peculiarities in different border areas are to be considered. Key words; Slovene language, Croatian language, dialects, continuity, impacts LITERATURA Barac - Crum, V. (1993): Čakavsko-kajkavski govorni kontakt u Gorskom kotaru. Rijeka. Belič, A. (1929): Kajkavski dijalekat. U; Narodna enciklopedija srpsko-hrvastsko slovenačka. Zagreb, 222-228. Brozovid, D. (1988): Kajkavsko narječje. U: jezik, srpskohrvatski/hrvatskosrpski, hrvatski ili srpski. Zagreb, 90-99. Filipi, G. (1993): Lexicon omitologicum H ¡striae Sloven i cae. Koper. Filipi, G. (1994): Istarska ornitonimija. Rijeka. Finka, 8. (1974): Gorskokotarska kajkavština u našem dijaiekaiskom mozaiku. U: Kajkavski zbornik. Dani kaj-kavske riječi. Zlatar, 29-43. Grecnberg, M. L. (1993): Glasoslovni opis treh prek- murskih govorov in komentar k zgodovinskem glaso-slovju in oblikoslovju prekmurskega narečja. Slavistična revija, 41, 4, 465-487. Horvat, S. (1994): Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora. Slavistična revija, 42, 2-3, 305-312. Hraste, M. (1967): Ikavski govori sjeverozapadne Istre. Fifologija, 5, 61-74. I vit, P. (1958): Die serbokroatischen Dialekte. Graven-hage. ivič, P: (1961): Priloži poznavanju dialekatske slike za-padne Hrvatske. Godišnjak Filozofskog fakulteta u No-vom Sadu, 6, 191-212. Ivič, P, (1963): Paralele poljskome 'pocbylenie' na srpskohrvatskom terenu. Studia lingüistica in honorem Thaddaei Lehr - Splaviñski, Krakow, 227-243. 57 ANNALES 12/'98 Josip II SAC: PODOBA NAREČIJ OB SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJI, 53-58 Ivič, P. (1981): Prilog karakterizadji pojedinih grupa ča-kavskih govora. Hrvatski dijalektološki zbornik, 5, 67-91. Ivič, P. (1982): O munskom govoru v severno| Istri. Studies in Slavic and General Linguistics, 2, 131-155. Ivšrč, S. (1956): jezik Hrvata kajkavca. Ljetopis JAZU, 48, 47-88. Jedvaj, j. (1956): Bednjanski govor. Hrvatski dijalekto-loški zbornik, 1, 279-330. Junkovič, Z, (1972): jezik Antuna Vramca i podrijetio kajkavskoga dijalekta. Rad JAZU, 363, 5-229. Kalsbeek, f. (1984-1985): Neke fonološke in morfološke osobine govora Nugle u sjevernoj Istri. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku, 27-28, 313-320. Kovačec, A. (1989): Četverotonski prozodijski sustav nekih kajkavskih govora. Govor, 6, 2,13-27. Kovačec, A. (1990): O razvoju vokalizma u dvama susjednim kajkavskim govorima. Suvremena lingvistika, 29-30, 51-59. Lencek, R. L. (1982): The structure and History of the Slovene Language. New York. Lipovec, A. (1979-1980): Verbalizirana pritrdilnica (ni-kalnica) v govoru Babnega Polja, jezik in slovstvo, 25, 7-8, 209-213. Lisac, J. (1988): iz goranskog vokalizma. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku, 31-11, 137-175. Lisac, j. (1989): Prozodija goranskib kajkavca. RacJovi ANUBiH, 84, 241-249. Lisac, J. (1991-1992): Konsonatizam goranskib i ostalih kajkavaca. Raclovi Filozofskog fakulteta u Zaclru, 31, 63-90. Lisac, J. (1996): Hrvatski dijalekti i jezična povijest. Zagreb. Lisac, J. (1997): Sličnosti i razlike bednjanskoga govora i štajerskih dijalekatnih idioma. Kaj, 30, 5-6, 31-40. Logar, T. (1975): Slovenska narečja. Ljubljana. Logar, T. (1981): Dragatuš (OLA 15). U: Fonoioški opis srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovensčkih i makedonskih govora obuhvačenim Opšteslovenskim lingvistčkim atlasom. Sarajevo, 133-137. Logar, T. (1996): Dialektološke in jezikovnozgodo-vinske razprave. Ljubljana. Logar, T» - Rigler, J. (1990): Karta slovenskih narečij. Ljubljana. Lončarič, M. (1996): Kajkavsko narečje. Zagreb. Lončarič, M. (1997): Hrvatsko-slovenski jezični odnosi s dijalektoloških gledišta. U: Hrvati u Sloveniji. Zagreb, 347-357. Lukeži«?, f. (1990): Čakavski ikavsko-ekavski dijalekt. Rijeka. Lukežič,!. (1998): Govori Klane i Studene. Rijeka. Moguš, M. (1982): Čakavština Opatijskog krasa. Radovi Zavoda za slavensku filologiju, 17, 1-14. Ramovš, F. (1935): Historična gramatika slovenskega jezika. Vil. Dialekti. Ljubljana. Ribarič, J. (1940): Razmještaj južnoslovenskih dijalekta na poluotoku Istri. Srpski dijalektološki zbornik, 9. 1-207. Rigler, J. (1963): južnonotranjski govori. Ljubljana. Rigler, j. (1986): Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana. Skok, P. (1956): Novi priloži proučavanju govora žum-beračkih čakavaca (Prvi dio). Hrvatski dijalektološki zbornik, 1, 215-278. Šimurtovic, P. (1S70): Dijalekatske značajke buzetske regije. Istarski mozaik, 8, 5. 35-49. Šojaf, A. (1973a): Kajkavski ikavci kraj Sutie. Rasprave Instituta za jezik, 2, 37-44. Šojat A, (1973b): Govor u Samoboru in njegovoj okolici. Rasprave Instituta za jezik, 2, 51 -72, Težak, S. (1979): Sjeverni govori čakavsko-kajkavskog medunarječja u karlovačkom četveroriječju. Radovi Zavoda za slavensku filologiju, 16, 37-52. Toporišič, J. (1963): Zamenjava tonemske opozicije s kvantitetno v meščanskem govoru brežiškega Posavja. Slavistična revija, 14, 206-209. Vermeer, W. (1982): On the Principal Sources for the Study of Čakavian Dialects with Neocircumflex in Adjectives and e-presents. Studies in Slavic and Genera! Linguistics, 2, 279-341. Vermeer, W. (1983): The Rise and Fall of the kajkavian Vowel System. Studies in Slavic and Genera! Linguistics, 3, 439-477, Vranic", S. (1995): Koliko je fonoioški sustav mjesnoga govora Lisca čakavski, Fluminensia, 7, 2. 39-58. Zečevič, V. (1988): Kajkavski ikavci s gledišta jezičnoga kontakta. Rasprave Zavoda za jezik, 14, 217-231. Zorko, Z. (1997): Morfološke značilnosti vzhodno-koroškth, Štajerskih in panonskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Hrvatski dijalektološki zbornik, 10, 107-122. Žagar - Jagrov, f. (1983): Kostel. Kočevje. 58 PROSTORSKA ORGANIZACIJA BIVANJA NA PRAGU 21. STOLETJA* ORGANIZZAZIONE SPAZSALE DS RESIDENZA ALLE SOGISE DELL XXI SECOLG SPATIAL ORGANIZATION OF HABITATION ON THE THRESHOLD OF THE 21st CENTURY '' V tem tematskem sklopu objavljamo tri prispevke, ki so jih avtorji pripravili na podlagi sociološke raziskave o bivalnem in delovnem okolju ter o revitalizacij']' mestnega jedra Kopra. Nosilec raziskave je prof. dr. Zdravko Mlinar, sodelavca mag. Marjan Hočevar in mag, Franc Trček; izvedena je bila v okviru Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede. Pri tem se opirajo predvsem na podatke iz ankete, ki je zajela 840 prebivalcev iz celotnega območja Mestne občine Koper. Anketiranje je izvedla CATI d. o. o. Ljubljana februarja in marca t. I. Naročnika raziskave sta Mestna občina Koper, v zvezi z izvajanjem širšega programa "Razvojnega projekta Koper 2020", predsednik projektnega sveta Tomaž Bizajl, in Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. (Op. uredništva) ANNALES 12/'98 izvirno znanstveno delo UDK 711.4(497.4 Koper)"20" 711(497.4 !stra)"20" 325.11 (497.4 istra}"20" BiVALNO OKOLJE iN DRUŽBENO-PROSTORSKE SPREMEMBE Sociološki vidiki prostorske organizacije v Mestni občini Koper Zdravko MLINAR Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Sl-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 e-mail: zdravko.mlinar@uni-lj.si IZVLEČEK Slovenska obala se uvršča med najprivlačnejša območja za naseljevanje iz vse širšega zaledja. To potencialno vodi do zgoščevanja v prostoru, ki prihaja v nasprotje s težnjo k vse večji individualizaciji bivanja in mobilnosti ter s težnjo k zasebnosti v bivalnem okolju. Politika prostorskega razvoja teži k strnjeni in gostejši naselitvi, stanovanjske preference prebivalstva pa so prav nasprotne. Na podlagi anketne raziskave so prikazane ugotovitve o navezanosti (identifikaciji) prebivalcev v različnih teritorialnih okvirih; nato pa tudi značilne oblike zasebnosti v bivalnem okolju; informatizacija in telesna negibnost (sedentarnost), prostorski red in nered. Opravljena analiza neposredno ali posredno nakazuje vrsto aplikativnih (urbanistično planiranje in stanovanjsko načrtovanje) in teoretsko socioloških implikacij. Ključne besede: bivalno okolje, stanovanje, prostorska mobilnost, individualizacija, zasebnost, navezanost 1. UVOD To besedilo se osredotoča na sociološke vidike problematike bivalnega okolja, na podlagi analize podatov iz anketne raziskave in Številnih drugih virov v koprski občini. Pri tem pa ne gre ie za posnetek trenutnega stanja, temveč tudi za razkrivanje teženj in aspiracij, ki jih bodo ljudje poizkušali uveljavljati v prihodnosti.1 Upoštevamo tudi širši družbeni in družboslovni kontekst, ki lahko prispevata k razkrivanju in ozaveščanju o smereh spreminjajnja prostorske organizacije bivanja, la organizacija naj bi sicer upoštevala specifične naravne danosti v konkretnem okolju, hkrati pa tudi eman-cipatorične težnje človeka, ki naj bi jih uveljavljal tako, da bi s tem čim manj posegal v zasebnost drugih. Čim večje bo zgoščevanje ljudi in njihovih dejavnosti v prostoru, tern bolj bo kvaliteta življenja ljudi odvisna tudi od sociološko utemeljenih vzorcev usmerjanja prostor- ske organizacije njihovega bivanja. Kot temeljno usmeritev upoštevamo prepoznavne elemente dolgoročne preobrazbe: od prostorske organizacije bivanja, ki je le izražala nujo in vnaprejšnjo določenost, k takšni, ki temelji na človekovi izbiri. Izbira pa zadeva tako možnost povezovanja (vključevanja, skupnosti) kot ločevanja (izključevanja, zasebnosti). Bivališče ni več le streha nad glavo, temveč vse bolj postaja tudi sredstvo, s katerim človek uveljavlja svoj selektivni odnos do okolja. V zadnjem desetletju imamo na Koprskem in na Obali, podobno kot v širših teritorialnih okvirih, opravka z radikalnimi prekinitvami predhodno nekako samoumevnih "razvojnih procesov". Namesto "ekstenzivnega zaposlovanja" v industriji je prišlo do zapiranja tovarn in do brezposelnosti, zaustavilo se je priseljevanje, velikopotezno zasnovani načrt o nadaljnji stanovanjski gradnji "Žusterna lil" je bil uresničen ie manj kot petodstotno. Namesto poudarkov na "družbeno usmerjeni stanovanj- 1 Še zlasti glede na dobljene podatke o razlikah v stališčih med generacijami in glede na izobrazbo. 61 ANNALES 12/'98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDtKt DRUŽB ENO-PROSTORSKI H SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER. 61-78 ski gradnji" ter "socializaciji funkcij družine" ipd. smo gradbenih materialov, izpostavljenost oz. zaščita proti prešli na "privatizacijo družbenih stanovanj", s katero pa vetru, osončenost, bližina morja, obdelovalne površine se ni ustrezno povečala tudi odgovornost novih last- zemlje idr. nikov. Na podlagi nove informacijsko-komunikacijske Pomen teh danosti se je neenakomerno spreminjal.2 tehnologije pa se nakazuje spet vračanje dela na dom na splošno pa lahko rečemo, da se je zmanjševala stop-pa tudi zdravljenja in sploh krepitev "domocentričnosti". nja odvisnosti od njih hkrati z razvojem tehnologije pro-Ob vsem tem pa nam primanjkuje določnejših usme- izvodnje, gradnje, prometa in komunikacij. Proizvodnja ritev za prihodnost. Lahko bi celo rekli, da gre za krizo opečnih korcev je lahko nadomestila strehe iz kamnitih planiranja in usmerjanja nasploh. Nekateri sociologi za- ploščic, beton in opeka pa sta dopolnjevala ali nastavljajo vprašanje, ali v času t, i. postmoderne družbe domeščala kamnite stene (zidove). Omejena dostopnost sploh še lahko računamo na prav določeno smer raz- in razpoložljivost (pretežno le krajšega, hrastovega) lesa voja, ali gre za nepredvidljivo, "odprto preobrazbo" {Al- na območju Slovenske ¡stre je že določala tudi po-brovv, 1996). Vendar pa je hkrati v teku tudi vrsta dolgovato obliko stavb z značilno dvokapno streho sprememb kot npr. zmanjševanje velikosti gospo- {Benčič Mohar, 1993; Fister, 1986; Požeš, 1990). Z dinjstev, ki se - tako kot že dve stoletji - odvijajo Se izboljšanimi transportnimi možnostmi pa je les izgubljal naprej neodvisno od političnih sistemov in hotenj kon- pomen regionalno specifične določilnice kraško-pri-kretnih ljudi. To kaže, da vendarle še imamo podlago za morske arhitekture. določena predvidevanja družbeno-prostorskih spre- Podobno kot se je zmanjšala odvisnost od raz-memb v prihodnjih desetletjih. Takšno izhodišče pa bo- položljivih gradbenih materialov v bližnji okolici, se damo preverjali z nenehnim soočanjem empiričnih po- nes pri gradnjah manj ozirajo tudi na podnebne raz-datkov za koprsko občino s sociološko posplošenim iz- mere. Namesto tradicionalno značilnih nizov stavb so kustvom v mednarodnem merilu. sedaj na podeželju novi objekti medsebojno oddaljeni in niso postavljeni tako, da bi drug drugega ščitili pred 2. NARAVNE DANOSTI, IDENTITETA NASELJA IN vetrovi (Požeš, 1991, 58). Pri novogradnjah pa je es- POSAMEZNIKA tetski užitek, ki ga omogoča odprt pogled na morje, postal odločilnejši kot pa izpostavljenost burji ali pa Posebnosti bivalnega okolja na območju Slovenske osončenje. Istre so bile že doslej predmet zanimanja in preučevanja S tem načenjamo tudi vprašanje, kako ohranjati zna- strokovnjakov s področij geografije {Požeš, 1990; Titi, čilno strnjenost in s tem identiteto gručastih vaških nase- 1993;) arhitekture (Perossa, 1.998), etnologije (Šuklje, lij, Z zmanjševanjem pomena rodovitne zemlje za po- 1952; Ravnik, 1995), umetnostne zgodovine (Benčič deželsko prebivalstvo se je hkrati umikala še ena od Mohar 1993) in drugih. Pri tem je značilno zlasti iskanje omejitev, zaradi katere se je v preteklosti uveljavljala in izpostavljanje posebnosti tega območja v širšem kon- strnjena naselitev. Medtem ko je bil v preteklosti kmet tekstu mediteranskih posebnosti nasploh. To lahko razu- tisti, ki je varoval plodna kmetijska zemljišča in zato gra- memo - zlasti v novejšem času - kot izraz povečanih dil na njihovem obrobju, pa sta ob spremenjeni strukturi prizadevanj za razkrivanje in rekonstrukcijo regionalne prebivalstva to skrb morali prevzeti država in občina. Za- identitete, kar je še posebnega pomena v treh obalnih konsko varstvo kmetijskih zemljišč omejuje pozidavanje občinah, ki so v slovenskem merilu doživele najbolj dra- le-teh prek zunanjega roba starega vaškega naselja, matične populacijske spremembe po drugi svetovni V zvezi s tem se utemeljeno ugotavlja, da se bodo z vojni. "nadaljevanjem dosedanjega razvoja ... gručaste vasi pre- Raziskovalci so doslej bolj preučevali fizične razsež- obraziie v dolga, nepregledna obcestna naselja brez nosti bivanja in preteklost kot pa njegove družbene raz- pravega središča in brez robov, pa tudi brez prave sežnosti in sedanjost ter smeri spreminjanja v pri- identitete. Taka naselja danes že lahko opazujemo v ne- hodnosti. Sploh prvič pa se lotevamo sociološke pre- posrednem zaledju Kopra (Škocjan, Bertoki, Prade, Po- učitve te tematike na območju koprske občine in Slo- begi, Čežarji, Pri dvor), "{pod črta I Z. M.). Te spremembe venske Istre; marsikatera vprašanja, ki jih tu izpo- zadevajo eno od temeljnih vodil urbanizma in varstva stavljamo, pa tudi v sociologiji nasploh še niso bila kulturne dediščine, ki si prizadevata, da bi ohranili de- obravnavana. diščino vernakulame arhitekture in identiteto tradicio- Med naravnimi danostmi izstopajo: podnebne raz- nalne gručaste vasiV tem smislu gre za ohranjanje mere, klima; konfiguracija terena, relief; razpoložljivost pomembnih vrednot, ki terjajo tudi restriktivne ukrepe v 2 Pač pa se pomen' bližine morja' Že povečuje, v bodoče pa se bo'morebiti spet povečeval tudi pomen obdelovalne zemlje. 3 V okviru "planerske delavnice" v obalnih občinah so bila sicer izražena različna stališča o tem, ali naj bi: 1. nadalnji razvoj podeželja omejevali oz. vezali izključno na že obstoječa jedra podeželskih krajev aH 2. naj bi formirali tudi nova naselja, V obeh primerih pa naj bi uveljavljali vzorec prostorske organizacije, pri katerem gre za "decentralizirano koncentracijo" prebivalstva. 62 ANNALES 12/98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI DRU28ENO-PROSTORSKIH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, 61-78 odnosu do anarhičnih teženj današnjih graditeljev. Gre torej za zapoznelo ozaveščanje o tem, kako izgubljamo krajevne in regionalne posebnosti (v znatni meri prav zaradi modnega modernizma v arhitekturi),4 kar danes poizkušajo korigirati vse številnejša prizadevanja za ohranjanje stavbne dediščine. 3. O BIVANJU IN MOBILNOSTI V PROSTORU S sociološkega vidika je pa vendarle treba opozoriti, da pri tem ne gre te za kontinuiteto, temveč tudi za diskontinuiteto. Dediščina fizične strukture grajenega okolja iz preteklosti namreč predpostavlja tudi določene odnose med ljudmi, ki so danes že nesprejemljivi. V tradicionalnih vaških naseljih praktično ni bilo možnosti za uveljavljanje človekove individualnosti in zasebnosti tako znotraj zgradb kot v odprtih prostorih pred njimi.5 Danes nam ne gre več le za identiteto naselja in !e za teritorialne identitete na sploh, temveč postaja vse pomembnejša tudi identiteta posameznika.6 V kontekstu postmoderne (informacijske) družbe, ko se "vse,: kar je trdno, staplja v zraku", postaja vse težje uveljavljati - sicer v arhitekturi močno priljubljene - toge geometrične vzorce prostorske organizacije naselja. S : preseganjem okvirov eksistenčne nuje in naravnih danosti stopa v ospredje bolj svobodno vzpostavljanje odnosov med ljudmi tako z možnostjo vključevanja kof ■izključevanja. To pa pomeni, da je treba razkrivati in presegati tudi enostranosti komunitatve miselnosti, ki na podlagi "bogate" dediščine tradicionalizma (vaška skupnost), socializma (komuna; soseska) in nacionalizma (nacionalna enotnost s podrejanjem lokalnih in regionalnih posebnosti) še pomembno določa predstave o primerni prostorski organizaciji na vseh ravneh. Sestavni del te enostranosti je tudi nepozornost do individualne različnosti in neupoštevanje potrebe po človekovi intimni, osebni sferi ali pa nerazvitost taksne potrebe zlasti med nižje izobraženim prebivalstvom. Npr. ali naj bo dvorišče pred hišo ali za njo, ne zadeva le spremembe namembnosti (npr. ali prostor za živali ali za avtomobil) in. dostopnosti, temveč zadeva tudi človekovo potrebo po umiku v intimno osebno sfero in možnost izključevanja drugih. Za to pa v velikih družinah, ki so prebivale v enem ali dveh prostorih - kot kažejo etnografske študije za Slovensko Istro - ni bilo nikakršnih možnosti. Danes ne gre več le za to, da si nekdo zagotovi ograjeno dvorišče zaradi vetra ali prekrit zu- nanji prostor z latnikom iz vinske trte zaradi sence, temveč gre tudi za zagotavljanje vizualne in akustične zasebnosti v odnosu do sosedov in mimoidočih. 3.1. Avtohtonost in selitve: retrospektiva in perspektiva Kot je znano, je zaradi političnih sprememb po drugi svetovni vojni prišlo na območju Slovenske Istre do velikih preseljevanj. Po naših podatkih več kot polovico (54%) prebivalcev koprske občine tvorijo priseljenci, v starem mestnem jedru pa je prišlo do skoraj popolne zamenjave prebivalstva. To je seveda pravo nasprotje tisti praksi, ko so ljudje vse življenje ostajali v kraju rojstva in celo v isti alt prizidani zgradbi in s svojo rodbino, ki je tako izoblikovala kolektivno identiteto posameznih krajev oz. zaselkov, kot so Babici, Bertoki, Gregoriči, Kocijančiči, Turki. Koprska posebnost ni le v tem, da so avtohtoni prebivalci predvsem v urbaniziranih predelih občine postali manjšinska kategorija. Tudi razmerje med tistimi, ki že od rojstva živijo v koprski občini, in priseljenimi od drugod, glede na starostno strukturo, kaže prav nasprotno sliko od običajne. Največ "domačinov" v Kopru ne najdemo med najstarejšimi (le 21% med tistimi, ki so stari 65 in več let), temveč med najmlajšimi vprašanci v anketi (85% med 18 do 24 let starimi vprašanci). Drugače rečeno: čim mlajši so, tem večji je med njimi delež domačinov; čim starejši, tem več je priseljencev. Takšna ugotovitev pa seveda ne more biti podlaga za sklepanje, da se bo tudi v bodoče še povečeval deiež avtohtonega prebivalstva. Nasprotno, že na podlagi razlik v težnjah po mobilnosti, ki jih razkrivamo med starostnimi kategorijami na podlagi ankete, je vidno, da bodo ravno mladi v bodoče najbolj mobilni. Po velikih premikih prebivalstva po II. svetovni vojni, ki so zadevali etno-nacionalno prestrukturiranje ter intenzivno industrializacijo, je danes sicer prišlo do nekakšnega zatišja, ko ne gre več niti za množično priseljevanje ali odseljevanje, niti za množično zaposlovanje, niti za množično stanovanjsko gradnjo. To pa ne pomeni, da se bo nasploh zaustavila prostorska mobilnost ljudi, temveč gre bolj za prehod k novemu tipu mobilnosti. Namesto množičnih tokov namreč lahko pričakujemo vse večjo raznovrstnost in individualizacijo mobilnosti tako glede na smer in oddaljenost kot glede na čas odsotnosti ali prisotnosti. Kljub temu pa bo prav območje Slovenske Istre tudi v prihodnje še lahko od- 4 Arhitekt Moškon je ob tem zapisal: "Danes postajajo značilnosti posameznega kraja vedno bolj zabrisane, uniformirane in medle: mesta in mesteca so podobna vsakemu novemu mestu na naši polobli; razlikujemo jih le še po starih mestnih jedrih, če so se sploh ohranjala kot priče svoje dobe in razvoja. Novi pomodemi premiki v arhitekturi in urbanizmu si zadnje desetletje tudi pri nas prizadevajo to stanje popraviti z arhitekturo spomina in kraja." (Moškon, 1992, 17). 5 Tudi v obalnih mestih - Kopru, izoli in Piranu - je bila na prvem mestu stmjenost zaradi varnosti, pa Četudi je to pomenilo utesnjenost in medsebojno izpostavljenost prebivalcev npr. v zelo ozkih ulicah. 6; Tudi v mednarodnem merilu je npr. postalo varstvo univerzalnih pravic človeka pomembnejše kot pa državna suverenost {ne-vmesavanje v notranje zadeve). 63 ANNALES 12/'98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI DRU2BENO-F'ROSTOR5KIM SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, 61-73 stopalo od splošnega modela prav zaradi svojih naravnih in geografskih posebnosti, t j. kot obmorsko In (sub)mediteransko območje (glej več o tem v: D Laine in Graff, 1997). Kot takšno bo privlačno tako za različne poslovne interese, za krajša in daljša bivanja in za stalnejše naseljevanje nasploh. Tako kot so poznavalci že doslej ugotavljali "silni pritisk na obalo", lahko ob sproščanju mobilnosti v "Evropi brez mej'1.7 - navzlic sedanji "umiritvi" - s tem računamo tudi v prihodnosti. Pač pa se bo namesto "spremembe stalnega bivališča" povečevala raznovrstnost interesov za različne oblike bivanja v krajšem času, ki bodo izstopale iz sedanje toge dvojnosti: "stalno bivališče" ali "hotel". Vse več bo gostujočih skupin ali posameznikov, ki se bodo na specifične načine vključevali v lokalno življenje le za določen čas. Že danes je značilno, da se dom in domačnost za "višje sloje" prebivalstva ne omejuje več le na eno mesto, temveč se pojavlja na večib lokacijah.8 Tudi če so na enem mestu le določen čas, ne želijo, da bi ga preživljali v zelo formaliziranem, temveč rajši v bolj domačnostnem okolju, v katerem zadržijo svojo aktivno vlogo. 3.2. Omejevanje in/ali spodbujanje priseljevanja Bivalne razmere v obalnih občinah bodo v bodoče vse bolj odvisne od zunanjih vplivov in še zlasti od intenzitete priseljevanja. Glede na to smo v anketi zastavili vprašanje: "Ali bi bilo treba v prihodnje težiti k temu, da bi na splošno omejevali ali spodbujali priseljevanje drugih ljudi v našo občino?" Iz odgovorov vidimo, da prebivalci koprske občine izražajo zelo restriktivne težnje glede nadaljnjega priseljevanja, in to celo tisti, ki so se sami priselili v to občino; le majhen delež pa jih je za to, da bi ga spodbujali. Relativno najmanj jih je za omejevanje priseljevanja iz drugih krajev Slovenije, nekaj več, ko gre za Evropsko unijo, še več za omejitve priseljevanja iz Italije, največ pa jih je za takšne omejitve iz drugih območij nekdanje Jugoslavije (80%, medtem ko jih je za spodbujanje le 7%). Največjo strpnost ali celo motiviranost za pritegovanje tujcev kažejo najmlajši in najbolj izoteaženi anketiranci. Teritorialno poreklo znotraj poenotenega evropskega prostora izgublja dosedanji pomen, v ospredje pa stopajo vprašanja o bolj selektivnem odnosu do različnih kategorij prebivalstva, tako kot npr. do potencialnega priseljevanja in naseljevanja gospodarstvenikov, upokojencev, študentov, profesorjev, umetnikov ipd. V situ- aciji, ko je prostor občine in obalne regije omejen, različne potrebe po prostoru pa se povečujejo, prebivalci izražajo najbolj odklonilen odnos do graditve počitniških hiš za nedomačtne. Le nekaj manj odklonilno stališče imajo do graditve stanovanj za upokojence od drugod. Ob tem pa izražajo podporo graditvi turističnih objektov (hotelov, marin, športnih objektov), namenjenih za pritegovanje tujih turistov. Največjo podporo pa izražajo graditvi prostorov za mednarodno uveljavitev univerze, npr. za gostujoče profesorje in tuje študente. Vsekakor ima "projekt univerza" v koprski občini trdno in najmočnejšo podporo med prebivalstvom, pa četudi to terja graditev prostorov za bivanje in delovanje tujih profesorjev in študentov. Privlačnost naravnega okolja bi lahko - v domiselnih razvojnih programih - uporabili za pritegovanje vrhunskih znanstvenikov, profesorjev in raziskovalcev (podobno pa tudi pisateljev in kulturnikov) s številnih univerz v času njihovih "študijskih dopustom (sabbatical leave). Premalo je npr. znano in upoštevano dejstvo, da tisoče ameriških profesorjev išče primeren kraj v kakšni drugi državi, kjer bi v prijetnem bivalnem okolju lahko delali v času, ko imajo svoj "sabbatical". Če bi le maloštevilne od njih uspeli pritegniti za nekaj mesecev ali študijsko leto, bi to lahko imelo dalekosežne, neposredne in posredne razvojne učinke za občino in regijo, saj to ne bi bili le turisti, temveč bi se lahko vključevali tudi v razvojne programe v izobraževalni in raziskovalni sferi, v gospodarstvu, kulturi, zdravstvu Ipd. 3.3. Čim bliže ali čim boljše: študij v domačem kraju ali drugod? Predpostavka o prednosti ostajanja v domačem okolju (kraju, občini, regiji) in celo pri starših je implicitno ali eksplicitno prisotna tudi v zvezi z nastajanjem nove univerze. Domačnost namreč implicira določeno stacio-narnost in navajenost na lokalne danosti. S tem pa pride tako do samoomejevanja v smislu apriornega odpovedovanja morebitnim boljšim možnostim drugod kot tudi v smislu izključevanja drugih, ki bi lahko prispevali k blagostanju kraja, občine ali regije. Domačnost torej dostikrat pomeni nerefleksivno sprejemanje konkretnih danosti, ki jih posameznik ne ocenjuje v odnosu do morebitnih drugih alternativ. Glede na vse to pa moramo dopustiti tudi možnost, da domače oz. tisto, kar nam je prostorsko najbližje, ni nujno tudi najboljše, pa bodisi da gre za človeške ali materialne vire, za delovne navade. 7 Ob tem bo prihajalo - kot nam kažejo dispozicije mladih - tudi do inclivšduatiziranega odseljevanja, s čimer se v preteklih desetletjih ni računalo; namesto dosedanje samoumevnosti bo postalo vse težje zadržati tudi najkvalitetnejše domače kadre. Pri tem pa bo pomembna prav kvaliteta bivalnega okolja. Vse več je vabljivih ponudb za najsposobnejše, da bi Študirali v inozemstvu. Takšen Študij pa dostikrat vodi do "mešanih zakonov" in do naselitev v drugih krajih. 8 Tako imamo npr. strokovnjaka, ki je zaposlen v Kopru, stanuje v Semedeli, poslovno dostikrat ostaja v Ljubljani, kjer ima tudi svojo garsonjero, sicer pa sta z ženo pogosto tudi v hiši njenih staršev, kjer obdelujeta nekaj zemlje, počitnice redno preživljata v Zgornjem Posočju, službeno ali zasebno potujeta v druge države, odrasla otroka pa stanujeta spet drugod itd. ANNALES 12/'98 Zdnivko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI DRUŽBENO-PROSTORSKIH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, 6?-7fl Graf 1: Študiral bi čim bliže domačemu kraju (% soglašanja). Graph 1:1 would like to study as near to my home as possible (% consent). 100,0% 90.0%- 80,0%" 70,0%- id,9% 60,0%- Illfl 50,0%- .40,0%- lili .'30,0%- lin lil /20,0%- ', ; :io,o%- ■ 0,0% ■■ > llllff 62,7% ■ "■■ J .... ,: V- nm iti m 53,9% MIT sj,s% fllll si® '■MWi'. '■'fif^yy Ism 3 a,6% 37,5% lîÊWi tell 65 in ■ več let 55-64 i el 45-54 tet 35-44 let 25-34 do 24 let let V anketi smo zastavili vprašanje: "Kje naj bi si mladi .-.z Obale predvsem prizadevali študirati: a) čim bliže '.'domačemu kraju, b) tam, kjer je najboljša univerza za . izbrano strokovno območje?" (Za sumarne odgovore glej graf.) Na tej podlagi ugotavljamo da stališče, naj bi si . mladi prizadevali študirati čim bliže domačemu kraju, :■ relativno najbolj podpirajo starejši prebivalci in tisti z '■najnižjimi stopnjami izobrazbe in slabimi materialno- ■ .-.finančnimi razmerami ter tisti, ki imajo doma bolj omejen dostop do telekomunikacijskih omrežij (Interneta). ■ Kvaliteto Študija pa postavljajo na prvo mesto pretežno ./mlajši in bolj izobraženi vprašane i, ki živijo v ugodnejših materialno-finančnih razmerah in se z doma bolj vključujejo v telekomunikacijska omrežja. V nestandar-diziranih intervjujih prvi poudarjajo, da pač želijo ostati doma, ohranjati stike s prijatelji ipd., drugi pa potrebo po pridobivanju novih izkušenj, spoznavanju novih ljudi /JiT okolij, tako da bi se zaradi kvalitete študija bili pripravljeni za določen čas "odpovedati" družini, prijateljem, partnerju. Z intenziviranjem povezovanja in /mobilnosti v slovenskem in mednarodnem merilu pa se bo še zmanjševalo tisto, čemur se je doslej bilo treba odpovedati. Značilna Cankarjeva razdvojenost med domačim in tujim bo izgubljala svojo "težo". Ugotovljeni interes mladih na Koprskem dobiva vse bolj realno podlago z evropskimi programi visokošolskega izobraževanja in izmenjave študentov, kot je npr. Erasmus, v katerega bo v I. 1998/99 vključenih že 1627 univerzitetnih in drugih visokošolskih ustanov iz 24 držav. 4. BIVANJE ALI PREHODNOST: INSTRUMENTALIZACIjA DOMAČEGA OKOLJA ZA ZUNANJE CILJE Z razširjanjem prometne dostopnosti in povečevanjem mobilnosti ljudi v prostoru (po številu avtomobilov koprska občina prednjači pred vsemi drugimi in je že prehitela sosednja italijanska območja) se spreminja razmerje med prostori, ki jih ljudje uporabljajo za svoje bivanje, in tistimi, ki jim prvenstveno služijo za prehod (translokacijo) na poti do določenih ciljev (de-stinacij). Čim daljše so njihove poti oz. čim bolj oddaljene so njihove destinacije, tem bolj se spreminja razmerje med prehodnimi in namembnimi prostori v škodo oz. na račun drugih. Prostori, ki so bili včasih, ob bolj stacionarnem načinu življenja, namenjeni bivanju, postajajo vse bolj instrumentaiizirani, tako da njihova raba ni prvenstveno določena s potrebami domačinov na določeni lokaciji, temveč predvsem kot prehod in sredstvo za to, da dosežejo neke druge destinacije. To npr. velja tako za vse bolj množična gibanja turistov kot za tranzitni prevoz blaga preko koprske Luke. In vse kaže, da se bodo problemi v zvezi s tem še zaostrili, in sicer na vseh ravneh: a) V meddržavnem merilu, saj že danes posamezne države omejujejo tranzitni promet (značilno zlasti Švica, Avstrija). V koprski občini pa so prizadevanja Luke naravnana ravno k povečevanju takega tranzitnega prometa. Tu gre tudi za prehod turistov, delavcev in nakupovalcev med Italijo in hrvaško Istro.9 b) Glede na medkrajevno prostorsko mobilnost ljudi znotraj občine. Značilen primer predstavlja vas Podgorje (podobno Podpeč), kjer krajani "ne vzdržijo več navala številnih obiskovalcev Slavnika". Ob tem, ko gre v enem dnevu skozi vas tudi več kot 500 ali celo več kot 1000 ljudi in tam parkira tudi do 300 avtomobilov, Podgorci v različnih oblikah protestirajo in so že nekajkrat morali poklicati policijo.10 c) Podobno gre za konffiktne situacije tudi glede na promet znotraj posameznih naselij. Kvaliteta bivalnega okolja se s povečevanjem avtomobilskega prometa na najbolj prehodnih območjih iz leta v leto slabša. Zaradi kratkovidnosti v času graditve stanovanjskih naselij na nekdanjem zunanjem robu mesta niso predvideli nadalj- 9 Podobno gre za prehodnost koprskega območja v medobčinskih relacijah. 10 Izletniki s svojimi avtomobili ovirajo krajevni promet, spuščajo odveza ne pse brez nagobčnikov, trgajo zaščitene in nezaščitene rože, : ; odmetavajo smeti in cigarete, ne spoštujejo zasebne lastnine ipd. In tako kot so že prikazale Primorske novice (Cek, S. 5. 199J5) skfe-'■;..:' pa jo: "Ljudi ne podimo stran in se ne zapiramo sami vase, vendar če nas nekdo neprestano nadleguje, se bomo morali temu enkrat ČV upreti". 65 ANNALES 12/'98 Zdravfco MLINAR: NEKATERE SOCIOLOŠKI VIDIKI DRUŽ8ENO-PROSTORSKIH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, 61-73 njega širjenja mesta. Tako je Semeciela postala ozko grlo kot prehod med mestnim jedrom in Markovcem kot novim naseljem v zaledju. Ulice dobivajo tranzitni značaj, kar pa pomeni prometno ogroženost pešcev, prometne nesreče, hrup, oviran dostop zaradi parkiranja ipd. Vse to je privedlo do protestnih akcij najbolj prizadetih prebivalcev v krajevni skupnosti Semedela in Za gradom. Vlado Šav (1995) celo splošno ravnodušnost meščanov, ki se je pokazala v njihovem odnosu do obnavljanja osrednjega koprskega trga, ter identftetno krizo priseljencev povezuje z našo temo: "Dokler bodo ulice in trgi za večino le "prometni kanali", o kakšni identiteti pač ne moremo govoriti" (podčrtal Z. M.). Potem ko so avtomobili že močno izrinili nekdanjo mediteransko sproščenost bivanja in življenja ljudi pred svojimi domovi, tudi na ulici, je sledilo omejevanje in izločanje prometa iz nekaterih ulic; v drugih pa se je tranzitni promet še povečal (npr. preko Markovca za Izolo). d) Tudi v ožjem merilu, ko gre za dostope do več-stanovanjskih zgradb in njihova t. i. funkcionalna zemljišča, je komunikacijska funkcija povsem prevladala nad bivalno. Kolikor so sploh zagotovljeni potrebni odprti prostori, je tu večinoma poskrbljeno bolj za "skozi iti" kot pa za "tam biti". Tu pogrešamo npr. klopi v senci, kjer bi lahko posedali stanovalci iz bloka.11 S tem bi bila podana vsaj ena od osnov za to, da bi "posvojili" tudi te zunanje prostore in namesto sedanje ravno-dušnosti vzpostavili bolj odgovoren odnos do njih. e) Pod istim zornim kotom lahko kritično ocenimo graditev večstanovanjskih zgradb, v katerih je bivanje osiromašeno zaradi dolgih, ozkih in slabo osvetljenih hodnikov. To še prispeva k odtujenosti vsega, kar je zunaj vhodnih vrat v samo stanovanje. f) Končno lahko kvaliteto bivanja, ki jo - na podlagi izkušenj koprskih arhitektov - terjajo zlasti mlajši in bolj izobraženi iskalci stanovanj, vidimo tudi v težnji k načrtovanju bolj odprtih prostorov znotraj stanovanja, tako da se pri tem hkrati zmanjšuje potreba po posebnih hodnikih. Gibanje naj ne bi bilo izločeno in omejeno le na to funkcijo, temveč naj bi bilo obogateno s spremljajočimi doživljajskimi vsebinami (Kresal, 1986, 38). Nakazani zorni kot analize bivalnih razmer torej predstavlja izziv za izdelavo programa konkretnih akcij v prihodnosti. 5. STOPNJA NAVEZANOSTI NA TERITORIALNA OBMOČJA Prebivalci koprske občine so sicer navezani tako na svoj kraj kot tudi na svojo občino ter na Slovensko Istro (obalno regijo) in na Slovenijo kot celoto. Bistveno manjša pa je stopnja njihove navezanosti na vse širše Graf 2: Najbolj navezan na: Graph 2: Most attached to: 80,0% 70,0%' 60,0%' 50,0%-40,0%-30,0%-20,0%-10,0%-0,0% 65,6% 52 :< Ç 18,1% 10,4% ] 5% 17,1% 15, V -, 0,4% 0,4% 1,3% 0,9% 2,6% 1,4°/, svoj svojo svojo Slovenijo srednjeevrop. Evropo svet kraj občino regijo kot celoto in bližnje kot celoto kot celoto __ države koprska raziskava (1998) H SjM (93/1) 11 Res pa' je tudi to, da- nekateri-stanovalci ne'želijo biti' izpostavljeni nekakšnemu neformalnemu nadzoru, kar bi bilo mogoče upoštevati pri načrtovanju (morebiti z usmeritvijo "opazovalcev" bolj na ulico ali otroke, na zelenje ipd.). 66 ANNALES 12/'9 8 zdravi) mlinar: nekateri sociološki vidiki DRUŽB eno-prostorski h sprememb v mestni občini koper, 61-78 teritorialne enote (na območje srednjeevropskih in bližnjih držav, na Evropo in svet kot celoto). Če pa jih sprašujemo o tem, na katero od navedenih območij so najbolj navezani, pa dobimo dosti bolj izdiferencirano sliko: na prvem mestu močno izstopa navezanost na svoj kraj, ki daleč presega vse drugo; preko nacionalnih okvirov pa navezanost skorajda sploh več ne seže. Visoka stopnja navezanosti na kraj se z višjo stopnjo izobrazbe relativno zmanjšuje; pač pa je večja pri tistih, ki živijo na vasi oz. na podeželju, ki imajo obdelovalno zemljo in manj osebnih stikov z ljudmi v drugih državah. V teh znakih torej prepoznavamo značilni profil klasičnega, "starega lokaiizma" (Strassoido, 1990). Pri tem gre torej še bolj za navajenost na danosti, za relativno zaprtost in nizko občutljivost za dogajanje in možnosti v širših teritorialnih okvirih. Posebnost, ki jo razkrivamo na podlagi naše ankete v primerjavi z našimi predhodnimi ugotovitvami na ravni Slovenije kot celote (SjM 1993/1), je v tem, da na Koprskem razkrivamo močnejšo občinsko in regionalno -identifikacijo. Tako je navezanost na regijo Slovenska Istra (Obala) močnejša kot pa navezanost na Slovenijo v celoti, medtem ko do sedaj znani splošni vzorec izraža obratno zaporedje (gl. graf). Navzlic etnični heterogenosti prebivalstva v koprski občini (zaradi priseljevanja) torej razkrivamo znake močne regionalne identifikacije. To se izraža tudi z izpostavljanjem lastnih posebnosti in v zahtevi po njihovem priznavanju s strani drugih. V tem smislu je značilno, da velika večina (87%) soglaša s stališčem; "V Ljubljani nimajo dosti posluha za posebnosti in probleme naše občine in Slovenske Istre." Visok delež vprašanih (79%) se strinja tudi s stališčem; "Žal mi je, da se istrske in mediteranske posebnosti izgubljajo in utapljajo s prevladovanjem vseslovenskih značilnosti." V tem kontekstu lahko razumemo tudi podporo stališču, da se je treba "držati ... tradicije kraško-primorske arhitekture". Že v dosedanjih obravnavah te teme (gl. npr. Šav, 1995, str. 287-288) so razpravljale! opozorili, kako se je Istran ob množici priseljencev od drugod ovedel svoje kulturne drugačnosti.12 Začel je poudarjati svoje staro-selslvo in identiteto, ki z vidika zgodovinske pripadnosti Graf 3: Kako stanujete sedaj in kako bi želeli stanovati? Graph 3: Where and how do you live now and where would you like to live in the future? hiša na samem hiša z vrtom v naselju vrstna hiša sanovanjska zgradba j j v -z do 10 stanovanj : . blok z več kot 10 stanovanj stolpnica •■:;■•■ 41,0% 142'8% '8,0% 13,8% I 0,7% | ,4% ' 3,5% ' 16,8% 0.0% kako stanujete sedaj? sili 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% kako bi želeli stanovati? 12 Pri tem se poudarja njegova prilagodljivost, odpornost, vzdržljivost, prebrisanost in nezaupljivost do Neistranov oz. zaprtost do "foreštov" 67 ANNALES 12/98 Zdravi® MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VlOiKi DRUŽBENO-PROSTORSKiH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, G1-78 istemu kulturnemu prostoru in izkušnji sega preko današnjih državnih meja in je celo pomembnejša od jezikovne sorodnosti. Priseljencem v obalnih mestih in satelitskih naseljih se je, ob tem ko so "prišli z vseh vetrov, nagrmadili blok k bloku, se gospodarsko postavili na noge" - sicer zastavljalo vprašanje - "kje sploh smo in kdo so ti ljudje ob nas". Ob tem pa se poraja nova istrska identiteta v teh krajih rojene generacije ljudi. Krepi se jedro mladih izobražencev, ki poizkuša afirmirati posebnosti (Slovenske) Istre in rekonstruirali to njeno identiteto s poudarjanjem razlik med kontinentalno Slovenijo in slovensko Istro kot delom medite-. ranskega prostora z vidika zgodovine, arhitekture, življenjskega stila, glasbe, političnih interesov (kot izziv se pojavlja t.im. "emonocentrizem") i.dr. 6. DEJANSKI IN ŽELENI NAČIN BIVANJA Poznati subjektivne težnje (preference, aspiracije), ki jih imajo prebivalci je pomembno navzlic temu, da jih mogoče celo večji del ne bo uspelo uresničiti v do-glednem času. Predstavljajo namreč opozorilo lokalni in državni politiki ter stroki v kateri smeri se bodo te težnje uveljavljale bodisi v dovoljeni in organizirani ali v nedovoljeni in anarhični obliki. Z načinom bivanja na tem mestu označujemo predvsem bivanje v različnih tipih zgradb, kar (lahko) implicira tudi različno gostoto naselitve oz. pozidave. Če današnji način bivanja primerjamo z želenim lahko ugotovimo naslednje: če bi upoštevali subjektivne težnje prebivalcev, bi prišlo do zmanjšanja deleža v vseh kategorijah, ki predstavljajo (večjo) koncentracijo in gostoto naselitve. Poveča! pa bi se delež bolj razpršene naselitve. Tako bi prišlo do največjega zmanjšanja deleža tistih, ki prebivajo v stanovanjskih biokih z več kot 10 stanovanji (za 16%), do največjega povečanja pa bi prišlo v kategoriji "hiša na samem" (povečanje za 26% glede na tiste, ki že danes prebivajo na ta način). Nekoliko poenostavljeno bi torej lahko rekli, da vprašane i skoraj v celoti, fronta Ino zavračajo bivanje v bloku ali stolpnici (sprejema ju le 0,7 in 0,4% vpra-šancev). Hkrati pa bi jih kar devet desetin prebivalo v družinski hiši (če tu upoštevamo tudi vrstno hišo). Prikazane želje glede načina bivanja se pomembneje ne razlikujejo po posameznih kategorijah prebivalstva (npr. tu ni razlik glede na materialno-finančno stanje vpra-šancev in s stopnjo izobrazbe) in gre torej za vsesplošno težnjo k bolj razpršeni naselitvi. Avtor: d.i.a. Zabukovec Branislav, 1985 Terasaste hiše ob Cesti na Markovec v Kopru. Terraced houses along Cesta na Markovec in Koper. 68 ANNALES 12/'98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI DRUŽBENO- PROSTORSKI H SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, fil-78 Poenostavljeno čmo-belo dihotomijo v smislu blok ali družinska hiša bi lahko zmanjšali z večjo domiselnostjo v strokovnem in političnem usmerjanju stanovanjske graditve. Vrsta pomanjkljivosti, ki jih prebivalci navajajo v zvezi z bivanjem v bloku niso nujna značilnost le-teh. Stanovati v večstanovanjski zgradbi (bloku) ne pomeni že kar nasploh pristajati na utesnjenost in večjo izpostavljenost različnim motnjam, čeprav je to do sedaj največkrat zares tako tudi bilo. Velika, več-stanovanjska zgradba ne pomeni nujno v vsakem primeru tudi večje utesnjenosti in več motenj. Pod določenimi pogoji bi tudi v njih lahko zagotovili prostore za nemoteno delo, želeno vizualno zasebnost ipd. Prav v stolpnici je mogoče hkrati zagotoviti tako visoko stopnjo vizualne zasebnosti, kot tudi odprti razgled na estetsko zanimive motive v okolici, n.pr. iz Markovega hriba na morje in na staro mesto i. pd. Bivanje v blokih, vsaj v takšnih kakršni so bi I i grajeni doslej, prav na obalnem, submediteranskem območju predstavlja še posebej izzivalno omejitev. To je najbolj drastična oblika zapiranja in odmikanja od naravnega okolja, kateremu bi se sicer prav tu lahko najbolj približali. Glede na klimatske razmere bi se dosti večji del vsakdanjega življenja družine ali posameznika lahko odvijal v odprtih prostorih vsaj šest mesecev na leto. Omejitev ni le ekonomskega značaja, temveč gre tudi v veliki meri za prevladujoče profesionalna vzore modernistične arhitekture, ki so ignorirali regionalne posebnosti in vernakularno tradicijo. V bodoče bi lahko uresničili že zasnovane načrte za graditev atrijsko - terasastih večstanovanjski h zgradb. Arhitekt B. Zabukovec je že v letih 1971 in 1985 pripravil "Študijo pozidave terasastih hiš v Semedeli". V njej je hkrati upošteval tako specifične naravne danosti (gradnja v hribu nad Cesto na Markovec) kot tudi težnje ljudi k odprtosti bivalnih prostorov navzven (terase), hkrati z zagotavljanjem zasebnosti, tako da stanovalci na eni terasi ne bi bili izpostavljeni pogledom stanovalcev iz druge terase.13 Dosedanjo prakso graditve bi bilo mogoče v prihodnje preusmeriti, npr. s postopnim uvajanjem večje raznovrstnosti stanovanj in hkrati raznovrstnosti stanovanjskih zgradb (po velikosti, kvaliteti, opremljenosti, lokaciji ipd.), kar bi zmanjšalo apriorno negativni odnos do "bloka". Pri tem bo moteča določena stereotipno negativna sodba o "bloku", ki bo, ob povečani vlogi tržišča, še v naprej omejevala možnosti afirmacije bivanja v večstanovanjskih zgradbah na sploh. Vendar pa bo vse večja diverzifikacija dejavnosti (gl. o tem F. Trček) in družbene strukture prebivalstva in še zlasti povečevanje števila individualnih gospodinjstev (brez otrok) prej ali slej moralo priti do izraza tudi v diverzifikaciji fizične strukture grajenega okolja. Ker v prihodnosti ni računati na množično zaposlovanje kakršno je bilo značilno za glavni "industrijski val",14 bo tudi s povsem gradbeno tehničnega vidika zmanjšana možnost, da bi sploh gradili velike bloke, katerih stanovanja bi lahko vseljevali le postopoma v daljšem času. 7. PREUSMERJANJE NASELJEVANJA IZ OBALNEGA PASU V ZALEDJE Izzivalna je ugotovitev, da imamo na eni strani ljudi, ki živijo utesnjeno in moteno v obalnem pasu s pretirano gostoto naselitve, hkrati pa - sicer nekoliko odmaknjeno -območje, ki se prazni, gospodarsko nazaduje in celo izumira. Že prikazane težnje prebivalcev k bolj razpršeni naselitvi bi lahko (pre-)usmerjaii na podeželje, kjer bi se jim lahko vsaj delno približali v okviru modela "decentralizirane koncentracijef (ki bi ga lahko bolj fleksibilno uporabljali, ne da bi vztrajali na togih geometričnih vzorcih, ki so sicer še močno utrjeni v arhitekturi in urbanizmu). Podpora prebivalcev preusmerjanju naseljevanja iz obalnega pasu v zaledje je sicer že prisotna (53% anketirancev ga podpira, 16% zelo podpira), vendar pa se zdi, da to za ljudi še ne predstavlja eno od najbolj prioritetnih nalog na ravni občine. Preusmerjanje naseljevanja na podeželsko zaledje bi lahko predstavljalo velikopotezni projekt, ki bi terjal sočasno angažiranje akterjev na večih ravneh. Posameznik je v zvezi s tem skoraj povsem nemočen (n.pr. če ni kanalizacije v celem naselju), tako da se - brez pomoči - lahko le pasivizira ali pa ločeno išče (nelegalno rešitev izven naselja.15 Pred leti je imela glavno pobudo občina, tako da so bile uspešno realizirani nekateri programi za revitalizacijo podeželja (ceste, vodovod, telefon). Vrsta določilnic. pa je tudi državnega značaja (obseg in način varovanja kmetijskih zemljišč in kulturne dediščine). Propadanje posameznih stavb in naselij pa izraža tudi dejstvo, da so lastniki razpršeni po vsem svetu, tako da bi se včasih dokopali do rešitve lahko šele s povezovanjem v svetovnem merilu. Gre za dve obliki (pre)usmerjanja iz obalnega pasu na podeželsko zaledje: a) za preseljevanje, do katerega bi prihajalo bodisi ob ohranjanju dosedanjih delovnih mest ali pa ob vzpostavljanju novih v zaledju, in 13 Kot tradicionalne elemente regionalne, istrske arhitekture, ki omogočajo večjo odprtost do narave arh. Perossa (1997, 260-267) izpostavlja bodisi terase ob htSi, ki jih poznamo pod imenom "baladur" in "logietta", bodisi na strehah hiš, ki so jih imenovali "a liane". 14 Tako je v času pospešenega zaposlovanja števiinih delavcev v Luki nastala celo zamisel o graditvi stanovanjskega bloka v Pradah, ki se kot velik objekt gotovo ne bi vkljapljai v podeželjsko okolje. 15 Nasprotno pa Manžan predstavlja primer kraja, ki se je popolno komunalno opremi! (vodovod, kanalizacija, asfalt) na podlagi sočasnega delovanja posameznikov, krajevne skupnosti in občine. 69 ANNALES 12/'98 zdravko MLINAR' NEKATERI sociološki VIDIKI družbeno-prostorskih sprememb V MESTNI občin! koper, 61-•/8 b) za oživljanje podeželskega prostora z vzpostavljanjem infrastrukture za različne aktivnosti in s tem s povečevanjem obiska in zadrževanja prebivalcev iz urbaniziranih območij na podeželju. Med najpomembnejše zahteve v zvezi s prvim - na podlagi odgovorov v naši anketi - sodijo: zagotoviti potrebno komunalno opremljenost, izboljšati prometne zveze, večje možnosti za pridobitev lokacije za zgraditev hiše, nove možnosti za zaposlitev ali samozapo-slitev, možnost za pridobitev večje parcele, razpoložljivost lokacij z lepim razgledom, zemlja za obdelavo idr. Doslej je bilo videti, da graditev novega (npr. izven vaškega jedra) že samo po sebi pomeni nekakšno alternativo in torej opuščanje starega (npr. znotraj starega vaškega jedra). Organizirani pristop, ki bi v večjem merilu odprl možnosti poselitve v navezovanju na obstoječa vaška jedra, pa bi bil lahko komplementaren in bi hkrati prispeval tudi k revitalizaciji le-teh. Tako bi se s povečanjem števila ljudi hkrati povečala možnost za boljšo lokalno oskrbo. Če bi ob tem bolj fleksibilno in diferencirano omogočali tudi gradnjo na večjih parcelah, pa bi povečali motiviranost za naseljevanje na podeželju. Druga oblika revitalizacije podeželja pa so različne aktivnosti, v katere bi se dnevno, tedensko ali pa vsaj občasno vključevali prebivalci pretežno iz najbolj urbaniziranih naselij. Med njimi vprašanci postavljajo v ospredje: peš in kolesarske rekreacijske poti, kulturne prireditve, aktivnosti v zvezi z obnavljanjem arhitekturne dediščine, kmečki turizem, različna igrišča, pridelovanje oliv, grozdja idr. Vse to pa ne predstavlja nujno pridobitev, ki bi bile v korist podeželskemu prebivalstvu.1 Protesti domačinov v Podpeči (in - kot že nakazano -v Podgradu), kažejo, da se jim je življenje v vasi zaradi številnih turistov, planincev, plezalcev, zmajarjev, jadralnih padalcev, motokrosistov in drugih obiskovalcev poslabšalo in da postaja včasih kar neznosno. Prišlo je že do večjih nasilnih spopadov, do posegov policije ipd. Vse to pa predstavlja nekakšno "streznite^', ko gre za programe za revitalizacijo podeželja. Vendar pa to pre- ■: sega zastavljeni okvir obravnave na tem mestu. Pri tem je bistveno, da tudi podeželje tu najde svoj interes in ne postane le objekt poseganj od zunaj. Kolikor se bo z vključevanjem v Evropo povečevala tudi kompetitivnost za prostor ob sami obali, kar bo še nadalje povzročalo višanje cen nepremičnin, pa tudi storitev, bo to že zaradi stroškov navajalo ekonomsko šibkejše kategorije k odseljevanju iz tega območja.17 Pred narni je torej čas intenzivnejšega prestrukturiranja in diferenciacije v priobalnem območju, ki pa se ne bo odvi- jal enakomerno, tako da se bodo posamezni naselitveni stanovanjski sklopi nižjega standarda ohranjali še naprej. 8. INDIVIDUALNOST IN ZASEBNOST V BIVALNEM OKOLJU Pod zornim kotom dolgoročnega procesa individu-alizacije (o tem že Mlinar, 1994; Mlinar et al. 1995) na tem mestu osvetljujem le nekatere izbrane problemske sklope, ki zadevajo spremembe v načinu bivanja, tako z vidika fizične strukture kot tudi odnosov rned ljudmi. S tem utemeljujem tudi določeno predvidljivost teh sprememb za prihodnost in torej možnost anticipirati potrebe in probleme, ki "jih še ni", 8.1. Od množične industrijske gradnje do oblikovanja po osebnem okusu V preteklih desetletjih je bila temeljna usmeritev množične stanovanjske gradnje v Kopru predvsem zagotoviti "streho nad glavo" za delavce, ki so se zaposlovali v velikih podjetjih, kot sta 'Tomos" in "Luka Koper". Stanovanjske zgradbe so bile uniformno grajene na podlagi standardnih vzorcev stanovanj, pretežno kar za povprečno družino ali za samskega delavca. V kolikor se danes (vsaj za nekatere) odpirajo možnosti za preseganje eksistenčne nuje, pa se takoj zastavljajo vprašanja o diferenciaciji in indivtdualizaciji bivanja. To po eni strani pomeni zaostrovanje problemov neenakosti, na kar se država in občina - sicer z zamudo, pa vendarle - odzivata s programi za socialna in neprofitna stanovanja. Hkrati pa pričakujemo vse večjo senzi-bilnost za različne potrebe, bodisi zaradi omejitev ali zaradi izjemnih zmožnosti posameznikov, ki doslej niso bile upoštevane,- ■ Ko gre za nasprotje med uveljavljanjem posebnih potreb in okusov na eni strani ter ohranjanjem stavbne (arhitekturne) dediščine, anketiranci - načeloma (l?) -dajejo prednost drugi. Hkrati pa gre tudi za vprašanje o možnostih spreminjanja fizične strukture grajenega okolja v okviru značilnega življenjskega ciklusa posameznika in družine. Tako ugotavljamo, da v koprski občini 70% anketirancev pogreša več možnosti, da bi lahko sami prilagajali (spreminjali) hišo alt stanovanje po svojih potrebah in okusu. Četudi ideja o fleksibilnosti fizične strukture grajenega okolja ni nova, pa vendarle obstoječi stanovanjski fond v koprski občini nudi zelo omejene možnosti bodisi za fleksibilno spreminjanje notranje organizacije razpoložljivih prostorov bodisi za prizidavanje dodatnih 16 Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (U. Komac, mentor J. Koželj) so zasnovali ureditev omrežja kolesarskih povezav in pe5 poti, ki bi povezovale naravne in kulturne znamenitosti v zaledju obale ter predstavljale osnovo za pohodnistvo in kolesarjenje. S tem ciljem so spodbudili že prostovoljne akcije za pripravo takih poti. 17 To je vsaj dolgoročna perspektiva; sicer pa so cene nepremičnin na Obali te sedaj višje kot v sosednji Italiji. ANNALES 12/'98 Zclravko MLiN AR: NEKATERI SOCiOLOŠKI VIDIKI DRUŽBENO-PROSTORSKiH 5PREMEM8 V MESTNI OBČINI KOPER, 61-78 prostorov. S tem, ko je bilo dosedanje načrtovanje in graditev preveč usmerjeno na dokončne rešitve, je dejansko postalo nemogoče napraviti potrebne spremembe, ki bi jih sicer tako glede na spremenjene potrebe in (večja) finančna sredstva lahko uresničili, pa bodisi da gre za dodatno sobo, za garažo i. dr.58 8.2, Opremljanje stanovanja Težnja k individualni samostojnosti je razvidna tudi iz velike podpore, ki jo je dobilo stališče: "Četudi bi ime! več sitnosti, bi rajši sam opremljal novo slano vanje, kot pa da bi bilo vse v naprej določeno" (soglaša 87% vprašancev). Posamezniki uveljavljajo svoje vse bolj raznovrstne in edinstvene okuse in hkrati s tem postajajo vse bolj nenadomestljivi. Tako se potencialni kupci vključujejo v (re)produkcijski proces kot soudeleženci v oblikovanju svojega bivalnega okolja. Tudi če ne gre za individualno gradnjo in sodelovanje potencialnega uporabnika v teku samega projektiranja, tržišče samo terja vse bolj anticipativno upoštevanje pričakovanega kupca. Sicer pa imamo odgovore na vprašanje o tem, kako pomembno je pri gradnji in urejanju novih stanovanj upoštevati, da opremijo prostore po okusu kupca.. Večina vpraša ncev šteje to za pomembno ali zelo pomembno, njihov delež pa vartira giede na stopnjo izobrazbe, tako da najmanj izobraženi tudi najniže vrednotijo takšno možnost. Kolikor se bodo v prihodnosti - če že ne zaradi večjih ekonomskih zmožnosti večine prebivalcev, pa vsaj zaradi zmanjševanja števila članov gospodinjstva -povečale možnosti za sproščanje bivalnih prostorov z bolj selektivnim odnosom do vsega razpoložljivega inventarja, lahko pričakujemo, da bodo hkrati s tem, ko bo stopala v ospredje višja stanovanjska kultura, prihajalo do vse izrazitejšega poosebljanja stanovanj. Po eni strani se bo inventar zoževal na tisto, kar je zares potrebno v določenem času, po drugi strani pa se bo krepila težnja, da vsak posameznik tudi v material iz i ran i obliki dograjuje (in celo časovno razširja, tudi v preteklost) svojo življenjsko pot. 8.3. Odstopanja od povprečja in arhitektonske ovire Tema, ki ji je bilo v strokovni in širši javnosti v Sloveniji posvečeno že veliko pozornosti, zadeva premagovanje t. i. arhitektonskih ovir, pri čemer so največkrat mišljene ovire, ki otežujejo ali onemogočajo gibanje invalidom na vozičkih, npr. paraplegikom. Mi to temo postavljamo v širši kontekst vse večje senzibilnosti za razlike in odstopanja od "povprečnega človeka" ali povprečne družine, ki je kot prevladujoči vzorec še zavestno ali nezavedno prisotno v stanovanjskem načrtovanju. V zvezi s tem se pojavljata dve protislovni situaciji: a) Po eni strani ljudje dajejo vesplošno, "plebiscitamo podporo" reševanju teh vprašanj. Kar 91% anketirancev soglaša s tem, da je "probleme arhitektonskih ovir za omejeno gibljive (invalide) ... treba odpraviti, tudi če bi to podražilo stanovanjsko gradnjo". Po drugi strani pa morajo prizadeti še nadalje opozarjati na skorajda brezštevilne primere takih omejitev npr. v Kopru in Ankaranu, podobno kot v drugih krajih Slovenije. b) Drugo protislovje pa je v tem, da se senzibilnost za odstopanja od povprečja spet zaustavlja le pri nekaterih najbolj vidnih primerih, tako kot so zeio opazni "vozičkarji" na ulici, nekaj manj slepi in slabovidni s svojimi palicami, še manj pa tisti, ki so sploh nemobilni, Tisti, ki so najhuje prizadeti, npr. nemobilni in vezani na svoje stanovanje ali posteljo, pa še nadalje ostajajo (bolj) prepuščeni sami sebi, saj 'niso na očeh javnosti'. "V ANKARANU NAS JE INVALIDOV PREMALO ..." Na podlagi konkretnejše proučitve te problematike v Ankaranu19 smo ugotovili, da se navzlic predpisom, ki zahtevajo odpravo ovir za invalide, le-te še vedno pojavljajo, tudi pri novogradnjah. Nasploh je glede tega veliko nedoslednosti. Ovire so tudi v dostopih do javnih zgradb (npr. v novem oskrbnem centru) in v gibanju po samem kraju. Turisti - invalidi nimajo dostopa niti do morja niti do bazena. Kjer so avtomobili na pločnikih, je pa mesto za invalide le na cestišču. Eno temeljnih socioloških vprašanj pri vsem tem pa je še vedno prevladujoča večinsko-manjšinska logika v utemeljevanju potrebe po odpravljanju "arhitektonskih ovir". Glede na maloštevilnost prizadetih in njihovo nemoč je tudi javna odzivnost na njihove specifične potrebe toliko manjša oz. počasnejša. Tako torej eden od prizadetih, ki upošteva, da v Ankaranu invalidi predstavljajo manj kot 1% prebivalcev, paradoksalno ugotavlja: "V Ankaranu nas je invalidov premalo, da bi lahko kaj dosegli!" 8.4. Navajenost ali izbira? Navajenost na določen prostor vodi do čustvene navezanosti nanj, ki omejuje izbiro alternativnih lokacij tudi v primerih, kadar bi ta bila racionalno zelo ute- 18 V bodoče naj bi zmanjševali delež fiksnih elementov v načrtih in gradnji in s tem povečevali možnosti da lastnik (uporabnik) vse bolj sam, manj pa načrtovalec zanj, določa prostor giede na svoje potrebe. V načrtih za Žusterno Mi (arh. Lučka Sarec) je bilo v zgradbah določeno le fiksno jedro, sicer pa naj bi bile stene fleksibilne. 19 Tu se poleg "domačih invalidov" pojavljajo še omejeno gibljivi pacienti iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, kjer je hospitalizirSnih veliko p ara p leg i kov, ter Mladinskega zdravilišča in letovišča {tudi otroci z obolenji i oko motornega aparata), pa tudi otroci s cerebralno paralizo iz "DruStva sonček" iz Hrvatinov. 71 ANNALES 12/'98 Zcfravfco mlinar: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIK! DRUŽBENO-PROSTORSKIH SPREMEMB V MESTNI občini koper, 61-78 meljena. Na ta način velike razpoložljive stanovanjske površine ostajajo neizkoriščene, saj objektivne spremembe, npr. v družini in gospodinjstvu (zmanjšanje števila članov zaradi odšelitve, smrti ipd.), niso skladne tudi s subjektivno pripravljenostjo za spremembo, ki bi terjala preselitev v drugo stanovanje (hišo). Dilema se na splošno zastavlja takole: ali spreminjati fizično strukturo bivališča ali naj se izmenjujejo ljudje, ki tam prebivajo? Ameriški vzorec reševanja te dileme je predvsem -visoka rezidencialna mobilnost. Pri nas pa se ljudje bolj nagibajo v drugo smer. To se kaže iz podpore, ki jo ljudje dajejo naslednjemu stališču: "Če bi potreboval drugačno stanovanje (hišo), bi rajši poskrbel za adaptacijo, preureditev na sedanjem mestu, kot da bi se moral preseliti v kakšno drugo". S takšnim stališčem se strinja dve tretjini vprašanih. Podobno velja giede soglasja s stališčem:" Lahko bi sicer našel zase kakšno bolj primerno bivališče, vendar rajši ostanem v tem, na katerega sem že navajen." Še večjo podporo pa izražajo, da naj lovek ... tudi na stara leta ostane v istem stanovanju (hiši), četudi je za to stanovanjski prostor manj izkoriščen" (se strinja 73%). S tem načenjamo tri vprašanja: a) kako se spreminja in kako je mogoče dosegati večjo fleksibilnost same fizične strukture bivališča, b) koliko se izboljšujejo možnosti (zmanjšuje "cena" v najširšem pomenu besede) mobilnosti v smislu sproščanja prometa z nepremičninami in c) koliko se spreminja (povečuje) fleksibilnost vedenja samih stanovalcev. Vsako od teh vprašanj bi terjalo še posebno obdelavo. 8.5, V nasprotju s trendom: graditev hiše za dve družini Tradicionalne predstave o skupnem bivanju : več generacij se nekako po inerciji neopazno podaljšujejo tudi še danes. To nam razkriva stališče: "če bi gradil hišo, bi gledal na to, da bi bila zadosti velika tudi za družino otrok". Skoraj dve tretjini od vseh vprašanih se strinja s takim stališčem. Vendar gre pri tem za iluzorna pričakovanja in velika, neracionalna vlaganja. Do tega prihaja zaradi značilnih intergeneracijskih razlik, na katere nas opozarjajo tudi odgovori na vprašanje: "Kako blizu skupaj ali daleč narazen naj bi prebivali starši od mlade družine, če bi obstajala možnost izbire?" Medtem ko si starejši bolj želijo bližine mladih (npr. tako da bi mladi stanovali v - sicer samostojnih stanovanjih iste zgradbe ali v soseščini), pa relativno več mlajših anketirancev šteje za primernejše, da bi mlade družine prebivale v kakšnem drugem kraju. Težnje k večji individualni samostojnosti so očitno vse močnejše in za mlajše generacije vse večkrat celo pomembnejše kot pa ugodnosti, ki se jim nudijo v hiši staršev. Zaradi za- ostajanja in preživele miselnosti starejše generacije pa ostajajo neizkoriščene tolikšne stanovanjske površine, da bi - po nekaterih ocenah - z njimi "pokrili" vse temeljne stanovanjske potrebe v občini. Hkrati pa je v zvezi s tem protislovjem podan izziv za opredelitev programa za spremembo namembnosti takšnih površin v skladu z novimi (tehnološkimi) pridobitvami in problemi. Tako npr. za "te!edelo"ali za "home fitness" v času ko se poudarja ponovno krepitev doma v kontekstu informacijske družbe. 8.6. Nemoč posameznika in trajanje graditve Zgraditi ali kupiti hišo ali stanovanje je tako zahtevna naloga, da največkrat presega moči posameznika in (zlasti mlade) družine. To nemoč, ki sicer ljudi pasivizira, pa graditelji v praksi premagajo s tem, da podaljšujejo čas graditve tudi na deset in več let. S t. i. "etapno gradnjo" pa postane naloga lažje uresničljiva. To je pomembno tako zaradi postopnosti zagotavljanja potrebnih sredstev kot tudi same graditve, še zlasti če se pri tem v večji meri "opirajo na lastne moči". S tem pa prihajajo v navzkrižje s predpisi, ki ščitijo javni interes, da bi graditev opravili v čim krajšem času in s tem zmanjšali njene moteče vplive na okolico. Anketiranci dajejo presenetljivo visoko podporo naslednjemu stališču: "Ker ljudem primanjkuje denarja, jim je treba dovoliti, da gradijo tudi dalj časa, čeprav je to moteče za okolico" (soglaša kar 87% vprašanih). Navzlic motečim vplivom, do katerih prihaja pri časovno podaljšani graditvi, se kaže vendarle prevladujoča javnomnenjska podpora takšni praksi in ne njeno zavračanje.20 Hkrati pa nas vse to opozarja, da gre za stisko posameznikov in družin tudi zato, ker je na ravni države in občine bolj izpostavljena njuna omejevalna vloga kot pa partnersko sodelovanje v kontekstu večnivojske teritorialne organizacije. Reševanje problema s samo dinamiko gradnje v fizičnem smislu je seveda bolj "primitivno" in moteče, kot pa bi jo predstavljalo ustreznejše simbolno urejanje časovne organizacije financiranja graditve in nakupa stanovanj. 9. INDIVIDUALNOST SN PROSTORSKI RED Ohranjanje arhitekturne dediščine in varovanje kmetijskih zemljišč naj bi po mnenju anketirancev imelo prednost pred novimi zahtevami po prostoru v zvezi s stanovanjsko graditvijo ter pred zahtevo, da je treba "dopuščati graditeljem svobodno uveljavitev posebnih potreb in okusov". S podporo zahteve, da je treba "zmanjšati črno gradnjo z ostrejšimi kaznimi" (85% to podpira), kot tudi s podporo stališču, da sta "po- 20 Tudi pri tem pa lahko pričakujemo veliko' razliko med takšno načelno podporo in stališči tistih , ki bi bili dejansko najbolj moteni. ANNALES 12/'98 Zdravko mlinar: nekateri 50c1010ški vidiki družb eno-prostorski H sprememb v mestni občini koper, 61-78 membnejša ... red in varnost v naseiju, kot pa to da prideš z avtom do vrat" (83%), je podana trdna jav-nomnenjska podpora rigoroznejšemu uveljavljanju prostorskega reda. Pri tem pa je seveda treba upoštevati značilno nedoslednost ljudi, ki takšne zahteve izražajo predvsem v mislih na druge, ne pa tudi samih nase. Poudarjanje pomena reda in varnosti v naselju seveda izraža sedanji nered in ogroženost ljudi v značilnih stanovanjskih predelih, ne predstavlja pa jamstva, da so se npr. ljudje pripravljeni odreči komoditeti avtomobilske dostopnosti prav do lastnega bivališča. Tudi pri "črni gradnji" gre za delikatno iskanje razmejitve med težnjo k razširjanju meja svobode posameznika in zoževanju možnosti uveljavljanja samovolje na račun drugih (Mlinar, 1993; Gantar, 1993). Tako kot se krepijo težnje k večji svobodi bivanja in delovanja v prostoru, tako se hkrati zaostrujejo zahteve po doslednejšem uveljavljanju reda in (samo)discipline. Redki ga danes občudujemo z vidika stavbne dediščine vaških naselij Slovenske Istre, je bil vendarle prvenstveno red iz ■ nuje; to je bil red, ki je izražal človekovo nemoč, da bi odstopal od naravnih danosti. Pred nami pa so naloge za vzpostavljanje takšne prostorske organizacije, ki bo hkrati v največji možni meri omogočala, spodbujala in izražala človekovo individualnost in samostojnost. 10. INFORMATIZACIJA iN TELESNA NEGIBNOST ; (SEDENTARNOST) V BIVALNEM OKOLJU S povečevanjem prometne, in telekomunikacijske povezanosti vse več dobrin, storitev in idej postaja dostopnih neposredno na domu, tako da lahko govorimo o vse večji "domocentričnosti". Čeprav Koper objektivno in glede na ozaveščenost v tem pogledu še zaostaja za najbolj razvitimi, so vendarle tudi tu že prepoznavni značilni trendi. Po nekaterih kazalcih pa koprska občina sodi med najbolj razvite v Sloveniji in tudi že presega raven sosednjih območij na italijanski strani mej. Že podatki iz naše ankete npr. kažejo, da ima kar 98% anketirancev v gospodinjstvu enega ali več TV sprejemnikov, 95% jih ima telefon, 91% jih ima vsaj enega ali več avtomobilov; podobno jih ima že skoraj 60% doma tudi videorekorder, 40% enega ali več računalnikov, 12% pa dostop do interneta idr. (gl. več o tem -Trček). Bodisi da gre za delo, učenje ali razvedrilo, povsod imamo opravka z informatizacijo, ki po eni strani terja vse več časa, a hkrati vse manj telesnih aktivnosti. Vse večji delež ljudi vse več svojega časa sedentarno, brez telesnega gibanja, preživlja doma v stanovanju, s tem ko gledajo TV, študirajo oz. se učijo, berejo časopise, delajo z računalnikom, telefonirajo, se pogovarjajo. V Zahodni Evropi otroci presedijo okrog 1200 ur na leto doma pred televizijo, v ZDA pa približno dvakrat toliko, med tem ko isti otroci preživijo v šoli približno 1000 ur na leto. (Delors et. al., 1996). Tako se zaostruje temeljno protislovje: čim bolj ''napredujemo", tem bolj seden-tarni način življenja ogroža našo fizično eksistenco. Torej lahko že kmalu pričakujemo temeljno "prevrednotenje vrednot", česar pa se Koprčani danes še ne zavedajo. Le 24% jih redno, skoraj vsak dan, s športom ali drugimi oblikami razgibavanja poskuša ohranjati dobro telesno kondicijo, 21% enkrat tedensko, drugi pa bolj poredkoma ali sploh ne. Ob tem pa jih le 5% šteje zči z6 lo pomembno in 34% za pomembno, da se pri gradnji in urejanju novih stanovanj zagotovi tudi prostor z napravami za razgibavanje (home fitness). Z informatizacijo, ki prinaša reintegracijo dela in bivanja ob hkratni telesni pasivizaciji, so podani tudi izzivi za načrtovanje odprtih in zaprtih prostorov (trim steze, kolesarske poti, športno-rekreacijski objekti, home fitness ...). Med mladimi se že kaže drugačen odnos do telesa, ne le v smislu lepotičenja, temveč tudi z vzdrževanjem telesne kondicije. Kopalnice (naj) ne služijo le za higienske namene, temveč dobivajo večji pomen tudi v bolj hedonističnem odnosu do lastnega telesa. Pred nami so torej velike spremembe v načinu življenja, ko nove informacijsko - tehnološke pridobitve hkrati predstavljajo veliko potencialno ogrožanje človekove fizične eksistence. To pa so lahko veliki izzivi tudi za stanovanjsko in urbanistično planiranje. 11. INDIVIDUALIZACIJA PREHRANE IN STANOVANJSKO NAČRTOVANJE Vse večja raznovrstnost potreb in okusov članov gospodinjstva se bo nujno morala izraziti tudi v stanovanjskem načrtovanju in urbanizmu nasploh. To lahko ilustriramo v zvezi s pripravo hrane. Glede tega je poznana tradicionalna rešitev v okviru kmečke družine: ena jed v skupni skledi za vso družino. Danes pa le 8% vprašanih izjavlja, da se pri njih doma ne ozirajo na to, da imajo člani družine različne okuse. Večina pa jih to upošteva bolj ali manj pogosto. Tudi v zvezi s prehrano prihaja do sproščanja tradicionalne vezanosti le na določen prostor in na krajevne danosti, podobno kot smo to ugotavljali že v zvezi s samo gradnjo. Nekdanja samoumevna vnaprejšnja določenost je tako vključevala kaj, kdaj, kje in s kom bo kdo jedel? Vse to postane stvar odločitve in se spreminja z vse večjo dostopnostjo do raznovrstnosti v času in prostoru. Z vidika stanovanjskega načrtovanja je relevantno, da gre za vse več razhajanj med posamezniki, glede na to, kje bo kdo jedel: ali doma v stanovanju, ali v kakšnem javnem lokalu, ali na delovnem mestu, ali na potovanju v kakšnem drugem kraju ipd.; podobno pa tudi, kdaj bo jedel: ob istem času kot drugi člani družine ali ob različnih časih dneva ali tedna, torej tudi kako pogosto ipd.; glede na to pa tudi, s kom (sam, z nekaterimi ali vsemi člani družine, z njimi in z drugimi povabljenimi, s poslovnimi partnerji ipd.). 73 ANNALES 12/98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIK) DRUŽBENO-PROSTORSKSH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, 61-78 Le nekaj več kot polovico vseh anketirancev (56%) redno, tj. skoraj vsak dan obeduje skupaj z vsemi drugimi člani družine, ki stalno prebivajo doma. Drugi pa le nekajkrat na teden (16%) ali konec tedna (15%), še bolj poredkoma (8%) ali pa živijo sami (5%). Z večjimi dohodki pa tudi z večjo razgledanostjo in izkušnjami, ki jih ljudje prinašajo s svojih potovanj, se povečuje raznovrstnost prehrambenih navad. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da kuhanje izgublja značaj izključno ženskih opravil, to pa pomeni, da se lahko sočasno vključuje v ta opravila več družinskih članov in celo gostje (kot je to že običaj npr. v Skandinaviji). Tako kot je že postala nesprejemljiva vloga "gospodarja", tako se izteka tudi doba "gospodinj". V zvezi s tem se spreminja tudi notranja ureditev stanovanja. Namesto izločanja kuhinjskih opravil v zaprti prostor laboratorijske kuhinje se sedaj pojavlja zahteva: "kuhinja naj bi bila bolj povezana z bivalnim prostorom". Takšno stališče sprejema (šteje za pomembno ali zelo pomembno) kar 77% anketirancev. Doslej je bila gospodinja ravno v času obiskov in pogovorov z želenimi gosti zaradi kuhinjskih opravil v znatni meri izključena iz družbe.21 12. SKLEPNE MISLI: OD STREHE NAD GLAVO H KULTURI BIVANJA V opravljeni analizi smo nasplošno izpostavljali moč in nemoč človeka v kontekstu prostorske organizacije bivalnega okolja, tako v njegovem odnosu do naravnih danosti kot v odnosu do drugih ljudi. Pri tem smo upoštevali potrebo, da bi ohranjali arhitekturno dediščino grajenega okolja. Vendar pa smo hkrati zavrnili težnjo, da bi se omejevali le na logiko kontinuitete, ki ne daje prostora za vrednote zunaj znanih vzorcev ko-munitarne miselnosti.V tej miselnosti predvsem ni bilo mesta za vrednotenje človekove individualnosti in zasebnosti, ki smo jima zato posvetili večjo pozornost (kar pa naj ne bi bilo razumljeno kot druga enostranost, saj je revitalizacija javnosti obravnavana še posebej; glej M, Hočevar). Medlem ko so v preteklih desetletjih poudarjali le skupno in družbeno (npr. "socializacijo funkcij družine"), imamo v dolgoročni razvojni perspektivi dejansko opravka z dvojnimi, nasprotnosmemimi težnjami. Ena je težnja k vključevanju v lokalno in širše družbeno okolje, druga pa k izključevanju. Vendar gre konec koncev predvsem za selektivnost. Ravno stanovanje (bivališče) - potem ko ni več le "streha nad glavo" - postaja pomemben selekcijski mehanizem, ki ne predpostavlja frontalnega izključevanja iz okolja, temveč možnost uveljavljanja edinstvenih lastnosti posameznika in družine. Medtem ko je bilo v preteklosti skupno neposredni izraz nuje ali pomanjkanja (skupni vodnjak ali perice ob potoku), danes vse bolj postaja stvar izbire (shajanje v klubih, restavracijah ipd.). Podobno pa zapiranje v lastno gospodinjstvo zmeraj manj pomeni nemoč in objektivno nedostopnost do drugih, vse bolj pa subjektivno, individualno odločitev. V kontekstu koprske občine smo razkrili zelo poudarjeni lokalizem, ki pa ne izključuje hkratnega globa I i zma, Prvi se izraža v zelo visoki stopnji navezanosti na kraj, drugi pa zlasti v svetovnih razsežnostih gospodarskega delovanja, kakršno je značilno za dejavnost Luke Koper. Vendar pa ta dvojnost in disparatnost ni nekakšna stalnica. Zlasti mlajši in bolj izobraženi določno nakazujejo svojo težnjo k selektivnem iskanju kvalitete v mednarodnem in svetovnem merilu. Današnji lokalizem, kot ga razkrivamo v raziskavi, je torej še močno izključujoč, vendar pa se nakazuje povečevanje občutljivosti za alternativne možnosti v širšem prostoru. V raziskavi razkrivamo nasprotja med spontanimi težnjami k vse večji razpršenosti naselitve v prostoru občine in politiko prostorskega razvoja, ki teži k (večji)' strnjenosti in koncentraciji. Nakazane so možnosti za zbližanje obeh usmeritev. Pri tem bi se morali znebiti največjih pomanjkljivosti visoke gradnje, še zlasti tistih, ki jih je mogoče odpraviti s spremembo načrtovalske prakse. Zlasti izstopa neskladje med "kontinentalnim" vzorcem graditve relativno zelo zaprtih stanovanj, še posebej v večjih stanovanjskih blokih na eni strani in (sub)mediteranskim naravnim okoljem, ki izziva in omogoča dosti večjo odprtost in stik z naravo na drugi strani. Pri tem so velike možnosti za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, saj izboljšave niso odvisne le od večjih finančnih sredstev, temveč tudi od arhitekture, -ki je - v Sloveniji in v mednarodnem merilu - preveč sledila splošnim vzorom modernizma v škodo lokalnih in regionalnih posebnosti. Uvajali bi lahko tako tradicionalne istrske elemente večje odprtosti bivališča v naravo kot tudi nove tipe pozidave (kakršno predstavljajo terasaste atrijske hiše), ki jih sicer nismo poznali na tem območju. Tudi gradnja družinskih hiš po drugi svetovni vojni: je na Koprskem dosti uniformno sledila splošnim vzor-, cem. Značilna postavitev hiše na sredi parcele dejansko ne zagotavlja potrebne zasebnosti. Stanovalci so vizualno, akustično in v drugih pogledih na vse štiri strani izpostavljeni sosedom. Drugačna razporeditev (npr. s stičiščem hrbtnih strani sosednjih zgradb) bi lahko zagotavljala dosti več. prostora za intimnost in zasebnost na istih zemljiških površinah. Z zgoščanjem naseljevanja je vedno manj možnosti, da bi že s prostorsko oddaljenostjo zagotovili zaščitno 21 Po drugi strani pa vključevanje drugih članov gospodinjstva v ta opravila in pripravo hrane lahko Se poveča možnosti uveljavljanja raznovrstnosti okusov posameznikov. Z neposredno udeležbo lahko najbolj gotovo uveljavijo tudi svojo individualnost. ANNALES 12/'98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIK! DRUŽSENO-PROSTORSKIH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER, 61-7« vlogo v odnosu do neželenih posegov v zasebno sfero posameznika in družine. Močno izražena želja po bivanju v "hiši na samem" bo vse teže uresničljiva. Zato pa toliko večjo vlogo prevzema nase načrtovanje prostorske organizacije in fizične strukture grajenega okolja in seveda vsi tisti, ki jo načrtujejo. V tem smislu se povečuje odgovornost arhitekture in urbanizma ter vseh strok, ki se vključujejo v to dejavnost, saj bodo morale predložiti nove vzorce prostorske organizacije bivanja, ki bodo upoštevali hkratne težnje k večji odprtosti do narave in k večji možni tzključnosiido drugih ljudi. Hkrati z zgoščanjem naseljevanja v prostoru ter z individualizacijo življenskih stilov, lahko pričakujemo, de se bo še povečalo vrednotenje zasebnosti tudi med (manj izobraženimi) prebivalci, ki doslej tej vrednoti niso pripisovali velikega pomena. To bi kazalo upoštevati glede fizičnih struktur grajenega okolja (npr. za razliko od premočrtne in uniformne postavitve vrstnih hiš v tipu "tovarniških naselij'', kot sta Šaiaia in Olmo). Hkrati pa se bo povečala tudi selektivnost v medsebojnih odnosih v soseščini in v vse večjem zavračanju prakse, da bi stanovali v soseskah s homogenim prebivalstvom, npr. glede na zaposlitev v isti delovni organizaciji. Zaradi preživele miselnosti in pričakovanj starejših generacij, da bo z njimi v isti hiši ostala tudi družina otrok, prihaja do neracionalnih vlaganj v gradnjo dvo-stanovanjsklh hiš. Tu se nakazujejo tako možnosti za preusmerjanje graditeljske prakse kot za izoblikovanje programa za spreminjanje namembnosti neizkoriščenih stanovanjskih površin, npr. za "delo na daljavo", za "home fitness" ipd. Pa tudi adaptacije samih zgradb (npr. :tako,.da bi napravili ločene zunanje vhode v vsako stanovanje) bi lahko omogočile mladim večjo samostojnost. S tem bi se povečala sprejemljivost bivanja v isti zgradbi tudi za mlade. Izkušnje in problemi iz koprske občine kažejo na :potrebo po (re)integraciji vlog načrtovalcev, uporabnikov in vzdrževalcev. S povečevanjem individuaiiza-cije stanovanjskih potreb in okusov potencialni uporabniki postajajo vse bolj nenadomestljivi. Nihče drug ne more tako avtentično izraziti njihovih interesov in okusov kot oni sami v sodelovanju s strokovnjaki v procesu projektiranja (design) njihovega stanovanja. Računalniška tehnologija pa povečuje možnosti za takšno sodelovanje na podlagi oblikovanja in preverjanja "variantnih rešitev". Z oblikovanjem in opremo skupnih, odprtih prostorov pred in med stanovanjskimi bloki, tako da bi se stanovalci z njimi (bolj) identificirali, bi lahko posredno vplivali tudi na krepitev občutka odgovornosti za njihovo vzdrževanje, ki je danes ponekod zelo pomanjkljivo. Tako država kot občina bi lahko dosegli večje učinke v usmerjanju prizadevanj za reševanje problematike bivalnega okolja, če bi spreminjali razmerje med omejevalnimi in spodbujevalnimi ukrepi v prid slednjih. Dosedanje osredotočanje na omejitve in kazni, ki pa niti niso bile dosledno sprovedene, bi lahko dobivalo bolj drugotno vlogo, če bi bolj afirmativno uveljavljali različne oblike pomoči oz. svetovanja v zvezi s financiranjem, graditvijo, opremljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih zgradb. Z vlaganji v pripravo zemljišč za stanovanjsko gradnjo - tako kot delajo v številnih drugih državah - in nasploh z reševanjem nalog, ki presegajo moči posameznika in družine (ene genercije), bi hkrati delovali mobilizacijsko (povečali motiviranost za varčevanje in/ali graditev) in usmerjevalno (kje in kako graditi). V skladu z zgornjim pa se nakazuje Še nadaljnja pomembna vsebinska preusmeritev od obravnave "stanovanjskega vprašanja" kot upravno-tehnično-finančne zadeve k temu, da ga postavljamo v širši kontekst kulture bivalnega okolja. Prvo pomeni vsebinsko osiromašenje in zožitev le na horizont eksistenčne nuje, drugo pa predstavlja izziv za celovitejše obravnave problematike vsakdanjega življenja ljudi, še zlasti pa njegovih vzgojnih in moralnih razsežnosti, ki se navezujejo na zaostru-jočo se krizo mladih. Namesto (ali poleg) krepitve represivnih posegov države, ki so se doslej izkazali kot neuspešni, naj bi spodbujali identifikacijo z neposrednim okoljem in utrjevanje kulturnih norm, ki jih terjajo nove Življenjske razmere. S tem nakazujemo široko področje potencialnega angažiranja vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki bi lahko že sprejeto usmeritev k njihovemu odpiranju do ožje in širše okolice nadgrajevale z obravnavo problemov iz bivalnega okolja mladih. Hkrati pa bi vključevale tudi arhitekte, urbaniste, slikarje, sociologe, zdravnike, vrtnarje, varnostnike, policaje in druge. Novosti, ki jih za vsakogar prinaša nova informacijsko-komunikacijska tehnologija z vidika sprememb v bivalnem okolju, pa bi lahko predstavljale motivacijski izziv za priprave na prihajajoče spremembe. 75 ANNALES 12/'98 Zdravko MLINAR: NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI DRUŽBENO-RROSTORSKIH SPREMEMB V MESTNI OBČINI KOPER. 61-78 RESiDENTAL ENVIRONMENT AND SOCIO-SPATfAL CHANGE Sociological aspects of the spatial organisation in the Koper Municipality Zdravko MLINAR University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, St-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 e-mail: zdravko.mlinar@uni-lj,si SUMMARY Historians, geographers, ethnologists, architects and others have written a number of treatises about the physical and social dimensions of the residential environment and of everyday's life of the inhabitants of Slovene Istra in the past. But as we are interested in what changes can be expected in the future decades, we cannot rely only on the extrapolation of the already known trends, as we are aware that on entering the information era, the characteristic hitherto indicators of the local development and the quality of living strongly change their meaning. Therefore it is even more necessary to confront the analysis of the concrete and specific conditions, which the survey research in the area of the Koper municipality gives us, with the experiences of sociological findings from more developed countries. The area of this Council is as a part of the so-called sub-Mediterranean situated in the "sunbelt" of Europe and thus considered one of the most attractive regions for potential settling on the Slovene scale (SJM, 1994), as well as on a larger European scale. Therefore it is expected that in future more and more people will settle in this region. Consequently the littoral zone will become overpopulated, the cost of living will increase, the local inhabitants will be driven out, and there will be an increase in mutual Interference (privacy) in the residential environment as well. There are already more immigrants than the autochthonous inhabitants in the Koper municipality today (the-older the old age category, the minor the part of the local inhabitants), primarily due to the mass shifts in the past, The populational "continental invasion", the industrial standardization and modern architecture have swept the traditional Istran, or better the Mediterranean peculiarities away. Fortunately we can see that a rebirth of the. weakened identity is a step forward today. The opinion of the great majority of the surveyed people Is that immigration should be limited in future mostly from the regions of the former Yugoslavia, then a little less from Italy, then from the EU, and the least from other regions of Slovenia. At the same time their sensitivity for a more selective approach to the spatial mobility in general is increasing. The younger the people who took part in the survey and the higher their education, the more have they considered the possibility of living out of Slovenia for some time, 52% of the surveyed said that the young should try to study as near to the native place as possible, 45% answered that they should choose the best university for the chosen professional sphere. The older generation, less educated and with lower income, and those who are not familiar with computers or the Internet gave priority to the nearness of the local environment. In the Koper region, similarly as elsewhere in Slovenia and in the world, the people participating in the survey are mostly attached to their living place; but they are relatively more than elsewhere and more than in the rest of Slovenia attached to Slovene Istra (Littoral region). Those who can communicate in Italian are relatively more attached to Slovene Istra, and less to Slovenia as a whole. Contrary to the tendencies of the physical planning and to the traditional pattern of dense settling in Primorska, 90% of the surveyed people would wish to live in a family house (with a garden in an urban settlement, or in the country far from any neighbours), and hardly anyone in a block with more than 10 flats. Besides this they (at least in words) support the view that the Karst Primorska architectural tradition should be respected; they think that we should not be so tolerable to those builders who want to express their special needs and tastes. The "illicit buildings" should be reduced with severer penalties. They would be willing, under certain conditions, to move to the country hinterland or they would visit it more frequently. The dense settling has its consequences in quite frequent undesirable intrusions into private places, for example acoustically, emissions and waste; the visual privacy howevercan be more favourable even in high buildings. Urbanism on the Littoral has got even specific, rather contradictory demands to solve: on the one hand it has to ensure a greater openness of the dwelling and the contact with nature, and at the same time it has to provide the possibility of excluding the others. Characteristic tendencies towards a rather emphasized individualism of living in a family circle and in housekeeping, as well as in flats, are shown, and the tendencies concerning differentiation and connection among inhabitants in the residential environment and neighbourhood. The older people included in the survey would prefer a greater spatial nearness between the parents and the younger family (e.g. in the same building or in the same place), the younger would be happier if this distance was greater. For the younger and more educated Inhabitants it is also more disturbing to have fellow workers among their neighbours. 76 ANNALES 12/'98 Zdravko MLINAR: NtKATERI SOCIOIOÎKI ViDIKl DRU2B£NO-PROSTOR5K!H SPREMEMB VMESTN't OBÖNI KOPER, f,l-?8 In both cases, whether we speak of exclusion (privacy) or socializing in public places, both examples concern the longterm trend of transition from necessity to possibility. The text shows a series of implications for the policy of spatial development, for the town and house planning. Keywords: residential environment, housing, spatial mobility, individualization, privacy, attachment LITERATURA Albrow, M. (1996): Global Age. Blackwell, Oxford. Balaban,)., Bizajl, Tv Bratož, D., Ogrin, D. & Požeš, M, (1998) (ured.): Razvojni projekt Koper 2020. Mestna občina Koper, Koper. Baš, F. (1984): Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju. Slovenska matica, Ljubljana. Bertčič-Mohar, E. (1993): Tradicionalno stavbarstvo v Slovenski Istri. ČKZ, 158-159, 92-93. Brezar, V. (1995): Stanovanjska gradnja v Sloveniji včeraj in danes. Urbani izziv, 28, 29, 98-108. D'Laine, C. & de Graff J. (1997): (Eds.) Europe: Coast, an anthology of reflections on architecture and tourism, Wise 010 Publishers, Rotterdam. Deiors, j. et.al. (1996): Learning the treasure within. UNESCO, Paris. Fister, P. (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Arhitekturna identiteta, Ministrstvo za okolje in prostor. II del, Ljubljana. Friedman, A. (1997): Design for Flexibility and Affor-dability: Learning from the post-war home, journal of Arhictectural and Planing Research 14: 2 (Summer, 1997, 150-169). Gabrijefčič, P. (1993): Koncept prostorske ureditve obalnega območja. FAGG, Šola za arhitekturo, Ljubljana. Gantar, P. (1993): Črnograditelji proti državi. Teorija in praksa, 5-6, 435-443. Goldscheider, C. & Goidscheider F. K. (1987): Moving out and marriage: What do young adults expect, ASR, 52, 278-285. Gulic, P. (1993): Predlog prostorske ureditve obalnega pasu z zaledjem, s poudarkom na urbanistično arhitekturnem in krajinskem oblikovanju. Ul RS, Ljubljana. Gysi, S., Henz A. (1989): Wie wohnen wir morgen? Werk, Bauen + Wohnen 5, 19. Habitat I! (1995): Slovenian National Report. Best practices - Cities: Ljubljana, Maribor, Koper. Ministry of Environment and Physical Planning, Republic of Slovenia, Ljubljana. Hirschman, A. (1970): Exit, voice and loyalty. Harvard University Press, Harvard. Hočevar, M. (1998): Analiza revitalizacijske problematike koprskega mestnega jedra: fizični prostor in družbene vsebine. V: Balaban et al., Razvojni projekt Koper 2020, Koper. Ivanšek, F. (1988): Enodružinska hiša. Ambient, Ljubljana. Krofiič, M, (1997): Slovenija v Evropi dveh obrazov. V: Človekove pravice in invalidi, Zbornik esejev, ur. C. Uršič et al., Ljubljana. Kresal, j. (1987): Arhitekturni elementi humaniziranega stanovanjskega okolja. FAGG, VTOZD Arhitektura, Ljubljana. Lawrence, R. J. (1982): Domestic Space and Society: A Cross-Cuitural Study. Comparative Studies in Society and History, 24, 1, January, 104-130. Makarovič, M, (1979): Medsebojna pomoč na vasi (na primeru Pregare v Istri). Muta: Gorenje, Ljubljana. Mandič, S. (1996): Stanovanje in država. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana. Mlinar, Z. (1993): Prostorski nered kot izraz (ne)moči posameznika in sistema. Teorija in praksa, 5-6, 427-434. Mlinar, Z. (1994): Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Mlinar, Z. (ur.) (1995): Osamosvajanje in povezovanje v evropskem prostoru. Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana. Mlinar, Z. (1983): Humanizacija mesta. Obzorja, Maribor. Mlinar, Z. (1996): Obmejne regije in Evropa. Teorija in praksa, 6, 971-988. Mlinar, Z. (1998): Razvojni trendi, problemi in usmeritve: izbrani sociološki vidiki. V: Balaban et al., Razvojni projekt 2020, 74-87. Mohar, Benčič E. (1993): Tipologija naselij in stavbarstva v Slovenski Istri. Zbornik: Kultura narodnostno mešanega ozemlja Istre, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Mohar, Benčič E. (1993): Tradicionalno stavbarstvo v Slovenski Istri. Časopis za kritiko znanosti, XX!, 158-159, 85-99. Munro, M. & Madigan R. (1993): Privacy in the Private Sphere. Housing Studies, 8, 1, 29-45. Ogrin, D. et al. (1986): Krajinska in arhitekturna izhodišča v oblikovanju enodružinske zazidave. Katedra za krajinsko arhitekturo, Ljubljana. Perossa, M. (1998): Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi Istre. Knjižnica Annales 17, Koper. Pirnat, R. et al, (1997): Instrumenti regulacije prostorskega razvoja Slovenije, institut za javno upravo, Ljubljana. 77 ANNALES 12/'98 .•••: :•■/.••••••.••..••••• .-.•, ,•• Zdravite MLINAR: nekateri SOCIOLOŠKI vid!ki DRUŽ8ENO-PROSTORSKIH sprememb vME5TNi OBČINI KOPER, 55-78 Popenoe, D. (1988): Housing and Family Decline: A Strassoldo, R. (1990): Lokalna pripadnost in globalna Cross-National Perspective (tipkopis). New Jersey, De- uvrstitev. Družboslovne razprave, 10. partment of Sociology, Lucy Stone Hall, Rutgers Uni- Šav, V, (1995): Avtentičnost istrske kulture. Primorska versity, New Brunswick. srečanja, 180/96. Popenoe, D. (1985): Private pleasure, public plight, Šukije, G. (1952): Vpliv podnebnih razmer na American Metropolitan Community, Life in Comparative oblikovanje hiš in naselij v Slovenski ¡stri. 5lovenski Perspective. New jersey, Transaction Books. etnograf, V, 44-53. Požeš, M. (1990): Zgradba podeželskih naselij in njeno Titi, J, (1993): Značilnosti koprske agrarne pokrajine, spreminjanje. Geographica Slovenica, 21, 333-347. Časopis za kritiko znanosti, XXI, 158-159, 51-59. Požeš, M. (1991): Razvoj podeželskih naselij v občini Trček, F. (1998): Delovno okolje v mestni občini Koper: Koper. Geographica Slovenica, 22/1. razvojni trendi in nastavki za razvojne strategije. V: Rapoport, A. (1981): Identity and Environment: a Cross- Balaban et al.: Razvojni projekt Koper 2020. cultural Perspective. V: Duncan J. S. (Ed.) Housing and Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov Identity. Croom Helm, London. (1996): Urad Vlade Republike Slovenije za invalide, Ravnik, M. (1995): Vprašanja varstva etnološke dedi- Ljubljana. ščine v Koprskem zaledju. V: Annales 6/95, Ljubljana. Verlič Christensen, B. (1997): Mobilnost prebivalcev Sonček, Almanah 1996 (1997): Z veza društev za ce- Slovenije med leti 1974 ter 1994: Analiza urbanega rebralno paralizo Slovenije, Ljubljana. razvoja v Sloveniji s perspektive restdencialnih mobil- nostnih tokov. IB revija, 3-4, 3-11. 78 ANNALES 12/'98 izvirno znanstveno delo IJDK 711.523(497.4 Koper).004.69il313" ANALIZA REViTALiZACiJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA; FIZIČNI PROSTOR IN DRUŽBENE VSEBINE Marjan HOČEVAR Fakulteta za družbene vede, Si-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 IZVLEČEK Revitaiizacijska analiza koprskega starega mestnega jedra kaže na zaostrovanje razkoraka v razvojni dinamiki novejših mestnih predelov Kopra in centralnega - staro/vestnega. Ponovno vzpostavljanje centralnosti mestnega :jedra ni mogoče, saj razvojni trendi v svetu kažejo na nujno razpršitev aktivnosti na vseh prostorskih ravneh. To ■pomeni, da je potrebna razmišljati v smeri rehabilitacije edinstvenih že obstoječih in odkrivanju potencialnih lokacijskih, societalnih, ambientainih ter simbolnih prednosti. Bistveno je upoštevanje dveh enakovrednih kriterijev: zagotavljanje integracijskih funkcij in hkrati omogočati skupinam in posameznikom različne oblike individualnosti v prostoru. Izhodiščna ni fizična, obnovitveno-graditeljska prenova, temveč usklajeno in pretehtano mesebojno upoštevanje treh elementov: družbene dinamike, posameznika in grajenih struktur. Ključne besede: revitalizacija, gentrifikacija, integracijske funkcije, selektivnost, diverzifikacija, demasifikacija, identiteta i.UVOD Podatki javnomnenjske raziskave kažejo, da kar .41% Koprčanov raje ostane doma, kot da bi šli npr. na gledališko predstavo na prostem pred Pretorsko palačo. Več kot 35% pa jih meni, da je prebivanje v koprskem starem mestnem jedru primerno le za tiste, ki si za bivanje ne morejo zagotoviti kaj boljšega. To sta samo dva empirična podatka, ki kažeta na resnost problematike zamiranja (družabnega) življenja in slabih bivanjskih razmer v koprskem starem mestnem jedru. Besedilo je osredotočeno na identifikacijo, retrospektivo in delno sistematizacijo problematike nekaterih ključnih družbenih funkcij in fizičnih struktur v starem mestnem jedru Kopra z vidika potreb po njihovi prenovi z upoštevanjem globalnih družbeno-prostorskih trendov oz. sprememb oh koncu tisočletja (glej poglavje 5). Revitalizacija koprskega mestnega jedra je postavljena v širši kontekst dolgoročnega razvoja mestnih področij in mestne občine Koper. Za analizo so izhodiščni preliminarno pridobljeni "terenski" podatki in informacije,1 ki nedvoumno kažejo na zaostrovanje razkoraka v razvojni dinamiki novejših mestnih predelov Kopra ter centralnim - staromestnim, še posebej glede bivanjskega standarda ter javnih, družbenih vsebin. Degradacija koprskega starega mestnega jedra je posledica predvsem bivanjske in nato v večji meri tudi funkcijske radialno-frontalne širitve (rasti) mesta proti zaledju, kjer so se postopoma izoblikovali sorazmerno samozadostni (sub)lokalni centri. Po eni strani se je zmanjševal pomen prostorske centralnosti in s tem izpraznjenosti javnih vsebin staromestnega centra, po drugi strani pa so staromestni predeli v večini postajali bivanjsko zatočišče najšibkejših socialnih struktur prebivalstva. Današnja prostorska "slika" mesta Koper kaže določene značilnosti "problematičnih urbanih conacij'2 s povsem novimi centralnimi lokacijami, kakršne so tudi V Pričujoči članek predstavlja nekatere bistvenejše ugotovitve iz raziskave, katere prvi, inventarizacijski del je potekal v letu 1997, drugi del, javnomnenjska raziskava na območju Mestne občine Koper, pa od januarja do marca 1998. 2 Tu gre za pretežno monofunkcionabost (spalna naselja, poslovna izključnost} predelov mesta, ki je značilen za klasični industrijski tip mesta (Frisbie, Kasarda: 1988:35). 79 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVjTAUZACiJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA |EDRA; 79-94 sicer značilne za hitro razvijajoča se evropska mesta. Pogojno lahko mestu Koper v kontekstu prostorsko-ča-sovne dinamike pripišemo ceio nekakšno ameriško vzorčnost, saj sta vitalna bivanjska (rezidencialna) in poslovna (funkcijska) pasova vedno boij jasno zamejena in se "odmikata" od mestnega jedra. Obenem pa je staro mestno jedro do sredine osemdesetih let občutno bivanjsko in funkcijsko stagniralo. Pristop k revitalizaciji,3 ki smo ga v raziskavi skušali konkretizirati, ni klasično zavzemanje za ponovno vzpostavljanje vseobsežne centralnosti mestnega jedra, saj splošni razvojni trendi v svetu kažejo na nujno, še bolj radikalno razpršitev aktivnosti na vseh prostorskih ravneh, tudi v mestih. To pa za koprsko staro mestno jedro pomeni, da je potrebno razmišljati v smeri rehabilitacije edinstvenih že obstoječih in odkrivanju potencialnih lokacijskih, societalnih, ambientalnih ter simbolnih prednosti, ne pa načrtovati iz preteklosti preslikano centralnost. Takšen pristop temelji na predpostavki, da morajo revitalizacijski posegi upoštevati dva bistvena in enakovredna postmoderna kriterija: zagotavljanje integracijskih funkcij (družabnost, "zapol-njenost", raznovrstnost, nesegregiranost, dostopnost) in hkrati omogočati skupinam, organizacijam ter posameznikom različne oblike individualnosti v prostoru (selektivnost, ločenost, samostojnost). Pomemben je tudi poudarek, da v izhodišču našega razumevanja revitalizacije ni le fizična, obnovitveno-graditeljska prenova, temveč usklajeno in pretehtano rnesebojno upoštevanje treh elementov: pospešene družbene dinamike (spreminjanja javnih societalnih vsebin), posameznika (prebivalca, obiskovalca) in grajenih struktur (stanovanj, javnih poslopij, odprtih prostorov ipd.) v razmerju med novimi (modernimi) in starimi (tradicionalnimi) družbeno-prostorskirrii vsebinami (funkcijami). "Rdeča nit" revitalizacije torej ni muze-alizacija temveč, dinamizacija, oživljanje - mestnega jedra. 2. AKTERJI iN TEMELJNE SKUPINE PROBLEMOV PRI REVITALIZACIJI KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA Revitalizacijo pojmujemo kot sistematični in več-sektorski, ali bolje, nadsektorski dolgoročneje zasnovan projekt, kjer so jasno opredeljeni cilji oz. problemska področja fizične in družbene prenove ter vse posredno ali neposredno vpletene skupine akterjev. Tu na kratko analiziramo kolektivne in individualne akterje ter njihovo vlogo pri prenovi. Ena pomembnih podlag pri za- snovi revitalizacijskega načrta je upoštevanje javnega mnenja. 2.1 Akterji revitalizacije Današnje vsebinske "izpraznjenosti", "opustelosti" starega koprskega centra, nad katero obupujejo v največji meri kulturniško razmišljujoči Koprčani in obiskovalci, ni mogoče "rešiti" prvenstveno ali samo z "mar-ketinškim" usmerjanjem k načelnim pozitivnim vrednostnim opredelitvam tega prostora med večinsko populacijo občine v smislu krepitve pozitivne identifikacije oz. navezanosti nanj. Ta dejavnik je lahko učinkovit šele takrat, ko so vsaj delno že otipljivi učinki postopkov rehabilitacije aktualnih družbenih in fizičnih degradiranih pogojev bivanja, neat.raktivnosti obiskovanja, skratka, ko ljudje zaznajo pozitivne spremembe. Če ne pripišemo prevelike vloge spontanim, neformalnim oblikam rehabilitacije, česar sicer nt potrebno zanemariti, se moramo spoprijeti s ključnimi akterji, njihovimi posamičnimi interesi in potencialnim deležem vsakega od njih pri procesu prenove. Temeljni akterji, ki jih tu zgolj navajamo, so: - institucije: občina in njene administrativne ustanove, državne (centralne) ustanove, politične stranke, paradržavna združenja - interesni lobiji in vplivni posamezniki: kombinacija političnih, gospodarskih in interesov civilne družbe, združenja in klubi, vplivni posamezniki - rnnenjski voditelji oz. ti. "sive eminence" - kapital: lokalni in regionalni dominantni gospodarski subjekti - podjetja, finančne fondacije, komercialne banke kot potencialni investitorji in kreditodajalci - stroka: (občinske) strokovne službe, neodvisni strokovnjaki, finančni eksperti, znanstvene študije, nadna-cionalne primerjalne ekspertize - prebivalstvo: posamezniki in javno mnenje; prebivalstvo starega mestnega jedra, prebivalstvo občine kot uporabniki prostorov. Nenazadnje je omenjenim akterjem, posebej pa občini Koper, potreben okvirni, vendar jasen odgovor na vprašanje: kaj z revitalizacijo vsak od akterjev pridobi oz. kakšne so koristi in kakšni so na drugi strani stroški. Seveda pa je odgovor odvisen od perspektive posameznih akterjev, katerih interesi so lahko nezdružljivi. Če je pobudnik in koordinator občina Koper, kar je najbolj smiselno za dosego konsenza med udeleženci, mora ta ostalim akterjem prepričljivo predočiti predvsem revitalizacijske koristi oz. prednosti (tudi finanč- 3 V besedilu uporabljamo tri analitične pojme, ki zadevajo načrtne urbane spremembe. 1. URBANO PRENOVO razumemo kot najširSi okvir, ki zajema tekoče in predvidene procese preobrazbe in posodobitve fizično-prostorskih, gospodarskih ter družbenih struktur v strategiji razvojnih sprememb urbanega (mestnega) območja občine Koper, 2. REVITALIZACIJO definiramo kot enega specifičnih in hkrati najbolj kompleksnih segmentov urbane obnove. Relevantnost prostorske (lokacijske) zamejitve je sorazmerno natančno definirana z zgodovinsko utrjenimi simbolnimi in identifikacijskimi kriteriji, 3. REHABILITACIJA degradiranih pogojev bivanja je sociološka kategorija in obenem eden temeljnih družbenih ciljev revitalizacije. ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVITALIZACIJE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDKA;7«b ¡S vfečtiiije vrvi Hj boce ËT3 2.1.5. Fizična in ambientalna problematika Za staro mestno jedro je značilna infra strukturna oz, komunalna dotrajanost, ter primerjalno s celotnim mestnim delom občine, podstandardni stanovanjsko-bi-vanjski pogoji. Malo je večfunkcionalnih namesto eno--funkcionalnih javnih aii poljavnih prostorov. Nekateri, ambšentalno in estetsko neustrezni urbanistično-gra-diteljski posegi v (pol)preteklosti dajejo vtis urbane dez-organiziranosti in komunalne ravnodušnosti. V postopku revitalizacije je nujno usklajevanje fizično prenovitvenega načrtovanja občine z zainteresiranimi (zasebnimi ali javnimi) agenti {bankami, podjetji) po končanem lastninjenju in denacionalizacijskih postopkih. 7 V tem'kontekstu sme opravili analizo jedilnikov desetih gostinskih lokalov v Kopru in ugotovili, da jedilniki le v manjši meri vsebujejo jedi značilne za Primorje oz. Slovensko Istro, fi Ambivalentnost vrednot je (v anketi) razvidna iz hkratne kritike in prevzemanju italijanskih vzorcev. Npr.: pogosto gledanje ita-; lijanskih IV postaj in hkratna kritika prevelike prisotnosti italijanskih proizvodov v trgovinah. 9 Vgrafu so po'pogostosti navedene družabne igre, kakor so jih navedli vprašani, tudi če dejansko niso značilne le za Primorje in . Slovensko Istro. 82 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA RE VITAL! Z ACiJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA; ..., "9-54 Shema 3: Identiteta mesta in ambientaba prenova. Scheme 3: identity of the town and its ambiental renovation. S1MB0J.NA AMBIENTAL NA PRENOVA [ PROSTORSKA IDENTITETA ESTETIKA ......... * DRUŽBENA SIMBOLNA Graf 3: Kaj najbolj simbolizira mesto Koper. Graph 3: What symbolises the town of Koper to the most? ■ Ir^nit.i s ■ ■■ pí:í!nniil.!q c. ■■ abísla trírjti K'.WDIVi ÍT> rzij'n .■ ^:CJCí iii:.ki z.ïfol: Ob tem poudarjamo diferencirano vlogo različnih revitalizacij s k i h akterjev. Ob predpostavki, da bo pobudnik ■■■in glavni koordinacijski akter pri procesu revitalizacije ■ občina {oz. njene posamezne agencije), je v ta namen :nujna nekakšna pregledna stroškovno-koristnostna matrica s hipotetičnimi pozitivnimi in negativnimi učinki i-.revitalizacijskib aktivnosti za posamezne akterje, kot so -.-.opredeljeni v prejšnjem poglavju. V smislu povezave z razdelkom 2.1.4. tudi konkretno predlagamo dokaj radikalno ambientalno-funkcionalno spremembo oz. dopolnitev staro mestne vedute. Ta sestoji iz premišljene neposredne ambientaine in deloma funkcionalne povezave Luke in starega mestnega jedra (npr, simbolično prežemanje luških žerjavov in cerkvenega zvonika), kar bi bil med drugim korak k načrtni krepitvi pozitivne, če. ne že dominantne, identitete pristaniškega mesta (glej shemo 3). Predlog se, kljub morebitni ekološki spornosti, zdi smiseln, če upoštevamo, da po mnenju 39,5% vprašanih v raziskavi Luka predstavlja drugo najpomembnejšo simbolno točko (oz: področje) mesta takoj za Titovim trgom s Pretorsko palačo, Ložo in cerkvijo. 2.1.6 Upravno-pravna problematika Ugotavljamo, v nekaterih primerih, pomanjkljivo koordinacijo upravno-administrativnih ter strokovnih služb, še posebej po nedavnih spremembah v ustroju občin. Večinoma staro mestno jedro ni obravnavano niti ni formalno opredeljeno ali zamejeno kot specifična teritorialna enota (če izvzamemo seštevek štirih krajevnih skupnosti). Predvsem je za potrebe revitalizacijskih aktivnosti nujno potrebna sistematična in med posameznimi občinskimi uradi usklajena teritorialna in funkcionalna "evidenčna kartoteka" starega mestnega jedra (npr. popolna in ažurirana informacijska ter analitična baza celotnega, tudi zasebnega, nepremičninskega gibanja). Pri analiziranju nepremičninskih baz podatkov smo namreč ugotovili, da so te popolnejše pri nekem zasebnem podjetju, čeprav so izvorno občinski. 3. KAKŠEN MODEL IN STRATEGIJA REVITALIZACIJE ZA KOPRSKO STARO MESTNO JEDRO USTREZA? Iclealno-tipskih modelov10 oz. konceptov, ki se jih poslužujejo načrtovalci pri revitalizacijah starih mestnih jeder je več. Najpogosteje se operira s koncepti "kon-zervactje", "turistifikacije", "sitizacije"11 in "gentrifika-cije".12 Večinoma so, ko pride do razprave o njih, predmet različnih, seveda, konfliktnih interesov akterjev -udeležencev revitalizacije. Najlažje pa je seveda problem odpraviti s formulacijo "vsakega nekaj". Dejansko do zavestne projektne odločitve o kombiniranju in prekrivanju kriterijev navadno v praksi tudi pride. Vpogled v asanacijski načrt iz leta 1973, v prvi zvezek študije Koper 2020, Planersko delavnico, druge občinske planske akte, sporadična pisma bralcev in nenazadnje analiza naših intervjujev akterjev (prebivalcev, formalnih in neformalnih voditeljev, poslovnežev itcl.) kaže, da ne obstaja kolikor toliko jasna vizija o prevladi enega nad drugim konceptom, kar ni izrazita koprska posebnost.13 Toda, če je res, da je sama po sebi umevna kriterijska 10 tdealnotipski modeli predstavljajo homogene konceptualne celote in služijo kot primerjava med željeno smerjo akcijskega delovanja ■ : ia realnim potekom. V cisti obliki se v realnosti najpogosteje ne uresničijo. 11 Sitizacija prihaja iz besede "dty" (citization), kar v anglosaksonskem svetu označujejo s poslovnim predelom mesta. Pri nas je o tem prvi pisal Rudi jakhel (1979). 12 Cenirifikacija oz. oplemenitenje izhaja iz ang. pojma gerrtrification (ali populationa! enrichemertt), ki so ga ameriški in angleški sociologi začeli uporablajti v sedemdesetih letih za akcijsko delovanje pri vračanju srednjih in višjih slojev v stara mestna jedra in : nasploh v predele mest s problematično demografsko strukturo. T3 Pri podobni raziskavi v Rogaški Slatini smo naleteli na enako dilemo {glej navedbo literature), 83 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVITALIZACIJ S KE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA;..., 7S-94 heterogenost, je tudi res, da je nujna operacionalizacija najboljše kombinacije, kar pomeni tudi vsaj delno favorizacijo enih (aii enega} kriterijev nad drugimi. Naše prepričanje je, da je v koprskem primeru kot izhodiščno revitaiizacijsko potezo, potrebno vsaj v prvi fazi favorizirati nekoliko širše pojmovan koncept "gentrifikacije", t.j. demografskega oplemenitenja, kar bomo v nadaljevanju podrobneje pojasnili. Na kratko, taksativno, predstavljamo posamezne kriterije in jih konkretno za primer koprske revitalizacije tudi ovrednotim ter do njih zavzemamo stališče. 3.1 Kriterij ohranjanja izvirnega ali koncept konzervacije Ta revitalizacijski kriterij prevladuje, ko se skuša utemeljiti popoino prednost zaščite kulturno-zgodovinskih prostorov in/ali objektov, pred vsemi drugimi ukrepi. Osnovno stališče je, da v kuiturno-zgodovinsko jedro ni treba posegati, ostati mora estetsko, funkcionalno in simbolno verno duhu časa zgodovinskega nastajanja, razen kolikor ne gre za posege v zaščito objektov in grajenega prostora nasploh. Navadno so ti akterji iz določenih specializiranih strokovnih krogov (npr. arheologi) pridružujejo pa se jim lahko obiskovalci (namenski turisti) nekateri umetniki, včasih politiki, zelo redko pa sami stanovalci. Pri pregledovanju gradiva (npr. strokovnih ali časopisnih člankov od leta 1990 naprej) in intervjujih posameznikov v Kopru nismo zasledili eksplicitnih sklicevanj, ki bi kazali na prevladovanje tega kriterija. Nekoliko izstopa študija oz. priporočila S. Bernika (1982)14 in recenzorska polemika okrog primernosti gradnje marine (1990-1992), kjer je koncept "konzervativne konzervacije" pri recenzorjih močneje prisoten.15 V asancijski študiji iz leta 1973 smo prav tako zasledili močno poudarjanje varstvenih režimov "stopenj in kriterijev spomeniške zaščite" {str. 49), ki niso sorazmerne s pospešeno dinamiko družbenih individualiziranih potreb. Skratka smo pred dilemo, ki v koprskem primeru še ni razrešena: arhitekturni in zgo-dovinsko-ambientalni režimi zaščite so v osnovi preveč togi in onemogočajo modernizacije konkretnih vsebin. Morda je še najbolj tipičen primer Pretorska palača, kjer so imele odločilno besedo pri prenovi konzerva to rs ke stroke, kar pomeni, da je funkcija spomenika (v muze-alnem smislu) te zgradbe pred vsemi ostalimi. Pač pa pa smo v obeh javnomnenjskih anketah ugotovili, da precejšen del (skoraj dve tretjini) vprašanih zaznava prenovo starega mestnega jedra prav v smislu konzervacije objektov oz. spomenikov (glej graf 4). Graf 4: Kaj se vam osebno od spodaj naštetega zdi najbolj pomembno pri obnovi in oživljanju starega koprskega mestnega jedra? Graph 4: From the items stated below, what do you personally consider as most important in the renovation of the historical centre of the town? z.iSiiil-i m r/nrhiv,, nililrV.Hi/Ch,1. (3d<> f.M.J i;l;Iii|H 7,1 rk-,ili liliji ulrifi jl|,]IHL![(i:i umlili^-. kiLmnhk: li.ildrti ml f.::[.u1[Ll ukrcE* .ifnViiii^n.iij rMnviijh izbnljšilnrc vrinit!1,' ■j i iv i i'.O Lir.^Ji. liiviihil^f.iznii!!' ii;! vem, nn mr.Tnhl „:L D >co :ioo ,tixi sm Eioo Menimo, da konzervacija kot prevladujoči koncept v smislu nespremenljivosti izvirnega v grajenem prostoru v koprskem primeru ne pride v poštev, saj bi to vodilo k "muzejskemu", statičnemu, ne pa živemu mestu, zato je pri razreševanju omenjene dileme potrebno popuščati v obe smeri. 3.2 Kriterij prevlade turizma aii koncept "turistifikacije" Kot kažejo dosedanji izvedeni revitalizacijski projekti pri nas in v tujini, je to najmočnejši kriterij (giej npr. Prelog 1987, Smith 1989, Mikuž 1988), verjetno zaradi precejšnje konsenzualnosti (potencialno) večine vključenih akterjev. Edini, pri katerih je delež nasprotovanja, bolje rečeno delitev mnenj, opazen, so sami prebivalci starega mestnega jedra. Sicer pa je bistvo tega kriterija neselektivna, večinska prostorsko-funkcionalna preobrazba prostorov za namene turistične in pro-stočasne ponudbe. Prostori, vsebine oz. dejavnosti, ki niso (ne bodo) v skladu s tem kriterijem, so pravzaprav vsaj implicitno označeni kot moteči ali neoptimalno izkoriščeni. Moteči so torej tudi sami prebivalci.16 Nevarnost absolutizacije principa turistifikacije je posebej izražena prav v mediteranskih in obalnih mestih nasploh, tako da predstavljajo močno skupino pritiska na politiko ravnanja s takimi področji {van den Berg: 1994, Boddy et al., 1986), kjer investitorji računajo - ne nujno upravičeno - na zanesljiv, hiter in stalen zaslužek, mnenja prebivalcev pa ne upoštevajo. V občinskih doku- 14 Načela zaščite zgodovinskega jedra Kopra, Revija za Urbanizem, (1982). 15 Glej Planerska delavnica (1-15, 1992). 16 V tem smislu je bil značilen primer revitalizacije Dubrovnika. Prebivalci starega mestnega jedra so se uprli, kar je povzročilo precejšen umik investicij v turistično infrastrukturo (Rogič, 1986). 84 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA R E VtTA LIZ ACIJSK E PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA; 79-94 rnentih občine Koper (od 1984 do 1993), v nekaterih strokovnih tekstih in v sami študiji Koper 2020 (1. in 3 zvezek) koncept turistifikacije starega mestnega jedra ni absolutiziran. Lahko celo ocenimo, da tisti, ki temati-zirajo koprski turizem ne računajo na velik pomen (sezonskih) turističnih zmogljivosti v starem mestu, pač pa predvidevajo njegovo rast neposredno ob obali, deloma v ožjem pasu zaledja. Nasploh ocenjujemo, da iz dosedanjih predlogov (predvsem novejših, po letu 1990) lahko izluščimo nekakšno ravnotežje za in proti. Pretekli revitalizacijski "impulzi" celo kažejo nekakšno inditerentnost do turistifikacije tega prostora ali pa gre v več primerih za deklarativne izjave brez trdnih stališč (npr. prispevek za planersko delavnico, 1993). 3.3. Kriterij poslovnega centra aH koncept "sitizacije" Pri kriteriju "poslovne revitalizacije" gre za preobrazbo starega mestnega jedra v poslovni center, cilj pa sta največja možna kapitalska dobičkonosnost in mo-nofunkc.ionalna koncentracija dejavnosti v prostoru. Ta kriterij izhaja iz preprostega prepričanja, da je že sama fizična obnova in infra strukturna sanacija objektov ter "zgodovinskih" prostorov nasploh tako draga, da so potencialni investitorji le dobro stoječa podjetja, organizacije, ki zaradi centralnosti in prestižnosti lokacije investirajo v prenovo, V ozadju je še ena, že precej preživela miselnost, da mora biti "biznis" skoncentriran na eni lokaciji. Povečevanje dostopnosti v prostoru s telekomunikacijskimi sredstvi, ki smo mu priča, pa temu argumentu zmanjšuje verodostojnost. : Če je na eni strani dejanska pozitivnost sitizacijskega principa revitalizacije rentna donosnost za občino, zaslužek storitvenih dejavnosti, pa je na drugi strani sorazmerno velika nevarnost negativnih posledic absoluti-zacije sitizacije: zmanjševanje splošne atraktivnosti historičnih lokacij za ostale dejavnosti in njihova nedostopnost zaradi zviševanja cene najemnin, (pol)pri-vatizacija javnih prostorov in osiromašena ambientalna podoba, izpraznjenost javnih prostorov v popoldanskih in večernih urah, zahteve po liberalizaciji prometnega režima za osebne avtomobile s strani "biznisa" itd. Prevlada tega kriterija v Kopru ni zelo verjetna, niti ni bila v preteklih razpravah močneje prisotna, ker 1) funkcijo "citya" že sedaj prevzema področje Bonifike, še posebej pa ti. Ogrlica, in 2) zaradi neustrezne strukture fizičnega prostora in posledično nezadovoljive fizične dostopnosti. 3.4. Kriterij oplemenitenja prebivalske strukture ali koncept "gentrifikacije" To je najbolj teoretsko obravnavan, raziskan in tudi najpogosteje projektno izvajan kriterij revitalizacije tako v Evropi kot tudi v ZDA. Sociologi pa mu nasploh pripisujemo dominantno vlogo v zvezi s strukturno prenovo, še posebej v "socialno-dernografsko problematičnih" predelih mest. V zadnjih desetih letih je v literaturi in v poročilih socioloških analiz revitaliza-cijskih projektov pojem gentrifikacije že kar sinonimen pojmu revitalizacije.17 Definira se kot "proces fizične asanacije, nove izgradnje in socialno-slojevske preobrazbe, izjemoma tudi popolne populacijske zamenjave. Bistvo tega koncepta je, da se z močnimi kapitalskimi investiranji v nižjeslojevskih in/ali imigrantskih stanovanjskih predelih starih mestnih jeder ustvarijo pogoji za transformacijo v kvalitetno bivanjsko področje, kamor se seli del višjih družbenih slojev. Pri tem je v ozadju sociološka podmena, da so aspiracije dela srednjega sloja po (tudi navideznem) sodelovanju pri "po-kulturjenju" osiromašenih predelov mesta v vzponu. Obenem je aspiracija dela srednjih slojev po bivanjski centralnosti zaradi njihovega življenjskega stila in ritma tako v vzponu, da je to zanimivo tudi za gradbeniške in ostale investitorje, kar pa s stališča humane logike pomeni hkrati najpreprostejšo in najzaneslivejšo pot k rehabilitaciji degradiranih lokacij.18 Hkrati obstaja nekakšna "mehkejša" gentrifikacijska varianta, kjer je poudarjena slojevska pluralizacija, s čimer se je mogoče izogniti za moderne urbane sisteme negativnim druž-beno-prostorskim pojavom prostorske razslojenosti oz. segregacije (Bailey, Robertson: 1997). Tej, ti. "mehkejši" možnosti populacijskega oplemenitenja starega mestnega jedra Kopra pripisujemo pomemben, če ne že odločilnejši pomen. V dosedanjem raziskovanju smo zaznali, da se pravzaprav to načelo že spontano pojavlja, kar zaznavajo in s pridom izkoriščajo že nekaj časa nepremičninske agencije. Tudi iz pogovorov s prebivalci, ki jim interesenti za odkup stanovanj trkajo na vrata, smo razbrali, da je proces že v teku. Žal tega spontanega trenda še ne zaznavajo občinske institucije, ki z nezainteresiranostjo ali v nekaterih primerih celo z oviranjem upočasnjujejo gentrifikacijo. Očitno ni potrebnega zavedanja o izjemnem pomenu ohranjanja in krepitve bivanjskih funkcij v starem mestnem jedru.19 17 Na temo "gentrifikacije" obstaja vrsta samostojnih publikacij. Najbolj citirana, tudi zaradi praktičnih napotil in kritičnih očitkov : fehnicističnega razumevanja načrtovalcev je Študija Smitha in Williamsa (1986), glej tudi Hamnett (1984). 18 Podrobnejša etimološka in vsebinska pojasnitev v Beauregard, 198656-59. 19 Primerjaj analizo sanacije staromesfne stanovanjske problematike v raziskovalni Študiji "Prenova Pirana" (1976), Glej še primer !zole M 982!. 85 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVITAlIZACIjSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA;..., 79-94 Graf 5; Razlogi za zadrževanje v starem mestnem jedru. Graph 5: Reasons for frequenting the historical centre of the town. tam živim r iSitfiiS: skoraj nikoli nekajkrat na leto enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan 1 llSPUli --................. *............. ... •yif':??T> .if - g s prehod Bcerkev S nujni opravki B nakupi EJ prireditve na prostem □ kino S gostinski lokali m obiski 0% 20% 40% 60% 80% 100% 3.4.7 Centrifikacija "z občutkom" Iz izkušenj pri izvajanju revitalizacijskih procesov evropskih mest (tipični in eksemplarični so primeri Bologne, Lyona, Birminghama, pariških, londonskih predelov, v zadnjem času Prage in Budimpešte) lahko skle-pamo, da gre za edini resnično uspešen kriterij revitalizacije, ki posledično, vsaj deloma, pritegne oz. "pripravi teren" vsem prej opisanim modelom. Menimo, da je "mehka" gentrifikacija nujna tudi kot izhodišče bivanjske rehabilitacije koprskega starega mestnega jedra. 20 Tli pa izražamo še zavedanje, da je koprski revi-talizacijski problem le deloma mogoče reševati z gen-trifikac.ijo, saj je potrebno prej v celoti rešiti problematiko lastništva in vlaganja, še posebej pa zato, ker mimo tega ta kriterij lahko predstavlja nevarnost "pro-tiučinka", ko preobrazba populacijske strukture na selektivnih že oplemenitenih lokacijah mesta poveča učinek pozitivne simbolne prezentacije le-teh, torej le nekaterih lokacij, v celoti pa se poveča problematična kontrastnost celega področja v več pogledih. Toda v tistih evropskih mestih,21 kjer je proces gentrifikacije ustrezno kombiniran z ostalimi revitaliza-cijskimi kriteriji, raziskovalci zaznavajo predvsem naslednje pozitivne posledice: - zviševanje splošne aspiracijske ravni npr. do okolja, bivanjske atmosfere, med vsemi socialnimi kategorijami stanovalcev - dodaten in mestoma močan ter konstanten interes investitorjev (npr. bančni krediti, investicije) - večja skladnost ciljev investitorjev in lokalne oz. občinske oblasti (npr. ponujanje kombiniranih kreditov) .. - zmanjšanje splošne "zapuščenosti" in dinamizacija nebivanjskih javnih dejavnosti (npr. zapoinjenost javnih prostorov) itd. 4. REVITALIZACIJA IN "PRIZORIŠČNOST" Posebna pozornost je v raziskovalni nalogi namenjena inventarizaciji družbenih vsebin v javnih in poljavnih prostorih v starem mestnem jedru. V tem besedilu izpostavljamo le nekatere pomembnejše ugotovitvev ki zadevajo tudi širšo mestno problematiko. Naslanjamo se na primerjavo načrtovanja "razvojnih-prijemov" nekaterih evropskih mest. Osnovni namen analize preteklega in sedanjega "dogajanja" s primerjavo nekaterih drugih evropskih mest je anticipacija prihodnjih trendov, predvsem pojavnih oblik procesov glo-balizacije (internacionalizacije) in vzporednih procesov individualizacije (avtonomizacije). Na izbranih primerih turističnega, kulturnega in športnega dogajanja smo skušali istočasno preverjati večkrat, tudi v javnomnenjski raziskavi, izraženo zaskrbljenost zaradi opustelosti, nedinamičnosti in "nedo-gajanja" v/na (javnih) mestnih prostorih (primerjaj graf 3) ter izpostaviti koncept (potencialne) nadnacionalne pri-zoriščne kompetentnosti mesta Koper. Koncept temelji na prepričanju, da (stara, zgodovinska) mestna jedra v sodobnih razmerah, ko zgubljajo nekatere funkcije centralnosti, lahko dinamizirajo utrip le z aktiviranjem 20 Konkretni predlogi so natančneje pojasnjeni v integralnem tekstu raziskave. 21 Najnovejši uspešen primer je britansko (industrijsko) staro mestno središče Birminghama (Glej Scolt, 1997). 86 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REViTAUZAClJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA;..., 79.94 različnih vrst stalnih in občasnih prizoriščnih dejavnosti (npr. atraktivnih dogodkov različnih vsebin; npr. sejmov, konferenc, kulturnih in športnih prireditev), še posebej takih, ki so nadlokalno, nadnacionalno primerljive in zanimive ter se na ta način vključujejo v specializirana omrežja evropskih mest.22 V tem okviru se nam zdi nujna čimprejšnja vključitev v nekatere nadnacionalne medmestne organizacije (npr. org. mediteranskih mest OVM, org. evropskih pristaniških mest EOPC, organizacijo evropskih festivalskih mest). Pri vseh treh navedenih dejavnostih: kulturi, turizmu in športu smo v nekaterih primerih identificirali trende k demasifikaciji aktivnosti v urbanem prostoru. Tako je opazno povečevanje zanimanja ljudi za ukvarjanje z individualnimi športi. Manjši je tudi razkorak pri udeleževanju množičnih (ekipnih) športnih prireditev, s tem v1 zvezi pa tudi naraščanje potrebe po več specializiranih Spornih prizoriščih (objektih). "Povprečen" Koprčan, se javnih prireditev udeležuje nekajkrat letno (v31%), vsaj enkrat mesečno pa se prireditev udeleži ■'12% vprašanih. Čeprav se sicer še vedno v povprečju najpogosteje udeležuje množičnih športnih prireditev,23 pa: podrobnejša analiza pokaže, da tu izrazito prevladuje .kategorija nižje izobraženih, pretežno moških (primerjaj graf 6). Graf 6: Povprečno najpogostejše udeleževanje javnih prireditev po zvrsteh v %. Graph 6: Most frequent average attendance of public manifestations according to their types in %. ZVRST % Pri kulturnem dogajanju smo podobno ugotavljali povečano raznovrstnost in večjo selektivnost pri izbiri. Na to npr. kažejo podatki, da je več povpraševanja po enkratnih, posamičnih kot pa po abonmajskih kulturnih prireditvah. V zadnjih nekaj letih se je tudi povečalo število (bolj priložnostnih kot stalnih) kulturnih prizorišč. Za najbolj nadnacionalno pa lahko z gotovostjo opre- delimo koprsko mladinsko kulturno dodajanje. V analizi turistične ponudbe in povpraševanja je zaznati uveljavljenje mesta kot specifične (poi)tranzitne destinacije, čemur po našem mnenju ni potrebno pripisovati, kot običajno, negativnega pomena. Ta trend smo preverjali na primeru terminske zasedenosti nastanitev in izvora gostov, kjer smo ugotovili, da so turistične nastanitvene kapacitete sorazmerno enakomerno zasedene skozi celo leto. Sicer pa se na splošnejši sociološki ravni vključno za primer Kopra zavzemamo za širše pojmovanje turizma v sodobnih razmerah, to je krepitev vloge ti. iluidnega turizma,24 ki je v tesni povezavi z dolgoročno zakonitostjo naraščajoče fleksibilne mobilnosti posebnih kategorij ljudi, npr. fenomena nestalnega ali začasnega bivanja. 5. REVITALIZACIJA MESTNEGA JEDRA IN LOKAL NO- GLOBALNA DRUŽBENA DINAMIKA Celovita urbana prenova ali pa zgolj prenova posameznih mestnih lokacij ne more biti obravnavana zunaj dolgoročnih strategij razvoja upravno-teritorialnih sistemov, v tem primeru občine Koper. Pri tem je ključnega pomena, da je v razvojni strategiji vsebovana predpostavka o sistemski odprtosti. Mesta "so bila" v vsej svoji zgodovini izpostavljena in "so se" izpostavljaljala vplivom okolice, toda geografski in funkcijski radij izpostavljanja ni bil nikoli tako širok in hkrati tako odločujoč za njihov razvoj kot danes. Razvojna dinamika sodobnih (zahodnoevropskih) mest je vedno manj neposredno odvisna od dejavnikov razvoja nacionalne države in usmerjevalne vloge njenih institucij, vedno bolj pa od sposobnosti avtonomnega in selektivnega vključevanja v transurbane, globalne integracijske procese (Parkinson, Harding: 1995, Hočevar, 1995). V Sloveniji se v tranzicijskem obdobju - posebej v novih zakonskih opredelitvah lokalne samouprave, žal, pojavljajo retrogradni procesi re-centralizacije in deavto-nomizacije občin, kar nedvomno tudi v koprskem primeru negativno vpliva na zasledovanje sodobnih razvojnih prijemov. Revitalizacijo - oživljanje mestnega jedra razumemo kot pomembno atrakcijsko osnovo pri avtonomnem odpiranju občine navzven. Med drugim je to lahko učinkovit mehanizem "izogibanja" nacionalni perifer-nosti ter novi, centralistični politiki države.25 Zato kot izhodiščno izpostavljamo podmeno, da je modernizacijo mesta Koper (kamor sodi tudi revitalizacija Množične športne prireditve (npr. nogometna tekma) 42 javne mestne prireditve ob posebnih priložnostih (npr. Koprska noč) 39 Priložnostni sejmi (npr. božično-novoletni) 30 Primorski poletni festival 21 Ogled filma v kinu 19 Manj množične športne prireditve (npr. jadranje, regate) 14 Veselice kje na podeželju 14 Ogled gledališke, plesne predstave 9 22 Več o pomenu priložnostnih in stalnih nadnacionalmb dogodkov za utrjevanje mestne identitete glej vZukln, 1997. 23 Tu izvzemamo Koprsko noč, ker se dogodek odvije samo enkrat letno. 24 Primerjaj z Van den Bergovim pojmovanjem fleksibilnega mestnega turizma (1994). 25 O geografskem pogledu na sistematične možnosti "izogibanju" perifernosti glej shema tske prikaze v Bufon, 1992, str. 17-22. 87 ANNALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVITALIZACIJE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDiiA; ..., 73-34 Shema 1: Ravni in elementi nadnacionalnosti mesta.2'3 Scheme 1: Levels and elements of the superna tiona lity of the town. ravni elementi nadnacionalnosti FIZIČNO PROSTORSKA STRUKTURA DRUŽBENE VSEBINE POSAMEZNIK (PREBIVALEC) PRIMERLJIVOST univerzalni standardi v . grajenem prostoru mednarodna mobilnost delovne sile mednarodno primerljiva izobrazba TEKMOVALNOST cene zemljišč, poslovnih prostorov ' organizacija nad-nacionalnth dogodkov ■ zaposlitve, lastništvo v ' : mednarodnih podjetjih PREPOZNAVNOST "imidž", atraktivnost simbolov grajenega prostora promotivna vloga ambientalnih kvalitet . promotivna vloga uglednih ljudi, skupin POVEZLJIVOST vključitev v mednarodno nepremičninsko ponudbo27 nad nacionalne kulturne, znanstvene izmenjave odprtost in pozitivna naravnanost do tujcev mestnega jedra) potrebno obravnavati v smislu usmeritve k nadnacionalni primerljivosti, tekmovalnosti, prepoznavnosti in povezljivosti, tako v smislu grajenega prostora, družbenih funkcij v njem kot tudi na ravni posameznika - prebivalca. Pomemben delež pri vzpostavljanju pogojev nadnacionalne vpetosti občine (ter mesta) tako z vidika "infrastrukture" kot z vidika "imidža" pripisujemo prav vlogi starega mestnega jedra in njegove prizoriščnosti.28 Takšno izhodišče podpiramo s splošnejšim shematičnim prikazom ravni in elementov nadnacionalnosti mesta, znotraj katerega zavzema posebej element prepoznavnosti pomembno revitalizacij-sko komponento. Povezanost elementov in ravni nadnacionalnosti je v shemi prikazano zgolj ekzemplarično, predvsem pa gledano z dolgoročne perspektive. Z neposrednim povezovanjem občine in mesta Koper z drugimi teritorialnimi in neteritoriainimi akterji preko meje lahko predvidimo ne le povečevanje lokalne avtonomije in občinske odgovornosti, temveč tudi "mehčanje" konfliktov, ki spremlja prenovitvene posege v mestu. Kot kažejo rezultati javnomnenjske raziskave, ljudje dejavniku odpiranja navzven pripisujejo sorazmerno velik pomen, saj v povprečju manj kot 5% vprašanih meni, da za prihodnost Kopra nadnacionalno medmestno povezovanje sploh ni pomembno. Ta "aksiom" upoštevamo nenazadnje tudi zaradi povsem konkretno izraženih interesov občine po večji lokalni avtonomiji glede na nacionalni center. To je obenem osnovni okvir tudi za razmišljanje o celoviti revitalizaciji. Če seveda ne pristanemo zgolj na zastarelo in reducirano enačenje revitalizacije s prenavljanjem oz. konzervacijo objektov in kulturno-zgodovinskih spomenikov, katere cilj nima veliko skupnega niti s celovitostjo niti s sodobnim pojmovanjem mestne dinamike. Takoj ko v izhodišču razumemo rehabilitacijo neke prostorske enote ob koncu tisočletja kot kompleksno družbeno-prostorsko "podjetje", se moramo zavedati, da gre za odnos lokalno -nadnacionalno in obratno. Interesi občine in njenih prebivalcev so kratkoročno lahko sicer v nasprotju z globalnimi trendi ali pa niso zaznani kot zanje relevantni, toda zavestno ignoriranje teh trendov bi nujno povzročilo razvojno škodo, izoiacionizem. Tudi če npr. danes samo 7,4% Koprčanov (kot razvojno) zazna potrebo po mednarodnih prireditvah, če se manj kot četrtina (23,9%) vprašanih strinja z uvajanjem cestnih smerokazov in obvestil v angleščini, če jih skoraj tri četrtine (69,9%) ni navdušenih nad priseljevanjem tujcev, če v podobnem obsegu nasprotujejo lastništvu zemlje tujcev, je gotovo del prihodnjega razvoja mesta Koper pogojen tudi s postopnim "vdorom tujega". Toda ne glede na odpor do npr. priseljevanja, nekateri drugi indikatorji, ki merijo zaznavanje pomena odpiranja, kažejo, da se Koprčani v povprečju in vsaj deklarativno sorazmerno močno zavedajo nujnosti vnašanja nad-nacionalnih vsebin v mesto. !z analize podatkov je razvidno, da je pozitivna naravnanost k odpiranju bistveno bolj prisotna pri tistih, ki več in dlje potujejo ter v tujini vzpostavljajo z ljudmi občasne ali trajne stike. Pozitivna korelacija je tudi med osebnim zanimanjem za dogajanje v tujini in naravnanostjo k odpiranju. Bolj ko so stiki pogosti in intenzivni, večja je podpora odpiranju navzven. Tako več kot polovica vprašanih podpira mednarodno zasnovanost (potencialno) nastajajoče obalne 26 Poudarjeni elementi v shemi bolj neposredno nadevajo revitalizacijo, sicer pa se shema nanaša na splošne pogoje nadnacionalnosti mesta. 27 S tem pojmom opredeljujemo skupek javnih funkcij (vsebin) v mestu, predvsem priložnostne in stalne dogodke, ki vzpostavljajo dinamiko (živahnost, "zapolnjenost", atraktivnost) mestnega prostora. Prizoriščnost iahko opredelimo tudi kot enega najpomembnejših dejavnikov lokacijskega trženja (glej Hočevar 1995). 28 Sem sodi tudi kultoma dediščina posameznih elementov ali zaokroženih celot grajenega prostora. 88 ANNALES 12/98 Marjan HOČEVAR: ANAUZA REVITAIIZACIJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA;79-34 univerze29 kot tudi že omenjeno povezovanje z mesti preko meja. Pripisovanje pomena medmestnega povezovanja se s povečevanjem geografske oddaljenosti potencialnih povezav sicer manjša, vendar pa v povprečju manj kot tretjina (27%) vprašanih tega sploh ne povezuje z nadaljnjim razvojem mesta. Tako je gotovo tudi, čeprav se zdi na prvi pogled pretenciozno, da niti problematika in nato načrtovanje celovite prenove starega mestnega jedra ne more biti izvzeta iz razmisleka o Kopru kot mestu z nadna-cionainim značajem. (,. ANALIZA OBSTOJEČIH FUNKCIJ (IZRABE) JAVNIH PROSTOROV: ZASTARELOST ALI MODERNOST MESTNEGA JEDRA Glede na to, da je dihotomno coniranje v smislu prebivanje/delo v Kopru akutno, saj tri četrtine prebivalstva stanuje v ti. spalnih naseljih izven tradicionalnih polifunkčionalnih predelov mesta, je staro koprsko mestno jedro edino, ki še (vsaj deloma) združuje osnovne funkcije, kot so: bivanjska, produktivna, .potrošniška, reprezentativna itd. Mestno in zaledno prebivalstvo lahko le tu še doživlja občutke nekakšne vsaj simbolne in spontane družbenosti v prostoru in času: Ob tem pa je vsekakor potrebno poudariti že znane ugotovitve, da je samozadostnost "novih" koprskih naselij vedno močnejša, kot pa je bilo tudi že večkrat ugotavljano, se novo težišče centralnosti prenaša oz, "vrinja" prav vmes med starim mestnim jedrom in novimi naselji (Bonifika, Ogrlica).30 Osnovna ugotovitev, ki zadeva odnos med revitalizacijsko problematiko in celostno urbano funkcionalnostjo, je torej, da gre za, s stališča vitalnosti starega mestnega jedra, problematičen socialno-demografski proces. Klasična gentrifikacijska receptura je v tem smislu sorazmerno preprosta: povečana gostota, to je koncentracija bivanjskih prostorov in rehabilitacija poselitve iz socialno deprimiranih k srednjim in višjim slojem. Problem, ko gre za implementacijo, seveda ni tako enostaven, takšno reševanje v sodobnih razmerah decen-tralizacijskih, acentričnih in dekoncentracijskih trendov delovanja urbanih sistemov tudi nima več realističnih temeljev. Empirične raziskave funkcij mestnih centrov v Evropi kažejo, da k zgoraj omenjenim trendom sodi povečevanje individualizirani!! navad, neprostorskih in domocentričnih dejavnosti (teleshopping in ostalo kar je s predpono "tele"), ki so posledica novih tehnologij in telekomunikacijskih pripomočkov.31 To pa v: absolutnem smislu funkcijsko prazni centralne mestne prostore. Za Koper navajamo nekaj tovrstnih podatkov. 6.1. Sprememba prostorskih funkcij v času Z okvirno analizo dostopnih statističnih in drugih agregiranih podatkov o funkcijah v starem mestnem jedru ugotavljamo, da omenjeni problem v koprskem primeru še ni pereč, kar kaže npr. primerjalna kvantitativna struktura gradbenega fonda in njenih funkcij v dveh časovnih presekih, leta 1975 in leta 1996, ter njihova prostorska konfiguracija, podrobneje predstavljena v integralnem besedilu raziskovalnega poročila. Tu navajamo zgolj ugotovitev, da se je v indeksu funkcijske izrabe v omenjenem obdobju celotna stanovanjska površina zmanjšala za cca. 8 indeksnih točk, pri storitvenih panogah pa se je v povprečju povečala le za cca. 6,5 točk. Pri analizi je bil upoštevan grajeni prostor brez odprtih prostorov (trgi, dvorišča ipd.), prostorska zamejitvena definicija je bila povzeta po PUP (prostorsko ureditvenem planu). Takoj pripominjamo, da kvantitativni kazalci (spremembe) izrabe še nič ne povedo o dejanski ekonomski (tržni) ali družbeni vrednosti - kvaliteti, ki je vedno pogosteje nesorazmerna z velikostjo. Pri identifikaciji razlike je glavna ovira raznolika, razdrobljena in predvsem še nejasna lastniška struktura. Drugi najpomembnejši razlog pa je po našem mnenju neustrezno (oz. izjemno visoko) cenovno ovrednotenje faktorjev funkcionalne in tržne ugodnosti lokacije objektov.32 S stališča revitalizacijskih kriterijev je indika-tiven podatek, da v strukturi funkcij izrazito narašča "terciarizacija", posebej tista s predznakom "sitiza-cijskih" (čistih poslovnih) in komercialnih funkcij nasploh, medtem ko so se v tem obdobju relativno zmanjšale bivanjske površine. To je tudi sicer splošna težnja v starih evropskih mestnih jedrih. Zanimivo je, da se v primerjanih obdobjih ni bistveno spremenila oz. povečala poraba prostora z gostinskimi storitvami, temveč se je bolj opazno povečala le poraba prostora za trgovino. Že tu lahko rečemo, da se bo k revi-tai izacijskemu procesu moralo bolj ali manj pristopiti kot demografsko-rezidencialnemu problemu, šele na tej podlagi pa kot problemu funkcionalne raznovrstnosti oz. defictarnosti. 29 Vzemimo primer mednarodnega značaja univerzitetnih ustanov kar seveda pomeni dovolj veliko število tujih študentov, preda-: vateljev dokazano poživlja, dtnamizira razvoj starih mestnih središč. S konkretnimi empiričnimi izkazi so to ugotovili npr. v nem- ■škem mestu Ulm in francoskem mestu Montpellier (več glej v Hočevar, 1995). Glej še primer Portsmoutha v Veliki Britaniji (Burn-side: 1997). 30 Ta problematika je močno zaznana tudi v uvodnem delu študije Koper 2020, v nekaterih strokovnih člankih. 31 Več o tem v prispevku Zdravka Mlinarja in drugih njegovih znanstvenih tekstih (1992, 1994). Glej uradno objavo faktorjev funkcionalne ugodnosti in indeksne točke za stavbna zemljišča v Uradne objave, Primorske novice Hi 11.4.1995. 89 ANNALES 12/*98 Marjan HOČEVAR: ANAUZA REVJTALJZACiiSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA;..., 79-94 Koprsko staro mestno jedro v splošnem kaže soraz- 7.1 Simbioza Luke in starega mestnega jedra memo veliko funkcionalno vitalnost in raznovrstnost, vendar pa ta ni skladna s kvaliteto ter izrabo po- Kaj sploh pomeni in na čem temelji ambientalni,: samezmh dejavnosti, ki je v splošnem bistveno nižja, simbolni ter funkcionalni podaljšek mestnosti Luke za . . . Koper? Poudarjam, da skušam preseči ozkost urba-Tabela 1: Primerjava strukture terciarnih funkcij v nističnega, krajinsko-arhitekturnega in klasičnega estet-mestnem jedru 1990-1994, skih kriterijev. Hkrati pa skušam tu opozoriti na nekatera Table 1: Structure of the tertiary functions in the town's novejša spoznanja o sozvočju klasične (primarne, se-historical centre in 1990-1994,-- kundarne) industrije in modernih (terciarnih, kvartarnih) sektorjev mestnega gospodarstva. Nekateri raziskani primeri, tudi konkretno luških mest,33 namreč kažejo, da je dominantno mestno gospodarsko dejavnost racionalneje, ob predpostavki ustreznih ekoloških sanacij,: čim bolj simbolno in fiikcionalno približati mestnemu; • organizmu, kot pa jo od njega razmejiti. V določenem ■ smislu gre za rehabilitacijo industrije v mestih ali pa vj •• ambientainem smislu celo za "pozgodovinjenje" kof. nove kvalitete.-Ambient razumem kot dinamično zame-, jeno percepcijsko in izkustveno kvaliteto, spreminjajočo- ■ se v času in prostoru. Histeričnost (starost) percepcijske'.' zamejitve je vtem primeru le deloma konstanten okvir,- 7. KOPRSKO PRISTANISCE KOT AMBIENTALNA, robovi al, celo notranja vsebina le tega je podvržena IDENTIFIKACIJSKA IN FUNKCIONALNA spremembam, razen v primerih popolne konzervacije. OBOGATITEV MESTNOSTI: NEURESN1ČLJJVO?, "Podaljšek" ali dopolnitev simbolne identitete vse- NESPREJEMLJIVO?, PREDRZNO? kuje, [ protncHtt trgovina gosti, in ribištvo zveze turizem ^ liifif. ^ lis? OI9H & GJISKV ^ m; pjn^.i vir: Podetja in organizacije, statistični podatki po občinah RS, Zavod RS za statistiko 6 Da individualizacija izgleda delovnega mesta ni sestavni del 'organizacijske kulture, kažejo tudi odgovori na vprašanje Ali ste svojemu delovnemu mestu dsli "lasten pečat", ga polepšali s/z:, kjer razen rož na deloven mestu (38,1%) vse druge oblike in-, dividualizacije dosegajo nizke deleže. 100 ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČINI KOPER NA TRENDE GLOBAUZAGJE tN DE INDUSTRIALIZACIJE, 95-110 prostora za luško dejavnost vprašljive.7 Res pa je, da neurejena zakonodaja onemogoča razvoj proizvodnih dejavnosti v luški prostocarinski coni. V procesu deindustrializacije v lokalnem delovnem okolju se je ob že omenjenem zamiranju delovno intenzivne, množične proizvodnje, ki se je v kriznih letih 1991 in 1993 izrazila predvsem kot odpuščanje delavcev, kot poskus reševanja individualnih usod v novonastalih razmerah pojavil izrazit porast števila delovnih organizacij (glej Graf 1), Tako rezultati ankete kažejo, da se je od anketirancev 6,6% odločilo za sa-mozaposlitev oziroma ustanovilo lastno podjetje ali odprlo obrtno dejavnost. Te zasebne pobude oziroma trendi samozaposlo-vanja so povzročili potrebe po novih poslovnih in proizvodnih prostorih. Med novonastaiimi delovnimi organizacijami prevladujejo trgovske in finačne, tehnične ter poslovno-storitvene. Posledica tega je bila gradnja novih poslovno-prodajnih objektov oziroma kompleksov ter razvoj "Ogrlice" kot poslovno-trgov-skega pasa, ki nastaja med starim mestnim jedrom in obrtno-industrijsko cono. izrazito profitna logika gradnje oziroma prodaje novozgrajenih prostorov8 je, kljub s strani arhitektov predvideni vsebinski zapolnitvi določenih prostorov, privedla do stanja, ko trenutno prevladuje dokaj anarhična struktura dejavnosti v novozgrajenih objektih. Izrazit primer tega je npr. tržnica, na kateri so prisotne dejavnosti, ki ■ po vsebinski zasnovi le-te in pričakovanih vrstah uslug na njej ne sodijo v njen okvir. Ob vsebinski anarhičnosti pa je za novozgrajene poslovno-prodajne objekte značilna tudi hitra menjava lastnikov, kar se izraža običajno kot obstoj neopremljenih ali zanemarjenih prostorov v teh sklopih, ki izrazito kvarijo njihovo estetsko podobo. Pri sami gradnji je sicer bilo omogočeno kupcem, da se pri zaključnih delih oziroma predvsem notranjih razporeditvi prostorov in kvaliteti vgrajenega materiala upošteva njihove individualne želje oziroma da se ta del gradnje prepusti v izvedbo kupcem. V praksi pa ta možna individualizacija ni pomenila dejanskega dviga kvalitete delovnega okolja oziroma večje prilagojenosti fizičnih struktur konkretnim potrebam zaposlenih. Vzrok za to je predvsem v prodajni ceni prostorov in dejstvu, da za novonastale delovne organizacije oziroma njihove finančne zmožnosti to pogosto predstavlja že ne- uresničljivo nadstandardno kvaliteto delovnega okolja. Odziv gradbenega lobija na trende deindustrializacije v lokalnem delovnem okolju je pripeljal do relativne zasičenosti s poslovno-prodajnimi prostori.9 Vendar so ti prostori - dogoročno razvojno gledano -grajeni podstandardno oziroma ne razrešujejo konfrontacije med fizično grajeno strukturo ter novonastaiimi potrebami individualiziranih, časovno-prostorsko fleksibilnih, na informacijske tokove usmerjenih delovnih procesov. Pristajanje arhitekturne stroke na neprilaga-janje mednarodnim standardom pa dolgoročno omejuje ne le kompetitivnost, ampak tudi komplementarnost delovnih organizacij pri vključevanju v globalne tokove in za globalna omrežja značilne oblike organizacije dela. 2.3.1. Prestrukturiranje in revitalizacija Urbanistično predvidena selitev poslovno-storitvenih dejavnosti na območje "Ogrlice" je problematična tudi s stališča revitalizacije starega mestnega jedra. Problem dotrajanosti prodajnih in poslovnih prostorov v starem mestnem jedru - ob hkrati nerešenem vprašanju dolgoročnega najema in neizdelani strategiji stimuliranja obnove oziroma dviga kvalitete fizične podobe in ponudbe v teh lokalih s primerno fiskalno-kreditno politiko - povzroča prevladovanje množične, nekvalitetne ponudbe v starem mestnem jedru. Ob razvoju določenih funkcij centralnosti (trgovine, pošta, banka, storitvene dejavnosti, šole, vrtci ipd.) v novejših mestnih stanovanjskih predelih pa nediferencirana ponudba v starem mestnem jedru povzorča praznjenje le-tega. V urbanističnih načrtih (deloma) predvidena nadgradnja ponudbe v starem mestnem jedru tako ostaja neuresničena. V praksi ni upoštevan prehod od množične potrošnje k individualizirani potrošnji. Ciljnim skupinam namenjene butične prodaje v zgodovinskih mestnih jedrih, oplemenitene oziroma povezane z zgodovinsko značilno obrtniško, gostinsko in trgovsko ponudbo, v koprskem starem mestnem jedru ni. Tako npr. na Čevljarski ulici, ki je s stališča mestne aksialnosti ena od najpomembnejših ulic, prevladujejo dejavnosti z izrazito nekvalitetno ponudbo (npr. "Family Shop", "Vse po 300 SIT"). Takšna vrsta ponudbe bolj spada v množična nakupovalna središča. Na nezadovoljstvo s ponudbo kažejo tudi rezultati ankete. Tako je npr. pri odprtem vprašanju Kaj v starem delu Kopra najbolj po- 7 Širjenje Luke Koper, "četudi v škodo ohranjanja naravnega okolja", kot moZen scenarij urbanističnega razvoja podpira 29,9% anketirancev oziroma zelo podpira le 5,5% anketirancev, medtem ko ohranitev Škocjanskega zatoka, "čeprav temu nasprotujejo : gospodarski interesi", podpira 44,4% oziroma zelo podpira 20% anketirancev, kar ka2e, da se tudi splošna javnost zaveda potencialnih ekoloških nevarnosti luške dejavnosti oziroma se ne strinja s stališči o nadaljnjem prostorskem Širjenju Luke. 8 Po izjavah gradbincev je bila finančno načrtovana tako, da odprodaja polovice novozgrajenih kapacitet pokrije stroške gradnje. 9 V istem obdobju pa se ni gradilo nobenih novih površin, namenjenih proizvodnji. Področje kompleksa Tomos v tem nekajletnem tranzicijskem obdobju ni doživelo revitalizacije, ki bi lahko z nadgradnjo že obstoječe infrastrukture ponudila potrebno novo obrlno-industrijsko cono. Tako ostaja pomanjkanje proizvodnih prostorov z dobro infrastrukturno opremljenostjo Se vedno problem lokalnega in regionalnega delovnega okolja. 101 ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIV! DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI O K ČIN i KOPER NA TRENDE CL08ALIZACIJE IN DEtNDUSTRIALIZAClIE, 9Î-110 grešate ''(vas moti)'. ob problematiki parkirišč, ki se enoti dveh velikih giobainih koncernov. V primeru največkrat pojavi (258-krat), na drugem mestu pro- Husqvarne gre za mednarodni koncem Eiekforiux z več blematika storitev oziroma (ne)kvalitete trgovske in gos- kot 850 enotami po celem svetu s centralo na ŠverJ- tinske ponudbe (186-krat).10 . .. skem. Na ravni celotnega koncema obstaja i.-uorma- čijski sistem, znotraj njega posamezne delovne enote 3.1NFORMATIZÀCIjÀ: VKLjUéÉNOSÏ VELIKIH IN ^ tekoče poročajo o svojem delovanju s prikazom celot- IZKLJUČENOST MANJŠIH DELOVNiHORGA NIZAGfj nega d o gaj a n j a v posamezni enoti (finančno stanje, k n ; i go vod ? t ve n i i / k a / i, blagovne zaloge, produktivnost. Glede stopnje iniormatiziranosti lahko razdelimo de- kvaliteta izdelkov, morebitne napake v proizvodnji lovne organizacije na dve veliki skupini.n V prvo spa-ipd.). Takšen sistem omogoča dejansko "on-time" ve-dajo večje, kompleksne delovne : organizacije (Banka ; denje o dogajanju v celotnem koncemu. Koper, Luka, Istrabenz, Intereuropa ipd.), ki imajo re- Podobno je eriota DHL-a vključena v informacijski lativno dobro izvedeno informatizacijo nâ žhotrajorga- ; sistem kôrporacije, ki jim omogoča popolno infor-nizacijski ravni. Ta običajno vključuje informacijsko po- îfiâtiZàcijo poslovanja oziroma izmenjave podatkov o vezanost vseh, tudi teritorialno razpršenih enot.1- pošiljkah in ; tudi spremljanje poti iz lokalnega/re-Pri ostalih, običajno po številu zaposlenih in obsegu t-ionalnega okolja poslanih pošiljk kjerkoli pb svetu. Pri dela manjših organizacijah ni tnko razvite infnrmati/n- medsebojnem komuniciranju med zaposlenimi prevla-cije. Dejstvo pa je, da pri številnih delovnih organizacijah : dùjë elektronska pošta. Le-ta jë, gledano na ceno medni potrebna razvejana žnotrajorganizacijska ;';inf6r-:".'. / narodnih', te^ precej cenejša, màcijska povezanost, ker gre v večini primerov za de- . Oba primëra kàzeta na.informacijsko razvitost, ki jo že loVne organizacije z le nekaj zaposlenimi na enotni lo- prič/tkujojo ali pa jo bodo v bližnji prihodnosti priča-, kaciji. Izjeme so delovne organizacije, ki se ukvarjajo z ;'; kovali potencialni tuji partnerji od delovnih organizacij računalništvom in informacijsko tehnologijo. Te so obi- . iz lokalnega delovnega okolja.: čajno povezane z globalnimi korporacijami, ki jih zasto- : Bolj problematično . je stanje na ■ področju ''med-pajû, in s pomočjo elektronske pošte in FTP-strežnikov, ki organizacijske informacijske povežanosti:1 Večina ome-so jim na razpolago, rešujejo številne manjše probleme. njenih velikih organizacij z uspešno rešeno znotraj-: Prav tako poskušajo uvajati ; servisiranje informa- organizacijsko informatizacijo še vedno ni informacijsko cijskih sistemov pri svojih strankah na daljavo ("on-line"). odprtih navzven. Glede na analizo Številnih razgovorov Pri tem naletijo občasno na nerazumevanje strank in so v delovnih organizacijah gre za problem organizacijsko-: npr. prisiljeni obiskati svoje stranke, tudi ko to ni nujno komunikacijske kulture in pogosto tudi za - sicer v potrebno, da bi ne izgubili njihovega zaupanja. Primer razgovorih manifestno neizražene - strah, programerjev, "servisiranja na daljavo" ž delom programerjev na domu preti Odpiranjem. Ti se pač zavedajo, da bo njihov pa je dejansko edini razviti primer ''informacijske;;,) iele- sistem ne le bolj ranljiv,, ampak bo njihovo delo vidno in dela" v lokaino-regionalnem okolju. Predstavlja pa dol- primerljivo navzven,, v širšem delovnem okolju. V večini goročno signifikantno obliko prostorsko-časbvne fleksi- delovnih organizacij š številnimi stiki s poslovnimi part-bilnosti dela v informacijskem sektorju. net ji tako razmišljajo o uverlbi elektronske pošte în In-. Druga dva primera uspešne informatizacije manjših- Sorneia. Vendar pogosto tudi. če se ta uvedè, ostajata delovnih organizacij sta enota DHL-a in Husqvarna telefon in fax Še vedno prevladujoči obliki medor- Forest & Garden d.o.o. Pri obeh gre za manjši poslovni . . ganižačijskega komuniciranja.13 10 Pripombe lahko abstrahiramo v dva skiopa. Na eni'strani anketiranci ugotavljajo nizko' kvaliteto ponudbe, nediferenciranost ponudbe ("vse je isto"), neusklajenost obratovalnih časov na"drugi strani pa si želijo kvalitetnejšo, predvsem gostinsko, ponudbo, a tudi druge oblike ponudbe, ki bi vključevala višjo raven urbane kulture (npr. kavama, starinarnica, knjigarne), (več o tem glej v prispevku mag. Hočevarja v tej publikaciji) Potreba po potrošnji individualiziranim okusom namenjene' urbane kulture pa se izrazito kaže tudi pri vprašanju o tem kako močno pogrešajo v mestu Koper določene oblike urbane dogod kovnost i. Pri tem ob tipičnih primorskih gostilnah izstopa predvsem pomankanje kulturne ponudbe na t,i. višji, elitni ravni (''gostovanje uveljavljenih slovenskih gledališč" 60,1%, "mednarodne kulturne prireditve" 65,6%, "vrhunske umetniške in kulturne dogodke" 52,4%). ■ . 11 Podrobnejšo sumamo anaiižo infoimatiziranosti v občini Koper gjej v Trček', '7997.. ' / ' .'/ 12 V Intereuropi imajo tako npr: več kot 1100 povezanih termirtaiov iz 42 poslovnih enot'v Sloveniji. Tako integrirani sistem jim omogoča poslovanje'po'načelu "od vrat do vrat" in motnost dostave pošiljke v roku enegadne. Podobne znotra{organizacijske sisteme imajo tudi v drugih Večjih delovnih'organizacijah.''' ■■■.■■' ■■ 13 Ker gre pri informatizaciji ža hitro razvijajoče še področje, smo' takd za 'časa naše triletne raziskovalne dejavnosti na terenu zaznali določene premike'V'smeri večje uporabe računalniško posredovanega komuniciranja. Najbolj izrazit primer tega je Luka, kjer je prišlo po rnoderiiižatiji informacijskega sistema, do množičnejše uporabe elektronske pošte. Problem pa je, da je pogosto uporaba : le-te prepuščena samostojnim "od ločitvam' zaposlenih' in ni del širše strategije komunikacijske povezanosti. To potrjuje našo tezo o pomenu prisotnosti komunkacijske kulture v delovni organizaciji. ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA GKOUA V MESTNI OSČ1NI KOPER NA TRENDE CIOBAUZACIIE IN DEINDUSTRIALIZACIIE, 9S-110'"'' Medorganizacijski informacijski sistem v nastajanju, - na tem območju obstaja vrsta svetovalnih, storilki je po svojih standardih primerljiv s podobnimni de- venih, turističnih in kulturnih dejavnosti, ki bi lahko lujočimi sistemi v tujini, je ATNET omrežje. Gre za vsaj del svoje ponudbe virtuaíiziraíi; informacijski sistem odprtega tipa, ki ob računalniški - je za območje regije prevladujoča naselitev v izred-izmenjavi podatkov vključuje še večino ostalih omrež- no ozkem priobalnem pasu, kjer živi približno 95% nih storitev. Sistem trenutno vključuje delovne organi- celotne populacije. zacije, povezane v luško-transportno dejavnost. Socio- Na ravni poslovne enote Koper Telekoma Slovenije loško zanimiv je odziv potencialnih uporabnikov. Ti so je največje število telefonskih naročnikov na 100 prebili načelno vsi za postavitev sistema te vrste, vendar se bi val cev. To skorajda dosega standarde sosednje Italije je problem pojavil pri plačevanju uslug. Stari sistem RIP, in Avstrije in že presega nivo razvitosti Španije in Pór-ki ga je imela Luka, je bil brezplačen za maloštevilne tugalske. Ob tem je že pretežno zgrajena optična rned-zunanje uporabnike. Sama ideja, da bi bilo za uporabo krajevna povezava. Problematičen pa je visok delež informacijskega sistema oziroma za informacije potreb-: analognih central (skoraj 50%) ter t. i. "dvojčkov". Oboje no plačevati, se je v lokalnem okolju iskazala kot ne- naj bi bilo do leta 2000 odpravljeno. Vendar sedanje sprejemljiva, kar je povzročilo pisanje pritožb s: strani stanje že omogoča relativno nemoteno uporabo ínter-špeditersko-ladtjskega združenja. neta, glede na izkušnje uporabnikov. Podobno je z Podobna primera nezavedanja pomena informati- razvitostjo mobilne telefonije, ki prostorsko pokriva zacije sta nastala tudi pri poskusu oblikovanja pred- celotno priobalno območje. stavrtvene strani Slovenske (stre in skupne predsta- Problem nadaljnjega razvoja telefonije na območju vitvene strani ponudbe prodajalcev avtomobilov. V pr- regije predstavlja nacionalna razvojna strategija trenut- vem primeru ni btlo odziva s strani turistične skupnosti, no še monopolističnega Telekoma, ki želi uravnovešen ki bi lahko npi\ ob predstavitvi svoje ponudbe na preti- razvoj na območju celotne države. To pomeni, da je PE stavitVeni strani omogočala tudi "on-line" rezervacijo.14 Koper s tem prikrajšana za naložbe oziroma da mora V drugem primeru pa se je prodajalcem zdela ne- čakati, da druga območja dosežejo isto stopnjo razvi- smisicna predstavitev na Internetu, še zlasti pa idej,-?: .. tosti.'■■;/ skupne predstavitve, ki. bi potencialnemu: kupcu omo- : Ob virtualizadji ponudbe s pomočjo Interneta pa gočala primerjavo med njimi. obstaja tudi možnost ponudbe na daljavo s pomočjo Opisani primeri kažejo na še;vedno prisotno stališče telefona (npr. t. i. telebanking, teleshoping). Na območju v.lokalnem delovnem okolju, ki pojmuje informatizacijo občine in regije med ponudniki uslug preko telefona kol nekaj fut ur ¡stičnega in "nam. nepotrebnega", pred- prevladujejo razvojno banalne, a trenutno modne uslu- vsem pa finančno zahtevnega. Kot razvojno naj- ge "vročih telefonov" in napovedovanja usode. Uspešen uspešnejša rešitev iz takšnega stanja se je v tujini, z primer avtomatskega telefonskega odzivnika pa je npr. nekaj uspešno delujočih informacijskih omrežjih na lo- odzivnik kmetijsko-svetovalne službe, ki obvešča kme- ■ kal no/regionalni ravni, izkaza!.razvoj.javno dostopnega tovalce, sadjarje in vinogradnike o škodljivcih in na- ínformacijskega servisa, ki bi vključeval tako profitne činih njihovega zatiranja ter o trenutnih cenah sadja in kot tudi; neprofitne akterje., (glej. Brants et. . al., 1996; zelenjave na trgu. Carter, 1997; Loader (Ed.), 1997;; Miller, 1996; trček, Obstoj številnih ponudnikov uslug na področju servisne I997a). Pri razvoju takšnega stroškovno ugodnega dejavnosti, trgovine, svetovanja, turizma, kulture, informacijskega omrežja pa ima, primerjalno gledano, zdravstva ipd. na območju občine in regije predstavlja -na nacionalni ravni Mestna občina Koper in tudi obalna potrebno kritično maso za informatizacijo ponudbe ali regija določene komparativne prednosti, ki so lahko vsaj ponudbo po telefonu. Pri tem je potrebno poudariti, dobro izhodišče za poskusni razvoj lokalnega infor- da lahko virtualno trgovanje odpira večje možnosti macijskega omrežja. manjšim akterjem, ki nimajo sredstev za klasično prodajo in klasične reklamno-propagandne akcije. Pri tem 3.1. Komparativne predrtostilokalno-regfonainega pa se potencialno razširja prostor, ki ga pokrivajo, vsaj delovnega in bivainega okolja za izvedbo na območje celotne Slovenije, ob predpostavki nadalj- informatizacije nje nagle rasti informatizacije pa celo v mednarodni prostor. V primerjavi z drugimi občinami tn regijami v Slo- Strnjehost naselitve ob izkoriščanju omrežij kabelske veniji, mogoče z izjemo mesta Ljubljane, je za Mestno televizije in v prihodnosti tudi omrežja električne nape- občino Koper in celotno regijo značilno, da: > Ijave kot hkratnega informacijskega omrežja, ki bi pokril - ima primerjalno najbolj razvito telekomunikacijsko večji del lokalne populacije, omogoča učinkovito do-omrežje v Sloveniji; '14 Da je takšna reSitev možna in učinkovita, kaže že delujoči primer predstavitvene strani občine Bohinj (www.bohinj.si).'--'..- 103 ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIV! DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČINI KOPLR NA TRENDE GI.ORALtZACIJE IN DElNPUSTRIAUZACIjE, 95-110 stavo blaga naročenega v virtualnih trgovinah. Ta način Izhod iz te pasti je v povezovanju oziroma vklju- nakupovanja in opravljanja drugih potreb na daljavo je čevanju delovnih organizacij v globalna omrežja, ki zlasti pomemben za hendikepirane in prostorsko manj zagotavljajo tako v lokafno-regionalnem okolju odsotna mobilne prebivalce. znanja (npr. trgovske franšize z izdelanimi sistemi Pri oblikovanju tako zasnovanega, obsežnega, javno : marketinga) kot tudi pogosto zagotavljajo prisotnost na dostopnega, cenovno nezahtevnega in za uporabnika globalnem trgu (npr. globalne hotelske verige), prijaznega informacijskega prostora pa je pomembna : Pri teritorialni analizi povezovanja pa je opazno tudi vloga lokalne oblasti {več o tem v Trček, 1997a). V pomanjkanje povezovanja na lokalno-regionalni ravni ■uspešno delujočih lokalnih informacijskih sistemih !o- (npr, med hotelirji na obali in ponudniki turistično-re- kalna oblast običajno igra vlogo koordinatorja in za-: kretaivriih storitev na podeželju). Brez tega pa dejansko gotavlja možnosti sobivanja ne le profltnih, ampak tudi težko govorimo o lokafno-regionainem delovnem okolju neprofitno naravnanih akterjev v lokalnem kibernetskem kot o konkretnem delujočem omrežju, ki lahko s svojimi prostoru. skritimi znanji in razvito fizično kot tudi .podporno (t. i. "mehko") infrastrukturo - ob konsenzualno določenih 4. (NE)FLEfCSIBILMOST PROSTORSKO-ČASOVNE razvojnih prioritetah - nastopa kot gospodarsko pro- ORCANIZAGJA DELA : pulzivna regija na globalnem trgu.: Nepovezanost ni ■ -V/..-;--.-;--'"'-- ■ opazna' le znotraj delovnega okolja oziroma med delov- 4.1. Teritorialna prisotnost in organizacijska nimi organizacijami, stanovskimi združenji, organi dr- povezanost žavne in lokalne uprave, ampak tudi rnedsektorsko (npr. ; med delovnim in izobraževalnim okoljem, turizmom, in Pri analizi prostorskega povezovanja oziroma terito- kulturo). Ta razvojno in informacijsko-iogistično nede- rialne (lokalne, regionalne, nacionalne, obmejne, trans- finirana regionalnost pa povzroča tudi neprepoznavnost nacionalne, globalne) prisotnosti delovnih organizacij Iz obalne regije v mednarodnem prostoru, lokalnega delovnega okolja in analiži vključenosti le-teh v nadnacionalna/globalna omrežja delovnih organizacij 4.2. Prosto rs ko-čaisovna organizacija dela na ugotavljamo, da je stanje izrazito bipolarno. Na eni znotrajorganizacijski ravni strani so delovne organizacije, ki so vezane na luško- .. . . blagovno-transportni sistem (Luka Koper, Inereuropa, Pri načrtovani prosto rs ko-ča so vni organizaciji dela Banka Koper, ladjarske agencije ipd.), ter organizacije, ostaja večina, zlasti glede na Število delavcev v večjih: ki morajo zaradi obsega svojega poslovanja biti prisotne delovnih organizacijah, ujetih v načine organizacije: v širšem prostoru (Iplas, Tomos, Lama, Cimos, Banka dela značilne za množične, industrijsko-birokratske, ne-: Koper). Naštete organizacije so samostojno ali preko fleksibilne, monolokacijske oblike dela, čeprav previa-svoji partnerjev in zastopnikov prisotne v globalnem dovanje storitvenih dejavnosti v lokalnem delovnem: prostoru. Ostala večina delovnih organizacij pa je teri- okolju potencialno omogoča večjo fleksibilnost pri orga-torialno prisotna na slovenskem ali lokalno/regionalnem niznciji dola. ¡'o kažejo tudi anketni rezultati. Od za-ter bližnjem obmejnem prostoru. Med slednje spadajo ^Došlenih . anketirancev jih 53,3% de In po fiksno dolo-tako večje, starejše trgovsko-posredniške organizacije čeriem delovnem času, 15,3% pa ima t. i. "drseči" pri-: (Emona-Obala, Auto-Merkur, jestv i na) kot tudi manjše hod in odhod z dela. Skupaj torej kar 68,8% zaposlenih proizvodne, storitvene in trgovske organizacije, večino- / dela v togo. določeni časovni organizaciji dela. Prihode, ma nastale v obdobju gospodarske tran/icije. in odhode pa ši poljubno določa le 3,7% zaposlenih, Večina lokalno/regionalno in nacionalno usmerjenih med temi gre za : višje izobražene oziroma (predvi-delovnih organizacij črpa svoje komparativne prednosti devamo) za zaposlene na višjih položajih, na bližini meje in poznavanju italijanskega trga po- Pri prostorski lociranosti dela so rezultati ankete trošnih dobrin ter pristanišča kot transportno-logl- podobni, 63,9% zaposlenih dela na sedežu, centrali d cističnega centra. Ta geografska danost kot komparativna lovne organizacije, 6,9% pa v dislocirani enoti, kar sku-prednost pa dolgoročno razvojno gledano izgublja na paj pomeni 70,8%. Pretežno na terenu dela 14% anke-pomenu. Že sedanje postopno zasičenje trga potrošnih tirancev ter še 1% pretežno pri njihovih poslovnih dobrin se kaže v dolgoročni neuspešnosti manjših tr- partnerjih. Večino svojega dela pa opravi doma 6,9% ■ govsko-posredniških delovnih organizacij. Ob predpo- anketirancev. stavki pojavljanja večjih, mednarodnih akterjev v lokal- : : Vzrokov za prevladujočo centralizirano, togoorgani- nem prostoru, ki s svojo mujtinacionalno trgovsko-sto- zacijo dela ne moremo pripisati le naravi dela. V ritveno korporacijsko logiko obsega lahko punudijo intervjujih z načrtovalci delovnega procesa se je kot nižje cene in tudi privlačnejše potrošne dobrine, lahko prevladujoče mnenje izkazalo, da bi "večja prostorsko- pričakujemo še dodatno povečevanje neuspešnosti za časovna fleksibilnost pomenila še manj dela". Problem dosedanje tranzicijsko obdobje prevladujočih novona- izvira torej iz organizacijske kulture, pri kateri je izrazito stalih delovnih organizacij. poudarjeno nezaupanje v zaposlene. Tako je npr. za ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČINI KOPER NA TRENDE GLOBALIZACIJE IN DElNOUSTRtAUZACSJE, 95-110 /večino vodilnih kadrov, s katerimi smo opravili razgo- prav, da jim ponudimo tudi dosti Višje ddhbdke, kot jih vore, delo na domu "futurološka razprava", neures- imajo naši domači" •:74.i%) ipd. 7 višjo stopnjo iz- ničljiva v njihovem konkretnem delovnem okolju. Da je obrazbe se sicer zmanjšuje delež nestrinjanja glede organizacija dela problematična, kaže tudi anketno lastništva nepremičnin ter ponujanja višjega standarda vprašanje o obremenitvah, ki so jim zaposleni izpo- tujim . strokovnjakov. Pri -možnostih-izkoriščanja t. i. stavljeni pri delu. Med njimi je na visokem mestu slaba "sončnega pasu" za naselitev upokojencev in "vikend- ; organizacija dela, saj 40,8% anketiranih meni, da je le- turizem" s strani tujcev pa se z višjo izobrazbo izrazito ta prisotna v njihovi delovni organizaciji, kar je moteče povečuje nestrinjanje, kar izraža nestrpnost lokalnih elit za 33,4% anketirancev. tako do tujcev kot tudi do upokojencev. Tako npr. višje Izhod iz te situacije je v prehodu iz organizacijskega in visoko izobraženi nasprotujejo celo gradnji naselij za modela, ki temelji predvsem na tay!orističm\ kontroli domače upokojence.15 zaposlenih na nižjih ravneh, v model, ki izhaja iz zaupa- Ujetost v lokalrio-regionalno delovno okolje pa iz- nja v zaposlene. To pa se izraža v večji avtonomiji od- ražajo zaposleni anketiranci tudi pri vprašanjih o lastni iočanja pri opravljanju njihovega dela ob hkratnem pre- teritorialni zaposlitveni mobilnosti. Tako se jih npr. vzemanju večje odgovornosti za rezultate svojega dela. . 39,1% ne bi bilo pripravljenih preseliti v kakšen drug kraj, prav tako se jih 78,7% ne bi bilo pripravljeno voziti 4,3. Teritorialna (iokalna) zaprtost kadrovanja in na delo (v eno smer) več kot 60 minut. Pri tem pa so izobraževanja: strah pred tujci proti selitvi predvsem starejši anketiranci, medtem ko je npr. pri mlajših delež zavračanja nižji. Glede na Ujetost v ožje teritorialne meje je najbolj izrazita pri . izobrazbo pa razlike niso tako visoke, kot bi lahko kadrovanju. Pri tem lokalno . in . regionalno, delovno hipotetično pričakovali, sokolje ne izstopa v slovenskih merilih. Teritorialno za- V rezultatih izražen odklonilni odnos do navedenega i-.prti-krogi kadrovanja'so značilni za vse regije v državi,-z segmenta tujcev ter tudi miselna ujetost v teritorialno izjemo Ljubljane, in niti ne celotne osrednje-slovenske nemobilno načrtovanje lastne "poklicne biografije" je regije. To stanje ni toliko. presenetljivo za nekatere dologoročno razvojno gledano kontraproduktivno oziro- druge regije, če izhajamo iz zgodovine nastanka kon- ma v veliki : meri onemogoča v dosedanjih strategijah kretnih delovnih okolij, je pa presenetljivo za obalno zapisane in-zaželene težnje po globalizaciji delovnega regijo, v kateri bi hipotetično pričakovali večjo odprtost okolja. Kljub kadrovskim potencialom občine in regije : do.:tujcev, tujih, strokovnjakov, glede ria višjo stopnjo je iluzorno pričakovanje, da je - ob današnjem izrazito mobilnosti v obmejni in pristaniško-transportni regiji. turbulentem razvoju - možno zagotavljati vsa za tek- V večini delovnih organizacij ne razmišljajo o na- movanje na odprtem, globalnem trgu potrebna znanja le jemanju tujih strokovnjakov, oziroma ponosno dekla- z domačimi kadri. Prav tako je iluzorno pirčakovanje, rirajo sebe. kot "primorske", delovne organizacije. Ta da s sodelovanjem s partnerji v globalnih-poslovnih izražena visoka stopnja regionalne teritorialne identifi- omrežjih ne prihaja do prenosa dela prej samobitne .kacije, ki se kaže tudi v rezultatih ankete, kot visoka poslovne suverenosti na strateške koalicije, kar se npr. stopnja naveizanosti na občino Koper (83%). in obalno kot'razvojna patologija kaže v politično trenutno po- regijo (83,3%), je sicer dobro izhodišče za oblikovanje pularnih "slovenskih variantah" reševanja delovnih dejansko povezanega lokalno-regionainega delovnega organizacij. Omejena poklicno-izobraževalna mobilnost okolja, vendar je problematičen odklonilni odnos - tako pa . postaja že vzrok za pobege mlajših, izobraženih v anketo zajetih zaposlenih kot tudi celotnega vzdrca - potencialov v Ljubljano in v manjšem obsegu v Italijo, do tujcev: To lahko vodi v negativno selekcijo potencialov, kjer Ta se npr. kaže: v stališču anketirancev do ome- bodo na zaposlitev v lokano-regionalnem okolju "obso- ijevanja priseljevanja, kjer prevladuje stališče o ome- jeni" fe tisti, ki nimajo znanj za prodor v zahtevnejša /jevanju priseljevanja za vse potencialne prebivalce iz globalna delovna omrežja in okolja.16 širšega nenacionalnega prostora; omejevanju gradnje Potencialno grožnjo kadrovske zaprtosti je mogoče ; počitniški h hiš za nedomačine (79,1%) in stanovanj za rešiti s povezovanjem delovnega in izobraževalnega upokojence od drugod (66,9%); v nestrinjanju s sta- okolja ter vključevanjem in odpiranjem obeh v medna- iiščem, da bi "tujcem morali dovoliti lastništvo nepre- rodna referenčna omrežja. Prehod iz delovnega, izobra- mičnin" (59,7%) in v nestrinjanju s stališčem "da . bi ževainega in raziskovalnega okolja v enotno delovno- rpritegnili za naš razvoj pomembne tuje strokovnjake, je i2obraževalno-raziskovalno okolje oziroma omrežja, ki 15 Pri nestrinjanju z gradnjo za domače upokojence s strani boij izobraženih bi bilo potrebno testirati/v kolikšni meri gre dejansko za nestrinjanje s segregacijo starejših občanov In ne za nezažetenost starejših samih po sebi. . ... . 16 Ta razvojna patologija se npr. že pojavlja na znotrajnacionalni ravni, kjer so na "provinco" obsojeiii le manj sposobni 'diplomirane!, ker ne najdejo zaposlitve v Ljubljani. 105 ANNALES 12/'9 8 ' Franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOiJA V ME5TN1 OBČINI KOPER NA TRENDE ClOBAllZACIJF IN DEINDUSTRIALIZACIJE, 95-11D smo mu priča kot: dolgoročnem trendu v razvitih de- ¡jamo, da tisti, ki se pritožujejo, pogosto ali niso lovnih okoljih, ; ob nujni predpostavki, da to pove- seznanjeni z vsemi možnostmi pomoči ali pa je tudi ne zovanje presega ozke nacionalne ali še nižje teritorialne iščejo, preden zaidejo v težave. ravni povezovanja,: lahko omogoči priodbivanje novih : Da je preseganje te nepovezanosti možno, kažejo informacij iri spoznaj, potrebnih za razvoj lokalno-re- npr. rezultati programov samozaposlovanja, ki jih izvaja gionalnega delovnega okolja. Predpogoj tega je večje enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kopru, sodelovanje med delovnimi in izobraževalnimi ter ra- Vendar tudi rezultati ankete, ki se nanašajo na načine ziskovalnimi organizacijami, . ki. je: poctrahzičiji/ na iskanja nove zaposlitve (glej tabelo), kažejo, da še ved- regionalni ravni v veliki meri zamrlo.'7 no prevladujejo neformalni načini reševanja konkretnih Pri analizi rezultatov ankete je zanimivo, da. anke- problemov, tiranci ne nasprotujejo internacionalizaciji nastajajočega univerzitetnega centra na Obali. Tako npr. le 13/7% tab. 4: Pomoč pri iskanju zaposlitve anketirancev nasprotuje stališču, da naj bo nastajajoča Tab. 4: Aid while looking for a job, univerza "odprta za tuje predavatelje in študente". Nekoliko višje je nasprotovanje izvajanju študija v an- Če ste zamenjali zaposlitev, ali nam lahko, prosim, po-glesčini (30,7%): al i v italijanščini (32,6%). Pri tem je -/veste; kdo vam je pri tem pomagali1 iMožnih je več zanimivo, da študiju v italijanščini najbolj nasprotujejo ■ odgovorov) višje in visoko izobraženi. Hipotetično lahko rečemo, da le-ti - za razliko od angleščine - dojemajo študij v : italijanščini kot grožnjo. Internacionalizacija nastajajoče univerze pa bi gotovo srednjeročno povzročila .tudi internacionalizacijo lokalnega in regionalnega delovnega okolja,čče predpostavimo logično rast univerze oziroma ustanavljanje njenih fakultet, izhajajoč iz po- . treb tako ožjega delovnega okolja obalne regije kot tudi širšega nadnacionalnega (obmejnega) delovnega okolja. 5. MEHANIZMI "POMOČI ZA SAMOPOMOČ": V bodoče je; potrebno razvijati tako nove oblike PREŽIVELOST STARIH MODELOV POMOČI pomoči (npr. finančno, pravno, marketiriško svetovanje, '■ ■'■■'v". podjetniško izobraževanje) kot tudi izboljšati pretok in- Številne po letu 1991 ustanovljene delovne organi- formacij do pomoči potrebnim..Glede celotne filozofije zacije, ki so pogosto s samo/:tpos!ovanjr>m iaciniknv ro~ daj:.uija pomoč; pa je potreben prehod iz starih načinov, ševale konkretne eksistenčne probleme nastale nezapo- ki so pasivtzirali sprejemnika in ga dologoročno navajali slehosti, si običajno s svojimi notranjimi znanji in viri ne „a nenehno pomoč, ne glede na delovne: rezultate, v morejo zagotavljati vseh za dolgoročni rnzvoj in tudi sistem "pomoči za samopomoč". Znotraj novega sistema obstoj potrebnih informacij:: To vlogo; novih "skupnih^ manjkajoče: služb" morajo prevzeti našo žo obstoječa strokovna vire i:i informacije, potrebne za lasten razvoj, ter jim pri združenja (gospodarske in obrtne zbornice) in sveto- tarn porhagati hitreje premagovati,- običajno začetne - val no službo (zavodi za zaposlovanje., za pospeševanje težave. Si^em pomoči za samopomoč bi moral delovati: podjetništva) ter tudi novohastale organizacije fzasebne kot omrežje; ki povezuje vse - tako zasebne kot javne - svetovalne službe, podjetniški klubi ipd.). ustanove in ¡»mogoča informiranje iskalcev o ponudbi Iz analiz intervjujev s Številnimi podjetniki. in obrt- na enotni lokaciji ali enotnem informacijskem viru (npr,:; niki iz občine Koper smo ugotovili, da ti dokaj pe- "dežurni telefon", skupna predstavitvena stran na Inter-jorativno vrednotijo delo in ponudbo že delujočih služb, . netu). Namen pomoči naj bi bil predvsem doseganje: V njihovih odgovorih prevladuje mnenje, da so le-te stanja, ko lahko novonastaie organizacije delajo v pre- večinoma "same sebi namen". Pri odnosu lokalnih, težni meri avtonomno, (več o samem konceptu sistema: občinskih voditeljev do njih pa se jim zdi, da le-te "pomoči za samopomoč" glej v prispevku Z. Mlinarja) zanimajo samo velike organizacije, ki jim lahko kot Večino konkretnih pritožb sogovornikov je mogoče sponzorji kaj ponudijo, in ne oni, ki potrebujejo rešiti hitro; če se ob izboljšanju medsebojnih komuni-pomoč.18 iz analiz intervjujev pa prav tako ugotav- .'.■■ kacij izvede še: : 17 Izjema je dobro sodelovanje med Fakulteto za' pomorstvo iri promet ter Luko Koper'in Intereuropo. 18 konkretno se pritožbe nanašajo na: dolgotrajnost upravnih'postopkov-za'pridobitev dovoljenj; nerazumevanje bank za razvoj malega: ■gospodarstva; visoke komunal rso-infra strukturne dajatve; neučinkovitost'GZS; neobstoj dologoročne strategije najema ali odkupa jo-, kalov in prostorov v lasti občine ipd.. zaposlil sem se : n: na osnovi informacij že zaposlenih v sedanji delovni organizaciji v.-;':.;. 50: ustanovil sem'.lastno podjetje •. •••• . . 40 na podlagi razpisov, oglasov v medijih 29 na osnovi informacij v neformalnih krogih ... 29 s pomočjo Zavoda za zaposlovanje : 16 s pomočjo drugih, zasebnih sevetovalnih agencij 4 ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČINI KOPER. NA TRENDE GLOBALIZACIJE IN DEINDUSTRIAUZAC1JE, 9S-110 - spodbujanje inovativnosti s fiskalno politiko, npr. pomankanje prostora, oz i roma zagotavljati kvalitete bi-še zlasti pri komunalno-infrastrukturni dajatvah z zni- valnega v delovnem okolju. Pasivni:in aktivni počitek Zevanjem le-teh delovnim organizacijam, ki so izvedle med delom oziroma možnost zaposlenih; da: se med ekološko in energetsko ugodnejše rešitve; dolgotrajnešim delom umaknejo za nekaj Čaša iz delov- - izdelava strategije dolgoročne oddaje lokalov in nega v "bivalno" okolje, pomeni večjo/hurhanizačijo poslovnih prostorov v lasti občine, ki bo z izdelanimi dela., ki vpliva na boljše delovne rezultate, mehanizmi kreditiranja obnove tudi odpravila sedanji Za vključevanje v informatizirana globalna omrežja zastoj v izboljšavi kvalitete tako videza lokalov kot po- je na ravni občine in regije nujen razvoj javno do-nudbe storitev, stopnega informacijskega sistema, ki bo omogočal in- - (so)ustanovitev konzorcija za celostno (marketin- : formatizacijo manjših delovih organizacij, povečanje ško-sejemsko) predstavljanje delovnega okolja obči- dela na domu, oblikovanje predstavitve lokalnega dene/regije, ki bo promoviral regijo, v. tujini, iskal in .. lovnega okolja v kibernetskem prostoru ter informati-navezoval stike s funkcionalno komplementarnimi regi- zacijo in virtualizacijo številnih storitev. Pri informa-jami ter ponujal informacije o možnih oblikah sode- .tizaciji se v urbanem okolju lahko izkoristijo že ob-lovanja delovnih organizacij: iz domače z delovnimi stoječa omrežja kabelske televizije, organizacijami iz tujih regij, ... Pri izvedbi informatizacije je potrebno načrtovati iz- - razvoj - v.povezavi z razvojem visokega šolstva gradnjo infrastrukture tudi na podeželju. Ta bi omo-: podjetniškega inkubatorja in nove : proizvodno-obrtne gočila prostorsko razpršitev dela ter hkrati omogočila cone, ki je sicer na deklarativno-planski ravni že del . večjo humanizacijo bivanja oziroma uresničila željo dosedanjih razvojni strategij; ta naj bi omogočala anketirancev po bivanju v »hiši na samem«. Infor-dostop do manjkajočih znanj, informacij. . ..... madjsko-komunikacijsko opremljeno podeželje pa ne bo privlačno le za potencialne domače »tele-delavce«, 6. SKLEP: OD (GEOGRAFSKIH) DANOST! K OMREŽNi ampak tudi za tujce,: ki želijo bivati in v prostoru . . . ... PRODORNOST! "sončnega pasu" ter:imeti hkrati informacijsko globalno .■'■'.■; dostopnost. Čeprav je Obalna regija in s tem Mestna občina '.:. Ob izboljšanju:: fizične infrastrukture postaja t. i. Koper na nacionalni ravni ob Ljubljani in Osrednje- "mehka" infrastiTiktura, ki pa: jo predstavlja ravno lokal- siovenski regiji razvojno najbolj propulzivna (glej Kukar, no-regionalno omrežje; informacijsko ter interakcijsko ::1995),.v analizi predstavljeni v tem besedilu ugotavljam : povezanih v delovnem okolju: prisotnih akterjev, nujen številne razvojne probleme, ki onemogočajo razvoj lo- predpogoj Za uspešnost lokalnega in regionalnega raž- kainega in regionalnega delovnega okolja v zaželeni voja. Prehod iz samozadostnostih ali avtarkičnih de- smeri postford¡stičnega, informacijskega, poslovno-sto- lovnih organizacij, ki črpajo svoje trenutne kbrripa- :ritvenega,. internacionaliziranega in globalno kompe- rativne prednosti v preveliki meri na geografsko zn titivnega. Pri izhodiščih za bodoče razvojne strategije se tečenih danostih, v dejansko povezano lokalno delovno je potrebno - izjajoč iz rezultatov analize - še zlasti okolje z jasno določenimi razvojnimi strategijami in usmeriti v reševanje v besedilu predstavljenih štirih občutkorri pripadnostih, povečuje prepoznavnost obalne razvojno ključnih sklopov. . .••;'• regije in Mestne občine Koper. Na ravni fizične, grajene strukture bi bilo potrebno . Ob tem pa je potrebno presegati "lokalistično av- .na:osnovi inventarizacije trenutnega stanja - predvsem . tarkično" miselnost, ki temelji na strahu pred tujci. Le na osnovi izdelane evidence obstoječih neizkoriščenih odpiranje delovnega okolja za tuje strokovnjake in prostorov - načrtovati kvalitetno prenovo že obstoječih omogočanje nabiranja izkušenj domačim strokovnja- struktur, ki bodo prenovljene omogočale večjo pro- kom v tujih delovnih okoljih bo preprečilo tako beg storsko-časovno fleksibilnost dela ter tudi Večjo zaseb- možganov, zlasti domačih mlajših izobraženih kadrov, nost na individualizirani!! delovnih mestih. Pri načrto- kot tudi strokovno zaostajanje za razvojno propulziv- vanju sprememb je potrebno upoštevati pripombe za- nimi regijami. poslenih o delovnih pogojih na konkretnih delovnih Za pristotnost občine in regije v globalnem prostoru mestih. Pri novogradnjah pa je potrebno ob načelih je potrebno ustanoviti konzorcij, ki bo skrbel za ce- modularne gradnje upoštevati tudi načela večfunkcio- lostno predstavljanje delovnega okolja občine in regije v stalnosti zgrajenih prostorov (npr. združevanje večjega tujini,, iskal in navezoval povezave s funkcionalno števila prostorov v enotni prostor, ko to zahteva timsko komplementarnimi regijami, ponujal informacije o mož- delo, in obratno, pregrajevanja na manjše prostore, ko je nih oblikah sodelovanja domačim in tujim iskalcem, več individualnega dela). . . Prav tako je potrebno oblikovati enotno informacijsko Na ravni delovnega in bivalnega okolja kot celote pa središče, ki bo imelo informacije o vseh možnih oblikah je pri načrtovanju potrebno izhajati iz trenda prehajanja pomoči delovnim organizacijam in posameznikom, ki enega v drugega ter zagotavljati možnosti za delo V so dostopne tako v lokalnem, nacionalnem kot tudi bivalnem okolju, kjer se kot največji problem pojavlja širšem prostoru (npr. EU programi spodbujanja drob- 107 ANNALES 12/'98 Franc TRČ6K:ODZWi DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČIN! KOPER NA TRENDE GlOBAUZACijE IN DEINDUSTRIALIZACIIE, 95-110 nega gospodarstva, obmejnega sodelovanja). zivno vključevati v mednarodne povezave, ker le tako Znotraj regije pa je, izhajajoč iz potreb delovnega lahko v obeh okoljih presežejo kadrovsko in infor- okolja in regionalno akumuliranega znanja skritih po- macijsko zaprtost. tencialov ("tacit knowledge") v povezavi z domačimi ter Lokalno in regionalno delovno okolje, ki bo črpalo tujimi strokovnjaki potrebno razvijati bodočo univer- svojo kompetitivnost iz lokalno/regionalno akumulira- zitetno srediSče iz že obstoječih, kvalitetnih, delujočih nega znanja ter se povezovalo v nadnacionalna {glo- ustanov (visokošolski zavodi, raziskovalni center).: Pri balna) omrežja in s tem zagotavljalo dostop do manj- tem je nujno večje sodelovanje med delovnim in znan- kajočih znanj, pa ima večje možnosti za dolgoročno stveno-raziskovalnim okoljem. Tako delovno kot tudi uspešnost, znanstveno-raziskovalno okolje pa se mora bolj inten- RESPONSES OF THE KOPER MUNICIPAL COUNCIL'S WORKING ENVIRONMENT TO THE GLOBALISATION AND DEINDUSTRIALISATION TRENDS \;][:);'Tr'ahc TRCEK , ' l.'nivorsity (V l.,uhljan:i, I r.ci.lty oi Soda: $•.: cr.c.'s. S:-1000 !.¿¡í!>:jjn.!. K.r^-lji-v,! pb^ .«i 5 e-mail: franc.ircek@guest.ames.si ..••..'..•.. The analysis of the slate of the Koper working environment shows that it is in the phase of (¿¿industrialization,-i.e. in the phase of transition from industrial to postindustrial business and service oriented working environment. For this phase a great number of factors joined in business production networks is characteristic, as well as' a more flexible spatial-temporal organization of work, which is expressed in'the process of spatial dispersión of work on to numerous locations, with work at home included; a renewed reunification of the working and living environments, as well as a more flexible time organization of work: From the point of view of connecting organization of work it is characteristic to follow the transition from hierarchical and usually territorially closed forms info the network forms which are interconnected.: For the Koper municipality a trend of the increase of number of working organizations is characteristic after 1991. Other processes significant for deindustrlallzation are much less present. In the text we analyze the presence of these of the developed working environments characteristic longterm development trends in local working environments. In this analysis "we focus on four key development issues: spatial-physical structure, process of informatization, spatial-temporal organization of work, and the mechanisms of "help for self-help". '.'■; A ¡though the working environment in the Koper municipality is considered to be among the most perspective in the development on the national level, we can see that there aré a lot of problems, characteristic of the process of deindustrialization present in it. Thus the veiy housing structure does not suit the new individualized methods of work. With the new building areas the tendency for the individualization, for spatial-temporal flexibility and for informatization, is not cared for. The process of informatization is mainly limited to larger working organizations. Nobody thinks about the public informatization network, which would include the majority of present factors. Also on the level of organizational culture a rather rigid spatial-temporal organization of work is prevalent, this being the consequence of distrust in the employed. As to the needs for the additional information and knowledge, the mechanisms for "help for self-help" have been insufficiently developed, especially in small newly formed working organizations. ...... This is also evident from the results of the survey. Thus as many as 68.8% of the employed involved in the survey have rather rigidly, defined working hours, including the time when they have to arrive and leave their working:■■ posts. Similar is,with "the spatial location of work, for as many as 70.8% involved in the survey work ata definitely fixed location,.'. 15%- work out or with business partners, and as few as 6.9% work at home. Privacy at a working post is ensured only to:one fifth of the employed. In this case 'the answers come from the employed with higher education or from people on higher positions: A rather small is the part of those who have had the chance of individualizing: the actual appearance of'their" working post ... 108 ANNALES 12/'98 Franc TR&K: OOZ1VI DEI.OVNECA OKOLJA V MESTNI OBCINt KOP£R NA TRENDE GLOBADZACIJE IN DEINDUSTKIAIIZACUE, 95-110 The results of the poll show that the mechanisms of help for self-help do not function adequate! v. those involved in the polls, and the unemployed, are faced with the prevailing informal forms when looking for a new job, ■ ■: If we want to sum up the situation in the local working environment we can say that their 'factors'draw their i comparative advantages especially from geographical determination and the vicinity of the Italian goods market; but at the same time they express a rather acute distrust towards foreigners. It is surprising that distrust for the right of the foreigners to the ownership of real estate is even more distinct with the more educated people involved in the poll. This is confirmed in the qualitative phase of the research, where we can state that the employment policy is extremely regionally closed - the fact, which is also prevalent in the mentality of the local tech-business intelligence. in spite of this closeness there is no connection on the local level, or to put it better, there is no local working ¡ environment as a network which would include the present factors. This disconnection and passiveness to the inclusion in global business networks make the development of the local working environment impossible in the desired direction towards internationalization. Therefore it is necessary to set up the infrastructural (qualitative housing structures, informatization), as well as substantial (connection of factors included in working environment and generally agreed founding of basic development strategies) prerequisites. The working environment, which is set up as the local network, is also more recognizable in a larger space, and it is easier included in it. The inclusion into the global currents is in every respect the condition for a longterm development success. Keywords: local work environment, globalization, cleinclustriaiizatidh, informatization, networks, dehierarchization, flexibility ;■' LITERATURA "' Bamevik> P. (Ed.) (1994): Global Strategies. New York, i A. Harvard Buss in es Review Book. Bluestone, B., Harrison, B. (1982): The Deindustriali-zation of America. New York, Basic Books. Brants, K. et. al. (1996): The New Canals of Amsterdam: an Exercise in Local Electronic Democracy. Media, Culture & Society, Vol. 18, No. 2. Camagni, R- (1991): Spatial implications of technological difusion and economic restructuring in Europe: The Italian case. Ekistics, Vol. 58, No. 350/351. Cappeiiin, R. (1996): Federalism and the Network Paradigma: Guidelines for a New Approach in National .Regional Policy, referai na 36 th European Congress of. ■ european Regional Science Association, Zurich, 26-30 August 1996. ■Carter, D. (1997): "Digital Democracy" or "Information Aristocracy"?: Economic regeneration and the Information Economy, v: Loader (Ed.). Castells, M. (1996): The Rise of Network Society. Cambridge Mas., BlackwelL Ciutterbuck, D. (Ed.) (1985): New Patterns of Work. Alders hot, Gower. DiFazio, W. (1996): Tehnoscience and the Labor Procès. V: Aronowitz et. al. (Eds.), Technoscience and Cybersapce. London, Routledge. Drucker, P. (1993): Post-capitalist Society. Oxford, : Butterworth-Heinemann. Dutton, W. H. (Ed.) (1996): Information'and Communication Technologies: Visions and Realities. Oxford, Oxford University Press. Freeman, C. (1996): The Factory of the Future and the Productivity Paradox. V: Dutton (Ed.). Coddard, J., Richardson, R. (1996): Why Geography Will Stilt Matter: What Jobs Go Where. V: Dutton (Ed.). Hout, T, et. al. (1994): How Global Companies Win Out. V: Oarnevik (Eel.). Kavadar, A. V. (1995): Pravica delavca do zasebnosti. Organizacija, informatika, kadri: vloga in naloge mana-gementa, XiV. posvetovanje organizatorjev dela, Portorož 6-7. april 1995, Kranj, Fakulteta za organizacijske vede. Kavčič, B. (1991): Sodobna teorija organizacije. Ljubljana, DZS. Kavčič, B. (1994): Dve novosti: mrežna in vitka organizacijska struktura. Organizacija in kadri, let. 27,. št. 10. Kukar, S. (1995): Regionalni razvoj Slovenije. V: Kukar Stanka et. al.: Prostor, okolje, socialna varnost. Ljubljana, Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj. Loader, B. D. (Ed.) (1997): The Governance of Cyberspace: Politics, Techonolgy and Global Restructuring. London, Routledge. Martin, H. P., Schumann, H. (1996): Die Globalisierungsfalle: Der Angriff auf Demokratie und Whof-stand. Reinbek bei Hamburg, Rowohlt Verlag. Milier, S. E. (1996): Civilizing Cyberspace: Policy, Power, and the Information Superhighway. New York, AMC Press, Mlinar, Z. (1994): Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Dela/Opera 35). Moran, R. (1993): The Electronic Home: Social and Spatial Aspects. Dublin, European Fondation for the Improvement of Living and Working Conditions. Möntmann, H. G. (1994): Das Ende der Mobilität: Leben am Daten-Highway. Wien, Ueberreuter, . 109 ANNALES 12/'98 Franc TRČEK: ODZIV! DELOVNEGA OKOLiA V MESTNI OBČINI KOPER NA TRENDE CLOBAUZACIJE IN DElNDUSTRiALIZACIlL 35-110 Rifkin, ). (1995): The End of Work. New York, Putnam Book. Trcek, F„ (1997): Dostopnost in izključnošt v kiber-prostoru: Računalniško posredovario komuniciranje in;. spremembe prostorsko-časovne organizacije: družbe: Ljubljana, Fakulteta za družbene vede (rhagistrsko deloV. ' Trček, F. (1997a): Virtualna demokracija - navideznost ali dejanskost? Družboslovne razprave, XII, 24-25. Ljubljana. Zarowin, S. (1996): Building a Cyberspace Bussines. Journal of Accountacy, juiy 1996. ¡1» ISfcls Up lÎ|l (jlj WÊÊëlê, lïfp lill ■ Sfilf als •iti tili«.® m llii fill sili mm Wß m Blllli • Li • ■ «¡Iff i®lif#» mm ■ illsi i|lfflg Sljllf i tilii IpS ■ K II ■ »ii mm Siliti8 Iii® m 8§i||l sns ■ ■ -f. ; ■ 1 110 mm POMORSTVO IN PROMET TRASPORTl MAKITTIMi E TERRÉSTRI NAUTICAL ¡SCIENCE ÄND TRAFFIC ANNALES 12/'98 izvirno znanstveno delo UDK 656.6:621.869.8(262) 338.47:627.2(262) FEEDER PREVOZI V SREDOZEMLJU Majda PRljON Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Sl-632'0'Portorož, Pot pomorščakov 4 ' Josip ZOHIL Univerza v LJubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 IZVLEČEK prispevek obravnava feeder prevoze V Sredozemlju, ki je v ta namen razdeljeno na srednje, vključno z Jadranskim morjem, na vzhodno in na zahodno Sredozemlje. Čeprav imajo, kot je razvidno iz podatkov v prispevku, vse regije svoje posebnosti, imajo tudi precej skupnih prvin (zbirna pristanišča, prevoznike Itd), zato je smiselno, da jih obravnavamo kot celoto: Zaradi njihovega medsebojnega vplivanja so dogajanja v omenjenih regijah pomembna za razumevanje feeder prevozov v jadranskem morju. Ključne besede: pomorski kontejnerski prevozi, feeder prevozi, sredozemska pristanišča, severnojadranska pristanišča, zbirna pristanišča, prometno gospodarstvo 1. UVOD bile izkoriščene zakonitosti ekonomikega obsega (nižji stroški na enoto prevoznega učinka, nižje voznine, večji Pretežni del (67%) kontejnerjev, vkrcanih ali izkrca- zaslužki itd.). Tehnične značilnosti sodobnih plovil tako nih v severnojadranskih pristaniščih, prevažajo do zbir- določajo novo tehnologijo, kar pa zahteva tudi nove nih pristanišč v Sredozemlju.1 Tu se kontejnerji pre- pogoje deia, nove organizacijske rešitve itd. Veiike ladje krcajo s feeder ladij na velike ladje, tako imenovane so namreč donosne, če se za kratek čas zadržujejo v imatične ladje (angl. mother ship), in obratno. Tak način posameznem pristanišču (ladjarji2 teh ladij upravljajo pomorskega prevoza je močno razširjen na Daljnem tudi z luškimi terminali in celo s cestnimi in želez-Vzhodu, Baltiku, v Karibskem morju, Perzijskem zalivu hiškimi prevozi), če je število pristankov na enem krož-in Sredozemlju. V ta namen je razdeljeno na vzhodno, nem potovanju majhno (optimalno dve pristanišči), če zahodno in srednje Sredozemlje, kjer je vključeno tudi so koncentrirani kontejnerski tokovi uravnoteženi in Jadransko morje. konstantni itd. Zaradi omenjenih pogojev delovanja so se ti prevozi uveljavili predvsem na morskih poteh z 2. TEHNIČNE, TEHNOLOŠKE IN ORGANIZACIJSKE velikimi kontejerskimi tokovi: Severna Evropa - Severna ZNAČILNOSTI FEEDER PREVOZOV Amerika, Severna Evropa - Azija, Azija - Severna Ame- rika in na poteh okoli sveta v smeri vzhod - zahod ali pa Na področju transporta kontejnerjev so se v tem zahod - vzhod, desetletju uveljaviti prevozi z zelo velikimi kontej- Ustrezne pogoje delovanja med drugim zagotavljajo nerskimi ladjami, z nosilnostjo 3.000-6-000 TEU, da bi feeder3 ladje, ki prevažajo kontejnerje med zbirnimi pri- t : Bralcu, ki ga zanima dogajanje na teni področju v drugih regijah sveta, svetujemo, naj si prebere Zohil, Prijon, 1996, in obsežno :.-■.:: literaturo, ki je navedena v tej študiji. - Med dvajsetimi največjimi svetovnimi ladjarskimi družbami, ki so bile ustanovljene v zadnjih letih, je kar pet ladjarjev z Daljnega Vzhoda: Evergreen/Unigiory Marine Corp., Cosco, Hanjin Shipping Co., Yangming, Hyundai Merchant Marine. * Feeder ladje privlačijo kontejnerje v smeri potovanja matične ladje. Če pa ladje prevažajo kontejnerje v smeri: lastnega potovanja (linije) in jih nato prekrcajo na drugo ladjo, govorimo o medlinijskem povezovanju (angi. interlining).'.'-''. 113 ANNALES 12/'98 Majda PRtJON, Josip ZOHtl: R:£D£'R PREVOZI V SREDOZCMJU, 113-120 stanišči, v katerih pristajajo velike ladje, in feecler pri- pelje v bližnja feeder pristanišča, stsilišči, kjer velike ladje ne pristajajo.4 Za ladjarja je Ker si velike ladje prizadevajo izvajati hitre prevoze, feeder ladja zanimiva iz najmanj dveh razlogov: po- praviloma pristajajo v pristaniščih, ki so na optimalni la-maga mu pri polnjenju ogromnega ladijskega prostora in dijski poti ali v njeni bližini. Skoraj vsa velika pristanišča: pri razvažanju praznih kontejnerjev, je kamenček, brez so po definiciji na optimalnih ladijskih poteh, saj pove-katerega bi se skala majala. zujejo gospodarsko visoko razvite regije sveta, zato pra- Z organizacijskega vidika je delovanje feeder ladje viloma opravljajo tudi funkcijo prekrcanja kontejnerjev, podrejeno matični ladji.5 Za feeder ladjo veljajo le neka- v Zadrževanje matične ladje v pristanišču je povezano teri principi racinalnosti, ker je večina principov podre- z visokimi stroški, zato morajo biti pristaniške operacije jenih matični ladji (urniki, največje število prepeljanih izVedene hitro, kvalitetno in poceni. Tako ladjarji rela-kontejnerjev itd.). Lokalni optimum feeder ladje ne pred- tivho pogosto menjujejo prekrcalna pristanišča,7 da bi stavlja vedno globalnega optimuma matične ladje in ob- dosegali boljše pogoje poslovanja, ratno. Celotni sistem pomorskih kontejnerskih prevozov : Kontejnerje prekrcajo v sredozemskih pristaniščih na pa je podrejen doseganju globalnega optimuma ža Malti, v južni Italiji in Grčiji, na Cipru, v Libanonu, v ladjarja. ........ ••'..• Izraelu in v Egiptu. Pristanišča so relativno blizu opti- Za ladjarja je ugodno, da ima kontejnerje v glo- mainim pomorskim potem okoli sveta in si prizadevajo balnem pristanišču in ne v zbirnem. Kontejner v glo-. urediti, svoje kapacitete in organizacijo, da bi privabila.: balnem pristanišču je za ladjarja obvladljiv s plani- velike ladje in jim omogočila hitre pristanke, ranjem, tisti v zbirnem pa je slučajen (relativno nena- . . . . . povedan). Zato napotijo kontejnerje iz zbirnih pristanišč Tabela 1: Število vkrcanih, izkrcanih in prekrcanih TEU v globalna, če je le mogoče in četudi so zato kopenski v večjih sredozemskih pristaniščih v letih 1994 in 1993. prevozi dražji, Feeder pristaniščem zaradi tega dolgo- Table 1: Number of loaded, unloaded and transshipped ročno uhajajo kontejnerji. Sistem matičnih in feeder . TEL) in larger Mediterranean ports in 1994 and 1993. ladij navidezno omogoča feeder pristanišču nove in boljše povezave s svetovnimi pristanišči, vendar pa je : zelo verjetno, da bo ladjar kontejnerje preusmeril v zanj ustreznejša pristanišča. Feeder ladja mora upoštevati urnike pristankov matične ladje in je zato močno odvisna od učinkovitosti pristanišč, v katerih pristaja. Tako se feeder prevozniki povezujejo s pristaniškimi upravami in operaterji matičnih ladij, da bolje načrtujejo in koordinirajo svoje delovanje. Feeder prevozna storitev je tehnološko in organizacijsko izvedljiva, če: - imajo feeder ladje v pristaniščih prednost pri pri-■■■■ vezih; .-v ■ - je pristanišče visoko produktivno pri pristaniških operacijah in pri pretovoru; - v pristanišču ni zastojev. 3. ZBIRNA PRISTANIŠČA V zbirnih pristaniščih pristajajo feeder in matične Vir: Sutcliffe, Rucliffe (1995) in obdelava avtorjev. ladje.6 Feder ladja prepelje kontejnerje na terminal, od Opombe: * NM = navtične milje, ** 000 TEU ^ skupen koder jih neposredno ali posredno vkrcajo na matično promet c 1000 TEU, *** Podatki so za leto 1993, ****-. ladjo. Z nje izkrcane kontejnerje pa feeder ladja pre- Delež prekrcanih kontejnerjev v skupnem kontejner-__skem prometu. 4 O prekrcevanju kontejnerjev z ladje na ladjo'govorimo tudi.v'primeru, ko'niso'prisotne velike ladje. Ker pa je ta operacija relativno draga, postaja ekonomsko učinkovita šele pri večjih ladjah,-pri katerih se"stroSki prevoza na enoto (TEU) občutno zmanjšajo. Tudi v : primeru velikih ladij so stroški prekrcevanja "kritični",-zato-ladjarji raje izberejo pristajanje v pristaniščih, kjer imajo majhne pristaniške in prekrcevalne stroSke.. 5 Delovanje feeder ladje je podrejeno delovanju velike ladje, zato se ladjarji pogosto odločajo, da sami upravljajo s feeder ladjo in njenimi prevozi. V tem primeru se tudi zmanjša samostojnost klasičnih ladijskih'agentov. 6 Intervali med dvema pristankoma ladje so ponavadi tedenski."Na'nekaterih' linijah pa so intervali celo krajši. 7 ; Zbirna pristanišča z velikim deležem prekrcanih'kontejriferjev soTadjarju le priložnost za večji zaslužek in praviloma v njih nima dolgoročno usmerjenih interesov: .. 1 14 Pristanisie . NM* - 000 ... Prekrcano ■Indeks % promet -'TEU** - 000 TEU ■ 94/93 /p rek rc a no Algeciras 0 ÎÛ04 901 124 90 Port Said/,.. Damietta"* .' •' . 0 691 . '■■ 602' ■ 122 ■ . ..■ ■' 87 Marsaxlokk 6 383 343 133 90 Alexandria*** 32 258 11 ■ 4 Gioia Tauro 66 0 0 Valencia 141 467 44 120 9 Pirej, .- 178 517 : 101 . 20 timassol ' .'-'" 179 266- 95 - 120 .:'."" 36 Barcelona 209 .'.' 60S 151 V.121 ' ' .-25 l.amaca ■ : 222 . . 105 ■ 82 ■""78 Marseilles . 290 "'. 437. ■'.'34- .-.-.. g Livorno 298 373 0 103 ■■ 0 La Spezia ■ ■ 337 ■:-"■" 823 - ■■'.. 0 ■ 108: .-■V,- 0 Gertova ■ 352 - . 512.. ,-':... . 0 149 . ...,-' 0 Skupaj ■ ■ 6441 " . 2364 . ..' .■■37 .¿i ANNALES 12/'98 Majda PRIJON, Josip ZOI-Hl: «-K«? PREVOZ) V SREDOZEMJU, 113-1 20 Leta 1994 so v sredozemskih pristaniščih prekrcali nišča pa nimajo ustreznih zmogljivosti, beležijo majhno okoli 2,3. milijone TEU, kar je predstavljalo 37% od produktivnost, zastoje itd. Zaradi tega so v tem prikupnega-pristaniškega kontejnerskega prometa. Tabela spevku posebej obdelani zahodno in vzhodno Sredo-1 prikazuje podatke o vkrcanih in izkrcanih kontejnerjih zemlje in Jadransko morje, ki nam je najbližje, v večjih sredozemskih pristaniščih. Nekatera izmed njih Oglejmo si nekaj konkretnih podatkov o tržiščih, kjer so specializirana za prekrcanje kontejnerjev (Aigeciras, se opravljajo feeder prevozi v Sredozemlju. L)amietta, Marsax!okk in Larnaca).8 Delež prekrcanih TEU v skupnem pristaniškem kontejnerskem prometu 4,1 Feeder prevozi v Vzhodnem Sredozemlju presega 85%. Tudi Barcelona, Limassol in Piroj" beležijo znatne de! eže prekrcanih TEU (25%, 36% in 20%). Tabela 2 prikazuje pomembnejša pristanišča vzhod-Leta 1994 je skupni kontejnerski promet v sredo- nega Sredozemlja, njihove feeder prevozne storitve in zemskih pristaniščih narasel: število kontejnerjev,: izra- promet v letu 1994. ženih v TEU-jih, se je povečalo v pristanišču Marsaxlokk Regionalne gospodarske, pravne in druge nestabii- za 33% in v pristaniščih Oamietta, Aigeciras, Barcelona, nosti.in zastoji v pristaniščih imajo močan vpliv na Valencia in Limassol ža več kot 20%; feeder prevozne storitve. V regiji je opazna izrazita cik- Pristanišče Aigeciras je bilo leta 1994 ha prvem ličnost kontejnerskega prometa. Značilen primer je šte- rnestu po deležu prekrcanih TEU (38%), sledita mu vilo manipuliranih TEU v pristanišču Limassol. Po hitri Damietta (25%) in Marsa'xlokk'{15%}.\ . rasti v začetku desetletja do leta 1994, ko je bilo v Leta 1994, v primerjavi ž letom 1993, je v ome- pristanišču pretovorjenih 414.000 TEU (Bascombe, njenih pristaniščih naraslo število prekrcanih TEU za 199Sb, 97-99), zasledimo v letu 1995 le 370.000pre- ■večkot■20%i--'-v--;';. tovorjenih TEU. Torej, bistveno se je zmanjšalo število Skozi Sueški prekop potujejo številne velike ladje, ki prekrcanih TEU.10 Vzroki so pristaniške tarife, stavke in nimajo postankov v sredozemskih pristaniščih, kar po- majhna globina vgreza v pristanišču. Podobne vzroke meni, da Sredozemlje; ne sodi med večja svetovna zasledimo tudi v pristanišču Larnaca. Verjetno je spre- tržišča kontejnerskih prevozov. : memba turške zakonodaje vplivala, da se je uvoz zmanjšal na polovico.11 4. FEEDER PSE VOZ i NA SREDOZEMSKIH TRŽIŠČIH V regiji narašča pomen pristanišč Beirut, Ashdod in Haifa. Pristanišče Haifa je leta 1995 pretovorilo 429.000 Na vzhodnih in zahodnih obalah Sredozemlja še po- TEU, kar pa že presega njegove zmogljivosti (Bascombe, goji poslovanja feeder prevozov znatno razlikujejo. V 1995c, 105-108). V pristaniščih Pirej in Jstambu! so zahodnosredozemskih pristaniščih zasledimo hitro rast opazni zastoji, pristaniškega kontejnerskega-prometa. Vzhodna prista- Tabela 2: Zbirha pristanišča, kontejnerski promet TEU in feeder operaterji v vzhodnem Sredozemlju. Table 2: Assembly ports, container traffic TEU and feeder operations in the Eeastern Mediterranean. .Pristanišča Damietta • ••.• Port Said';.-,• Haifa. Larnaca Limassol Pirej 1 Marsaxlokk Camou Camou ZIM Camou CMA (FAS) Biasco I Intermodal CMA-(FAS)'-;'- Intermodal MC-Lines Intermodal CMA (FAS) Maersk .■ Ladjarji : Intermodal ;. MC-Lines . - MC-Lines Intermodal Med Feeder : MC-Lines '.•"•'. Nedlloyd MC-Lines Norasia - Nedlloyd ••' ... Sarlis Sarlis Promet 1994 TEU 493.000 140,000 J 40.000 82.000 95,000 101.000 j 343.000 Vir: Bascombe, 1995a, 69. Opomba: Biasco ~ Black Sea Co; CMA = Compagnie Maritime d'Affrètement, FAS = Feeder Associate Systems; CMN = Compagnie Méridionale de Navigation; MC-Lines - Mediterranean Container Lines e Metz Container Lines; PASC = Pan Arab Shipping Co. 8 Sedaj tudi pristanišče Gioia Taitro. 9 Kontejnerski promet v Pireju bi bil lahko Še večji, če bi opremljenost pristanišča to dovoljevala^ •..••.•....•.....'..' 10 Linija Tricon, za katero je pristanišče'pretovorilo 140.000 TEU, se je iz Larnace preselila v Port Said, kjer so pretovorne tarife za 33% nižje. Evergreen je leta 19% tudi iskala novo pristanišče. V začetku leta 1996 je prišel v Limassol Lloyd Triestino s feeder linijo in z načrti o letnem pretovoru 140.000 TEU. V istem obdobju Se je CMA preselila iz Egipta v Urnaco in Limassol. /Port reform needed to : built on success, 1996/. 11 Po mnenju direktorja Cyprus port authority je rešitev pristaniških problemov v povečanju konkurenčne sposobnosti z državnimi ih-; vesticijaml. ANNALES 12/'98 Majda PRIjON. Josip ZOHIL: FFEOFR PREVOZI V SREDOZtMIU, 113-120 Pretežni del ladjarjev, ki opravljajo prekooceanske kontejnerskih prevozov, prevoze kontejnerjev in pristajajo v Sredozemlju, oprav- Od leta 1993 do 1994 je opazna visoka rast kon- Ija prevozne storitve na relaciji Severna Evropa~vz hodno tejnerskega prometa v pristaniščih severnega Tirenskega Sredozemlje. Le Maersk nima v tej smeri neposredne morja {razen Livorna) (Sutcliffe, Rucliffe, 1995b, 125- linijsku povezave. 127). V nestabilnih regijah upravlja feeder prevozne sto- - V La Spezii je porasel promet od 780.000 TEU na ritve praviloma operater matične Sadje, saj na ta-način 832.000 TEU; lažje nadzoruje nestabilne regijske dejavnike in koor- - v Genovi od 342.000 na 512.000 TEU; dinira prevoze z matično ladjo. V stabilnih pogojih v Livornu pa se je zmanjšal od 561.000 na 371.000 poslovanja pa to zahtevno nalogo prepusti lokalnim pre- /TEU. voznikom. Tabela 3 prikazuje feeder operaterje v Feeder prevozne storitve povezujejo pristanišča La vzhodnem Sredozemlju. S feeder ladjami neposredno Spezia, Livorno in Salerno z zbirnimi pristanišči, upravljajo operaterji matičnih (prekooceanskih) ladij, 86% celotnega španskega uvoza in 68% izvoza po-družbe, ki upravljajo pristaniške terminale (Medexpress: : teka preko španskih pristanišč (Spanish ports enjoying upravlja velik italijanski Sadjar Contship) in neodvisni growth, 1996). Celoten kontejnerski promet je v porastu feeder operaterji (Intermodal Shipping e MCL s sedežem (267.000 leta 1994 in 296.000 leta 1995). na Cipru, Sarlis in Camu Marine s sedežem v Pireju). Francoska sredozemska pristanišča so po daljših Zanimive so tudi izkušnje neodvisnih operaterjev. socialnih nemirih (stavke) znatno povečala število preto-i Sarlis,12 na primer, čigar delež prepeljanih kontejnerjev vorjenjh kontejnerjev (Tabela 1). v zbirna pristanišča je 30%, je imel Jetno izgubo 5.000 Znatno število feeder linij iz vzhodnega Sredozemlja TEU po prenehanju opravljanja prevoznih storitev tudi sega v pristanišča v njegovem zahodnem delu (Ta-: Evropa - Azija, ki ga je izvajala družba CGM. : bela 5). : Feeder prevozniki uporabljajo različne organizacije prevozov: 4.3 Feeder prevozne storitve v jadranskem morju - pristajajo v dveh ali treh zbirnih pristaniščih; - imajo namenske prevozne storitve v eno ali v dve Vsa jadranska pristanišča ne pretovorijo več kot smeri za eno ali dve ladji globalne linije; 600.000TEU13 letno. Cena pretovora za TEU je okrog - skupaj s feeder ladjami, ki jih upravlja operater ma- 100 ameriških dolarjev. Če jih primerjamo s pristanišči tične ladje, vzdržujejo pogostejše prevozne storitve na Baltiku, kjer so feeder prevozi zelo razviti, ugo-za matično ladjo. tovirno, da skupni promet vseh pristanišč Jadrana komaj: Nekoliko drugačno strategijo uporablja ZIM. Za presegajo Gothenburg, ki je tu tretje največje pristanišče: zbirno pristanišče na Malti opravlja prevozne storitve za (Tabela 4). Zato : so jadranska pristanišča relativno Grčijo, Ciper in Turčijo, za Črno morje in za Egipt. nezanimiva za velike prevoznike kontejnerjev. Družba FAS, ki jo upravlja CMA, ponuja mrežo feeder Čeprav je razdalja do najbližjih sredozemskih prk prevoznih storitev, s katerimi prevaža 80% kontejnerjev, stanišč relativno velika, saj presega 600 NM, je več kot: namenjenih lastnim prekooceanskim ladjam, in 20% za 2/3 kontejnerskega prometa jadranskih pristanišč name-: druge prekooceanke (Business Update, 1996a, 19). njega v zbirna pristanišča (feeder in medlimjski pre- Voznine za prevoze kontejnerjev v zbirna pristanišča vozi).14 Cena prevoza in pristaniških operacij (brez-: v letu 1995 so bile 175-200 US$ po kontejnerju. Na neposrednega pretovora) je okrog 150 US$. relaciji Damietta - Costanza (Bolgarija), na pripmer, se iz:analize ,fsailig lists" pristanišč v Kopru, Trstu, Be- je cena gibala od 225 do 250 US$ za kontejner (Bas- netkah in Ravenni sledi, da izvaja feeder prevoze več combe, 1995a, 65-69). kot 18 ladjarjev z iadjsko nosilnostjo od 300-600 TEU, ki so namenjene predvsem v pristanišča vzhodnega 4.2 Feeder prevozne storitve v zahodnem Sredozemlju Sredozemlja (Tabela 5). Ladijski prostor, ki ga tedensko ponujajo, ne presega 10.000 TEU. Večja zahodnosredozemska pristanišča dosegajo V zbirna pristanišča prevažajo kontejnerje tudi ladje zadnja leta visoko stopnjo rasti števila prekrcanih kon- s 14-dnevnimi pristanki in linijske ladje. Njihov v ta na- tejnerjev (Tabela 1). Čeprav nobeno med njimi ne men razpoložljivi ladijski prostor ne presega 1.600 prekrca več kot 1 milijona TEU, so si po višini stopnje TEU.15 relativno blizu in skupaj postajajo kar znatno tržišče 12 Ladjar Sarlis opravlja feeder prevoze ob drugih lokalnih prevozih in medlinijskem povezovanju na linijah, ki jih ima z zahodnim Sredozemljem.. ..■■ 13 Več o tem glej v že omenjeni študiji Zohi I, Prijon, 1996. 14 Več o tem glej v Zohtl, Prijon. 19%. 15 Več o tem glej v Zohtl, Prijon, 1996.. 116 ANNALES 12/'98 Majda PRItON, Josip ZOHIl: FEEDER PREVOZI V 5REDOZEMJU, 113-120 Tabela 3: Pomembnejše feeder prevozne storitve v vzhodnem Sredozemlju (vključno s Črnim morjem) okt. 1995. Table 3: The more important feeder services in the Eastern Mediterranean (Black Sea included) in October 1995. Feeder Pristanišča tikanja Frekvenca Št. ladij in Udeležen v dedi- operater dni nosilnost TEU cated prevozna Blasco Ilychevsk, Varna, Izmir, Pirej, Salerno 20 1x250 Biasco liychevsk, Pireo, Salerno, Marina di Caeeara, Salerno 14' ■ 2x640 Blasco Camou Damietta, Larnaca, Beirut, Mersin, Alexandria 7 2x300 Damietta, Port Said, larnaca, Pirej, Solun 7 2x300 Damietta, Port Said, Larnaca, istambul, Izmir 7 ■ ......■■■ 1x180 CMA (FAS) Damietta, Pirej, Varna (alt), Costanza, Odessa, Pirej 7 1x568, 1x682 CMA, NYK, DSR- Senator, Ellerman Damietta, Beirut, Mersin, Limassol 7' ■'■■■■ 1x194 o" Damietta, istambul, Solun, Gemlik (alt), Izmir 7 ' 2x350 :■■■ ii ..■■'.■■;. ■■ Damietta, Lattakia 7 1x600 ji ... CMN Pireo, istambul,Varna, Istambul, Izmir 9 1x170 Pirej, Ilychevsk 9 1x140 / Fast Alexandria, Costanza 14 1x150 Intermodal Port Said, Beirut, Lattakia, Limassol, Alexandria 10 1x155 Contship Port Said, Haifa, Ashdod, Limassol, Alexandria, Mersin 10 1x158 Marsaxlokk, Gemlik, Soiun, Izmir, Pirej i4 : 1x155 Contship Damietta, Port Said, Pirej, Solun 7 1x163 Norasia, Maerska Damietta, Port Said, Alexandria, Ashdod, Haifa, Mersin 7 1x148 Nedlioyd, MOL Limassol, Beirut, Mersin : 7 1x48 Maersk Marsaxlokk, Pirej, Izmir 7 2x200 Maersk Marsaxlokk, Tunis, Palermo, Napoli 7 ., ' 1x300 Maersk MC-Lines Marsaxlokk, Heraklion, Istambul, Solun, Pirej 10 1x200 Alexandria, Limassol, Beirut, Herakiion, Costanza, Varna 7 1x75, 1x200 Port Said, Limassol, Solun, Istambul, Izmir, Heraklion, Alexandria . 7 3x200, 1 x90, Damietta, Port Said, Limassol, Pirej, Solun, Istambul, 1x75 Pirej ■■■'..• 10 1 x400 Limasšol, Lattakia; Beirut 3 1x110 Med Feeder Marsaxlokk, Tunisi, Salerno, Vado, La Spezia, Salerno 7 1x250 Nedlioyd Damietta, istambul, Izmir, La Spezia, Salerno, Izmir, Damietta,Lattakia, Limassol 7 1x650, Nedlioyd 2x1050 Norasia Marsaxlokk, Pirej, Izmir 7 1x400 Norasia Marsaxlokk, Alexandria, Port Said 7 1x425 Norasia PASC Alexandria, Costanza, Bourgas, Varna 21 1x249 Saiiis Pirej, Limassol, Beirut, Lattakia, Ravenna 18 1x560 Pirej, Limassol, Mersin, Pirej, Ravenna 18 1x182 Pirej, Beirut, Tripoli, Ravenna 17 1x223 Pirej, Istambul, Gemlik, Pirej, Ravenna 14 1x382 Pirej, Solon, Alexandria, Pirej, Ravenna 17 1x229 Pirej, Solun, Izmir, Pirej, Ravenna 14 1x217 ZIM Haifa, Limassol, Mersin, Alexandria 5 1x150 ZIM Haifa, Istambul, Solun, Izmir 10 1x380 ZIM Haifa, Costanza, Odessa 7 1x350 ZIM Vir: Bascombe, 1995a, 67. Opombe: (alt) - alternative pristanki; Blasco = Black Sea Co; CMA = Compagnie Maritime d'Affretement, FAS — Feeder Associate Systems; CMN - Compagnie Meridionals de Navigation; MC-Lines = Mediterranean Container Lines in Metz Container Lines; PASC = Pan Arab Shipping Co. 117 ANNALES 12/'98 Majda FRIJON, Josip ZOHIL: FEEDER PREVOZI VSREDOZEMJU, 11 3-1 20 Tabela 4: Število pretovorjenih TEU v pristaniščih Baltiškega morja. Table 4: Number ofhandled TCU in baltic ports. Pristanišče / Leto 1992 1993 1994 1995 Oddaljenost od Rotterdama Gothenburg 429.599 . 426.372 . 476.516 460.782 553 Aarhus . ..206,000 . ..... . 220.00;) .'...233.000...--... , 247.000 454 Copenhagen 145.029 146.968 ; ,172.990 .... .. ■ 178.324-. ; 525 Oslo 106.095 . : 127.364" 140.360 142.274 691 Helsinki 236.240 : 280.502 348.02?' 349.979 948 Kot k a 66.525 104.099 113.181 v. 130.862 1.017 Vir: Baltic feeders: a vita! link with continental I: u Tipe. 1996. 21-22. Tabela S: Feeder prevozna storitev s tedensko frekvenco pristajanja v jadranskih pristaniščih maja 1996. Table 5: Feeder transport services with weekly docking frequency in Adriatic ports in May 1996. Ladjar Št. linij Nosilnost ladje TR.' < .ici,! "Tauro' - Malta Pirej J m V Sredozemlje Algeciras Adriatica Levante* 1 350"..- 1 Atlantica Linea* 1 390 .... 1 ........ Azov* 1 600 , 1 Borchard Line* 1 500 ... 1 C.M.A 1 582 Evergreen** 1 950 ' . 1 Hapag Lloyd 1 .':.. 400 ..';'.. 1 . Hermes Line 1 400 1 jesmar 1 360 ... 1 Losinjska plovidbe , 1 350 1 1 ■ Maersk/Sea Land 1 550 . .. 1 . Mediterránea Shipping Company* 2 ,- 550,,. Norasia 1 600 1 ... 1 1 Sariis ..--,- ■■■ : ■ 3 .: . : ■ ,337 ■■. ■■ -1, . 1 Seatrans 1 . .. , 750 ■ . ,1 -. Servizi Marittimi 1 500 . 1 ', SO.GE.TRA. 1 400 1 Z!M Israel 1 800 1 Skupaj tedenska ponudba 21 10.469 1 2 10 9 0 Ocena števila TEU** 475 950 4.769 . 4.275 Vir: avtorja ... . Opombe: * Nosilnost ladij je ocenjena na osnovi podatkov v Bascombe, 1995 in Business Update, 1996b, 17. ** prelagalna pristanišča so Goia Tauro, Malta, Pirej, Port Said (za Port Said, Damietta, Haifa, Limassol, Beirut itd. Vzhodnega Sredozemlja), Algeciras, *** Sutcliffe, 1995, 111-113. ANNALES 12/'98 MäKla PRUON, Josip ZOHll; «ÍDES PREVOZI V SREDOZEMIU, 113-12D Tabela 6: Prevozna storitev s petnajstdnevno frekvenco pristajanja v jadranskih pristaniščih 1996. Table 6: Transport services with 15-day docking frequency in Adriatic ports in 1996. Ladjar Št. linij Nosilnost Gioia Malta Pirej J in V Algeciras ladje TEU Tauro Sredozemlje Akak* 1 400 1 ■■'■,■:■'. Arrani Marittima* ... 2 .... 560 1 ■■:'.,"". Azov* 1 600 1. 1 . Bonyad Shipping Lines 1 150 1 Croatia Line* 5 800 1 Kavadas* 1 550 1 Jadroplov* 2 .400 1 1 Lloyd Triestina 1 950 1 Losinjska plovidba* 1 .-'■'■ .520:; .: 1 . .1 ' Slöman Neptun* 1 .. 600 . . 1 UD K* . 2... ..., 800 ... „ - 1 1 7 IM 1 .■:. 2.000 ... ... 1 ..... 1 Skupaj ponujeno vsakih 15 dni ... . 19. 13.300 . 4- 1 2 10 Skupaj ponujeno vsak-teden 19 6.650 . 4 1 2 10 1 ...... Ocenä števila TEU** ■: 1,484 369 738 3.690 ,369 Vir: avtorja Opómbe: *Nosilnošt ladij je ocenjena na osnovi podatkov v BasCombe (1995a) in Business Update, ¡996b, 17. ^prelagalna pristanišča so .Goia Tauro, Malta, Pirej, Port Said (za Port Said, Damietta, Haifa, Limassol, Beirut itd. v/hodnega Sredozemlja;, Algcciras. •-■ Suicliffe. I99.5, I I Ml."!. öb upoštevanju obeh navedenih ocen ¡n ocen raz- in Avstralijo (Sutclieff, 1995c, 111-113). položljivega ladijskega prostora v mesečnih frekvencah predvidevamo,- da' skupno tedensko ponujeni ladijski; 5. ZAKLJUČEK prostor'za prevoze'med. jadranskimi in zbirnimi sredozemskimi pristanišči ne presega 12.000 TEU.16 Feeder prevozi imajo po eni strani izrazite regijske V jadranskem morju je tržišče feeder prevozov zelo značilnosti, po drugi strani pa so močno odvisni od dinamično.17 Oglejmo si nekatera dogajanja zadnjih dogajanj na velikih tržiščih kontejnerskih prevozov, ■let;.V maju 1996 sta Maersk in Sea Land skupaj vpeljala Feeder prevozi iz pristanišč severnega jadranskega prevozno storitev na relaciji Cioia Tauro, Koper, Be- morja do zbirnih pristanišč so na meji rentabilnosti, saj netke in Ancona z ladjo zmogljivosti 550 TEU (Business so zbirna pristanišča zelo daleč. Obseg prometa jad-Update, 1996, 17). Evergreen in Lloyd Triestino sta maja ranskih pristanišč je relativno majhen, zaradi česar je 1996 začela opravljati skupne prevozne storitve iz Trsta malo verjetno, da bi v bližnji prihodnosti dosegel takšne za Port Said in dalje v...smeri . Vzhod ter Lamaco, obsege pretovorov, ki bi pritegnili večje ladje. AncOno, Koper in Trst na povratku z Vzhoda. Odhodi so . . .. Pretežni del (67%) v njih pretovorjenih kontejnerjev štirinajstdnevni (Business Update, l996b, 17). Prevozne se prevaža v smeri Jadransko morje - Vzhod in obratno, storitve opravljajo s tremi ladjami zmogljivosti 1.810 Sodeč po dogajanjih v pristaniščih v vzhodnem in sred-TEU, ki pristajajo v pristaniščih Eelixtowe, Bremen- njem Sredozemlju, ne pričakujemo pomembnih spre-haven, Antwerpen, Cioia Tauro, Singapur, Colombo, memb na tem področju. Gioia Tauro in Eelixtowe (Business Update, 1996c, 5). Drugače pa je s "sosedi" v zahodnem Sredozemlju. Vsake tri tedne ladja v smeri iz Azije tudi pristaja v Srednje velika pristanišča se na tem področju razvijajo v pristanišču v Lisboni.18 Italijanski ladjarji so vključeni v velika pristanišča. Zato že postajajo zanimiva za naj- mrežo, ki pokriva Sredozemlje, Severno Ameriko večje ladje. Rast njihovega prometa vabi ladjarje in kon- (vzhodno in zahodno obalo), južno Ameriko (vzhodno tejnerje, tudi tiste, ki pretovarjajo v jadranskih pri- in zahodno obalo), Indijo, Vzhodno Azijo, Južno Afriko staniščih. 1 (j Teoretično gledano je letna ponudba za prevoze do' zbirnih pristanišč enaka številu pretovorjenih TEU v jadranskih pristaniščih, v 17 Feeder ladje so nekakšni stabilizatorji velikih matičnih' ladij. S svojo gibčnostjo pomagajo matični ladji, da premaga težave> ki šo posledica njene togosti. 18 Portugalski izvoz v Azijo narašča. 119 ANNALES 12/*98 Majcla PRIJON, jostpZOHU.: FFEDiR PREVOZI V SREPOZEMjU, ¡13-120 FEEDER TRANSPORTS IN THE MEDITERRANEAN Maida PRljON University of Ljubljana, Faculty of Nautical Science and Traffic, Si-6320 PortoroZ, Pot pomorstakov 4 JosipZOHIt University of Ljubljana, Faculty ofNautical Science'and Traffic, 51-6320 Portoroi, Pot pomor5eakov4 SUMMARY As far as container shipment is concerned, the transport with very large container ships has affirmed itself in the recent past Technical characteristics of modern ships thus stipulate a new technology which, however, requires new working conditions, new organisational solutions, etc. Suitable working conditions are provided also by feeder ships, helping during the loading of the parent ship and in transportation of empty containers. The functioning of feeder ships is subjected, from the organisational point of view/ to the parent ships, this being the reason why local optimum of a feeder ship does not always present the global optimum of a parent ship, and vice versa. The system of parent and feeder ships seemingly enables a feeder port some new and better connections with world ports, although it is very possible that the shipowners will redirect containers simply to those ports, which seem more suitable to them: Mediterranean ports are relatively near to the optima/ naval routes around the world. They are striving to sort out their capacities and organisation, in order to attract large ships and enable them a quick landing. In spite of It all: they are not among the larger world markets as far as container transport is concerned: through the Suez Canal sail numerous ships with no stops in the Mediterranean ports: . On the eastern and western coasts of the Mediterranean, the conditions regarding the feeder transport operations differ a great deal. In the western Mediterranean ports a quick rise in the port container traffic has been recorded.: The eastern Mediterranean ports, on the other hand, have no suitable capacities, they have low productivity records, hold-ups, etc. ... ■ ■ .. The total traffic of all Adriatic ports (which belong to the central Mediterranean} hardly surpasses Coteborg, which is the third largest port in the Baltic, and the distance to the nearest Mediterranean port is relatively great. This > is why the Adriatic ports are relatively uninteresting for large container trasnpoiters, and more than two thirds of the container traffic of the Adriatic ports are bound for assembly ports. Key words: sea container transport, feeder transport, Mediterranean ports, Northern Adriatic ports, assembly ports, LITERATURA Business Update (1996): Evergreen/LT announce Eu- ■".''.■Vtopi/ Asia schedule as Evergreen adds RTW ports. Con-Baltic feeders (1996): a vital link with continental . ■'tainensiation'International 5. Europe, Lloyd's Shipping Economist 5,. Port reform (1996): needed to built on success. Lloyd Bascombe, A. (1995): Feeding time, Containerisation In- Ship Manager 7. ternationaM 1. Spanish ports enjoying growth (1996), Lfoyd Ship Bascombe, A. (1995): Fighting back, Containerisation Manager 7. International 9. SutcSiffe, P., Rucliffe, B. (1995): The battle for Med hub Bascombe, A. (1995): Modestly high hope, Con- role, Containerisation international 7. tainerisation International 10. Sutcfiffe, P., Rucliffe, B. (1995): Italian ports' renais- Business Update (1996): CMA looks forward, Con- sance, Container Interntional 10. tainerisation International 3. Stitcliffe, P. (1995): Past a point of no return. Con- Business Update (1996): Adriatic Activity. Contain- tainerisation International 10. erisation International 5. Zohil )., Prijon M. (1996): Studio di fattibilita' di un common feeder service nel Nord Adriatico, A. I. O. M. (Agenzia imprenditoriale operator! marittimi), Trst. ANNALES 12/'98 izvirno znanstveno delo UDK 656.6:621.869.8(262.3-17) 338.47:627.2(262.3-17); KONTEJNERSKI PROMET SEVERNOJADRANSKEGA BAZENA .■ Josip ZOHtL Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, $1-63 20 Portorož, Pot pomorščakov 4 Majda PRIJON Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Si-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 ..-■■.■:■■ Pristaniški promet kontejnerjev običajno opisujemo s ponudbo in povpraševanjem po prevozih na transportnih poteh, z načini prevoza, z udeleženci (prevozniki, pristanišča itd J in z drugimi prvinami tržišča. V tem prispevku smo zbrali podatke, ki opisujejo stanje kontejnerskega prometa v izbranih pristaniščih severnojadranskega bazena. V zadnjem delu pa opisujemo možne dejavnike, ki so vplivali na to stanje in še vedno vplivajo. ■■■:.■... Ključne besede: pristanišča, prometno gospodarstvo, kontejnerski promet, kontejnerji, Koper, Trst, Benetke, Kavenna, Reka: ■;'.■:'.■' 1: UVOD opisu celotne transportne poti. V prispevku nas zanimajo tudi možni dejavniki razvoja tega prometa, zato V svetu opažamo pospešeno rast kontejnerskega pro- smo jih podkrepili z nekaterimi podrobnejšimi podatki, meta; na nekaterih transportnih poteh z velikimi pretoki Tabela 1 prikazuje kontejnerski promet v severno- kontejnerjev beležimo tudi do 20% letne stopnje rasti jadranskih pristaniščih v obdobju med letoma 1990 in obsega prometa. V severnem Jadranu, kjer živimo, na 1995. V letu 1995 je skupni promet v teb pristaniščih prvi pogled ni opazna tako hitra rast. V zadnjih deset- obsegal okrog 540.000 TEU. Število TEU je relativno letjih so se tehnologije prevoza znatno spremenile, zato majhno v primerjavi s pristanišči Marseilles, Genova, je razumljivo, da oko ne zazna dejanske rasti, Barcelona, Algeciras, ki so v istem letu dosegla 2,5 Obravnavano tržišče zajema pristanišča na sever- milijona TEU prometa. Se slabša je primerjava s pri- nern delu Jadranskega rhorja: Trst, Koper, Benetke in staniščem Rotterdam, kjer so istega leta pretovorili 4,5 Ravenno. V to območje sodi tudi pristanišče na Reki, ki milijona TEU, kar je nad osemkrat več kot v obrav- pa je imelo zadnjih nekaj let številne težave (vojna itd.), navanih pristaniščih. zaradi česar se je nenormalno zmanjšal promet; raven Dinamika razvoja kaže rahlo rast kontejnerskega in sedanje stanje kontejnerskega prometa v tem pri- prometa v vseh pristaniščih z izjemo koprskega, kjer stanišču ni značilno za promet v celotni regiji. opazimo znatno zmanjšanje. Leta 1992 je pristanišče v Odločili smo se, da zajamemo vsa večja pristanišča Kopru registriralo le 46,000 pretovorjenih TEU, kar je severnojadranskega bazena, ker številne ladje praviloma nad polovico manj kot leta 1990. Večji delež zmanj- ne pristajajo te v enem od teh pristanišč. Šanja lahko pripišemo političnim spremembam. V naslednjih dveh . letih je opazna rast TEU-jev, v letu 2. POVPRAŠEVANJE PO POMORSKIH ! 1995 pa sledi rahlo zmanjšanje (5%) števila V Kopru KONTEJNERSKI H PREVOZIH pretovorjenih kontejnerjev. Na osnovi podatkov se po-^ • .. stavlja vprašanje: ali lahko predvidimo, da bo v na- Povpraševanje po pomorskih kontejnerskih prevozih slednjih nekaj letih pristanišče v Kopru pretovarjalo več običajno merimo s številom pretovorjenih kontejnerjev v kot 90.000 TEU tako kot leta 1990? pristanišču. Ponavadi se ta podatek uporablja tudi pri : Poglejmo najprej, kaj se dogaja pri sosedih. Tabela 1 121 ANNALES 12/'98 Josip ZOHIl, Majda PRIJON: KONTEJNERSKI PROMET SEVERNOJAORANSKEGA BAZENA, 121-5 26 Tabela 1: Kontejnerski promet v severnojadranskih pristaniščih. Table 1: Container traffic in Northern Adriatic ports. Leto / Pristanišče Koper * 000 TEU Raven h a ** 000 TEU Trst" Benetke ** 1992=100 ,- 1992=100. 000 TEU 1992=100 000 TEU 1992=100 1990 94 204 1991 -.135.:'. 1992 46 100 , .157 ■ , ---100.., ■ 134 100 107 100 1993 60 - 130 . ■ " .171 -.... 100 , . . 150 . 112 118 110 1994 61 133 181 ...-; '..- .115 ... - 146 109 115 107 1995 ; .,.,-58-:;,' ..;;• ,126;,, ,***193'.':. ¡23 .... ***147., 10 •""129 ; ***121 Viri: * Mesečni statistični pregled Republiko- Siovenije'/-!996'.;,**:.Šulclififef-'Rucliffe,-1995> 127. *** Statistični podatki posameznih pristanišč. Tabela 2: Delež pretovorjenih kontejnerjev v koprskem pristanišču leta 1995. Table 2: Share of handled containers at Port of Koper in 1995. Država % pretovora ... oooton',.'.;.:.'.'. ..Vkrcani TEU * Izkrcani TEU * . Avstrija 26 1,7 .... „ 7.890 - .. 7.289 Madžarska : ..., 15, 1,0 . .... . '.-4.552. . 4.205'- Češka,,. ,■ ,-'.,-, 8 0,5 . .-., 2.428 ...-..., .:' ,.'.2.243 Slovaška ,■.,'.-■:, 6..-.. , 0,4.. . . .. 1.821 .-... „1.682 Drug; - 8. ...... . ,0,5 : , .... 2.428 , .. ..2,243.",: Tranzit .,,:■. 63.-,. :,-':'. .■-■'■■: 4,2 ..-.,..,, ,19,119, .... . ,,'.'. 17.663 .;,.. Slovenija 37 2,4 11.228 10.373 Skupaj 100 .., .. 6,7.,, 30.347-,. . . 28.036 Vir: Mesečni statistični pregled Republike Slovenije, 1996. Opomba: * Ocene sta izdelala avtorja na osnovi skupnega pretovora btaga. Tabela 3: Število pretovorjenih kontejnerjev v pristanišču Koper leta 1995. Table 3: Number of handled čontainers at Pdrt of Koper in 1995. Kontejnerji Izvoz Uvoz Tranzit "Tranzit YU Sk.'vkrcano Sk. Izkrcano Skupaj 20" 4.648 2.777 15.845 2.197 '.'.',14.276- 11.191 :" 25.467 40" 2.673 1.048 ; 4:197: 761 ,. .■ ■ ■..-5,199 . . . 3.480- 8.679 Sk. polni TEU - 9.994 4.873 ■24.239 , -3.719 ' , .. .24,674-. 18.151 42.825 20" 15 0 8.800 1 . .3:421 5.395 8.816 40" 0 3.364 7,. 1.126 ■..-'.'.''■' 2.245- 3.371 ' Sk. prazn TEU "'.''■":"T5" v 0 15.528 15-' ■■■■■ 5.073 9.885 ' '15.558 Skupaj TEU 10.000 4.873 39.767 3.734- ,'30.347 28.036 58.383 Vir: Mesečni statistični pregled Republike Slovenije, 1996, kaže, da se je v obdobju med letoma 1992 in 1995 upočasnjena rast Števila pretovorjenih TEU ni le poseb- skupno število pretovorjenih TEU v treh italijanskih pri- nost pristanišča v Kopru.5 štaniščih povečalo za 17%. V letu 1995, ko je prišla- Pristanišči v Benetkah in v Ravenni pretovarjata nišče v Kopru registriralo 5% manjši obseg pretovora, predvsem kontejnerje, ki izvirajo ali pa so namenjeni v zaznamo v sosednjih italijanskih pristaniščih rahio rast območja narodnega gospodarstva, pristanišči v Kopru in (6%) v primerjavi z letom 1994, Kopru najbliže prista- Trstu pa imata znaten delež pretovorjenih TEU v nišče Trst pa je leta 1995 pretovorilo le 1.000 TEU Več ■' . tranzitu.-■■■''■'■'■"■■"■■ kot leta 1994. Iz omenjenega sklepamo, da upadanje ali Tabela 2, na primer, prikazuje strukturo pretovora 1 Pristanišči sta si konkurenčni. V normalnih pogojih bi pričakovali, da Bo zmanjšanje promet v enem povzročilo povečanje prometa .V; sosednjem pristanišču: Podatki 'o pretovoru' pa kažejo/da imata verjetno obe pristanišči "konkurenco" nekje drugje. ANNALES 12/'98 Josip ZOHIL, Majda PRISON: KONTEJNERSKI PROMET 5EVERN01ADRANSKEGA BAZENA,. 121-126 kontejnerjev v koprskem pristanišču: leta 1995 je 37% kontejnerjev prihajalo ali pa je bilo namenjenih v Avstrijo, 26% je pripadalo slovenskemu in 15% madžarskemu trgu. P r i s ta n i š ke sta t i st i ke p ra v i 1 o m a n e z b i ra j o po d atk o v, iz katerih pristanišč (kontinentov) so prihajali iri kam so kontejnerje prevažali, zato bomo v nadaljevanju tega prispevka izdelali ocene prekomorskih tokov kontejnerjev, pretovorjenih v pristaniščih severnojadranskega morja. Pred tem si oglejmo še nekaj podatkov, ki jih zbirajo pristaniške statistike in osvetljujejo promet kontejnerjev v severno;adranskem bazenu. : ; V strukturi skupnega kontejnerskega pretoVora v koprskem pristanišču prevladujejo prazni kontejnerji, kar je razvidno iz realizirane struktura leta 1995: Več kot ena četrtina (27%) od skupno pretovorjenih TEU je bilo praznih in 2/3 (64%) praznih kontejnerjev je; bilo izkrcariih. ■': Delež vkrcanih kontejnerjev, je bil 51% (Slika 1). Med njimi' prevladujejo-polni;(81%).'V strukturi izkr-' canih kontejnerjev pa delež polnih ni presegal 65%. Struktura "poln i h in praznih kontejnerjev pristanišča v Kopru se precej' razlikuje- od ' strukture" v pristanišču'.V Rotterdamu, : na." primer,kjer.: je delež praznih kontejnerjev Ie12% od vseh'pretovorjenih (Tabela 4). ■ ■. 25' 20" 15' 10 ■ .; '5 0 IPS ■ —. L^ Št.polnih TEU "sut / Izkrcani Vkrcani St. praznih TEU' Vir: . Mesečni statistični pregled Republike Slovenije, 1996. ■.■..:..... . Slika 7: Struktura kontejnerskega prometa v pristanišču Koper Fig. 1 : Structure of container traffic at Port of Koper. Tabela 4: Struktura prometa vpristaniStih Rotterdam in Antwerpen leta 1994 v 000 TEU. Table 4: Structure of traffic at Ports of Rotterdam and Antwerpen in 1994. ■Rotterdam* Polni . TEU-.:'-.'." Prazni". TEU - ,'.■.' ■'■ Skupaj TEU . .. .. Antwerpen .... Skupaj TEU ; - Polni TEU .. v Prazni TEU.- ■.':>:■■. .Vkrcano 1.880 270 2.250 Vkrcano 1.142 n. d. n. d. Izkrcano 1.880 ... 270 . 2.250 Izkrcano 1.065 n. d. n. d. ■Skupaj ... 3.960 ' ' 540 :>,.. 4.500. - .,- Skupaj 2.207 n. d. n. d. Vir: * Kruk, 1996:.**Antwerp container traffic evenly balanced between imports and exports, 1996, 7-8, n. d. -podatki niso dostopni. Tabela 5: Kazalniki pomorskega prometa pristanišč v Kopru/ Trstu, Benetkah in Ravenni. Table 5: Indicators of sea traffic at Ports of Koper, Trieste, Venice and Ravenna. Kazalniki Koper Trst Benetke Ravenna Število ladjarjev 13 15 32 27 Število vseh ladij 30 39 59 63 Število kontejnerskih ladij 23 24 39 39 Mesečno število pristankov 47 94 117 93 Letno število pristankov ...... 564 1.128 1.440 1.116 Mesečno število pristaknov.kontejnerskih ladij 31 36 ... 66 66 Letno število pristankov kontejnerskih ladij . .. 372 . .. 432 792 792 Povprečni čas med dvema pristankoma ladij (ure) 15"30 7 "45 ... 12"00 7"50 Povprečni čas med dvema pristankoma kontejnerskih ladij (ure) 23"00 20"20 . 14"00.. 11"00 Vkrcani/izkrcani TEU po ladji na pristanek . ... . . 157 347 161 : 243 Vir: avtorja. ANNALES 12/'98 Josip ZOHiL, Majda PRIJON: KONTEJNERSK! PROMET SEVER NO JADRANSKEGA 8AZENA, 121-126 3. PONUDBA POMORSKIH PREVOZOV Povzemimo bistvene sestavine te analize. KONTEJNERJEV Tabela 5 prikazuje podatke, ki potrjujejo že omenjeno podobnost med pristaniščema Benetke in Ra- Kam in kako prevažajo kontejnerje, ki so preto- ven no, ki nimata tranzita, ter pristaniščema Koper in vorjeni v pristaniščih severh6ga :jadraha, bomo povzeli Trst, ki sta tranzitni. Iz skupnega števila pristankov ladij po študiji "Studio di fattibilfta'per ia realižžažione di un in skupnega števila vseh pretovorjenih TEU smo iz- common feeder service nelVNord-Est Adriatico con le računali, da vsaka ladja, ki pristane, vkrca in/ali izkrca v caratteristiche interšetioriali"..¡(Zohii; Prijori,1996). V njej povprečju 227 TEU. je ocenjena ponudba konlejnerskih prevozov v sever- .•'.•.••:'. Feeder ladje s tedensko frekvenco pristajanja preva- nem Jadranskem morju v maju 1996, in sicer na osnovi žajo znatno število kontejnerjev med zbirnimi prista- analize "sailing iists" vseh štirih pristanišč. Čeprav se nišči v Sredozemlju in jadranskimi pristanišči. Tedenska ponudba s časom spreminja, nam objavljeni mesečni ponudba ladijskega prostora za ta tip prevoza ne prihodi ladij kljub temu predstvaljajo stabilno izhodišče. presega 10.469 TEU.2 Tabela 6: Opravljanje prevoznik storitev s frekvencami odhodov, večjimi kot 20 dni, in druge vrste transporta. Table 6: Transport services with departure frequencies greater than 20 days, and other types of transport. Ladjar Število linij Nosilnost ladje TEU Gioia Tauro Malta Pirej Port Said Aigeciras Baltic Shipping Co. 1 450 .. .. 1 Bonyad Shipping Line EU 1 150 ! COSCO .■ 1 ■ ■■ . 1200 : .. 1 Croatia Line 2 300 1 1 Chi.Pol.8rok.* 1 150 ••• 1 . Deniz Nakliyati 1 150 . . 1 DenizYollari 2 150 ■■■■ 1 . Dragon Express Line 2 200 ■. 1 .■ Egyptian Navigation 1 200 : ■ 1 Ethiopian Shipping Line 1 150 1 G i PI 1 200 1 . Intercontinental 1 ■ v' 250 1 J.R.I .S. L. ■".■■■■■.i:;... 450 1 Jadroplov ,■■■■:■, T ■,■:■. 200 1 Kavadas 2 / 75 ■■■■■■■ 1 Lloyd Triestina 1 950 1 Montna Lines : 1 260 ... . 1 .. . Orimex 1 150 1 Ravenna Cargo 1 . 250 ■ 1 .. Shipping Corp. India 1 ■,' ,. 150 ;■-■ 1 Sicula Oceanica 1 200 1 Sloman Neptun, Bremen 1 350 1 Stemar Ravenna 1 270 1 Syrian Navigation Co; 1 150 1 Skupaj mesečna ponudba 29 7.930 1 19 5 Skupna tedenska ponudba 1.983 Ocena št. pretovorjenih TEU** 79 1489 395 Vir: aviorja. Opombe: * Nosilnost ladij je ocenjena na osnovi podatkov v Bascombe, 1995, 67 in Business Update 1996, 17. ** zbirna pristanišča so Coia Tauro, Malta, Pirej, Port Said (za Port Said, Damietta, Haifa, Limassol, Beirut itd. vzhodnega Sredozemlja), Aigeciras, *** Sutcliffe, 1995,111-113. 2 Feeder ladje praviloma niso po! no zasedene. Ocenjujemo, daje njihova povprečna zasedenost od 50% do 70%. Podrobnejše podatke najde bralec v študiji Zohil, Prijon, 1996.. ANNALES 12/'98 Josip ZOHIl, Majda PRiJON: KONTEJNERSKf PROMET SEVERNO)ADRANSKEGA BAZENA, U1-Î26 Tabela 7: Število linij v smeri vzhod in zahod. Table 7: Number of Unes in E-W direction. Linija Koper Trst Benetke Ravenna Skupaj Bližnji Vzhod, Črno morje 15 10 26 41 ■ 92 ■■:■>:■/: Srednji Vzhod : 12 15 12 1 40 Daljnji Vzhod 11 16 14 0 . . 41 Srednja, Vzhodna, Zahodna Afrika 3 7 7 0 17 ZDA Atlantska obala, Kanada 7 7 5 0 19 ZDA Pacifiška obala .. o ... 2 0 5 :: Južna Amerika, Atlantik 4 4 4 0 12 Južna Amerika, Pacifik 3. ..., ■ 0 2 0 5 ■ Avstralija/Oceanija 1 2 2 0 5 Severna Evropa, Zahodno Sredozemlje 4 ; 3 10 4 21 Skupaj linije 63 ■ 64 84 46 257 Vin avtorja. Ladje s 14-dnevno frekvenco pristajanja, praviloma in obratno, niso ifeeder ladje, marveč opravljajo prevoze na rednih Interes za zbiranje kontejnerjev v zbirnih pristaniščh linijah. Nekatere med njimi včasih prevažajo kontej- za druge smeri potovanja ni tako izrazit in se izvaja nerje na relaciji do sredozemskih zbirnih pristanišč. predvsem s prekooceanskimi ladjami na rednih linijah. Tabela 6 prikazuje seznam ladjarjev, katerih ladje Povprečno skupno tedensko povpraševanje po kon- pristajajo s 14-dhevno frekvenco v zbirnih sredozemskih tejnerskib prevozih v sevemojadranskih pristaniščih je pristaniščih: 10.186 TEU, največji razpoložljivi ponujeni ladjski pro- Ladje s 14-dnevnim rednim pristajanjem v prista- štor pa je 19.000 TEU. n išči h severnega Jadranskega morja prevažajo kontejnerje pretežno v/iz smeri Pirej in do zbirnih pristanišč v 4. ZAKLJUČEK južnem in vzhodnem Sredozemlju: Ponudba ladijskega prostora na teh ladjah ne presega 13.300 TEU ali 6.650 Kontejnerski promet ima v pristaniščih severno- TEU tedensko, Predpostavljamo, da je 1.625 TEU naj- jadranskega morja manjše stopnje rasti, kot so tiste v večji delež namenjen pretovoru oz. feecfernačinu pre- velikih in v sredozemskih pristaniščih-3 Tudi struktura voza. "polni ali prazni" in "vkrcani ali izkrcani" kontejnerji je v Redne linije ponujajo tedensko največ 1.983 TEU obravnavanih pristaniščih manj uravnotežena kot v ladijskega prostora. Predpostavimo, da je ena četrtina velikih. Stagnacija prometa je opazna predvsem v pri- (495 TEU) namenjena feeder načinu prevoza. staniščih z velikim deležem tranzita. Ladje, ki pristajajo v pristaniščih severnega Jadrana, Oglejmo si možne vzroke, ki so posledica dogajanj v ponujajo tedensko v povprečju največ 19.000 TEU svetu. ladijskega prostora za prevoz kontejnerjev. Od tega je : Veliki ladjarji se združujejo na linijah (za jadranska več kot 12.000 TEU ponujenih za prevoz v zbirna pri- pristanišča so pomembne predvsem tiste v smeri vzhod- stanišča Sredozemlja. zahod), na katerih so veliki prometni tokovi in kjer pre- Tabela 7 poudarja močno prisotnost ladijskih linij važajo kontejnerje z velikimi ladjami. Njihov eko- (67%) v smeri proti Vzhodu (Port Said, Damietta, Haifa, nomski interes je, da pristajajo v manjšem številu pri- Larnaca, Limassol in Seirut), kar poudarja pomen pre- stanišč, zato poskušajo privleči kontejnerje v ta pri- učevanih pristanišč za povezavo z Bližnjim, Srednjim in stanišča, četudi so do njih daljše kopenske poti. V ta Daljnim Vzhodom. Podatki kažejo tudi na to, da so za namen upravljajo ali nadzorujejo tudi kopenske pre- te smeri specializirani predvsem feeder prevozi. voze, pristaniške terminale itd.4 Za severnojadranska Zelo verjetno so kontejnerji v zbirnih sredozemskih pristanišča so še posebno pomebna konkurenčna hitro pristaniščih namenjeni polnjenju ladijskega prostora rastoča pristanišča v zahodnem Sredozemlju in sever- velikih matičnih ladij, ki plujejo v smeri Vzhod-Zahod nožahodni Evropi, ki verjetno privlačijo znatno število 3 Leta 1994 so na primer pristanišča severnega Tiretiskega morja dosegla velike stopnje rasti števila vkrcanih in izkrcanih kontejnerjev (izjema je le Livorno): La Spezia od 780 tisoč TEU na 832 tisoč TEU; Genova od 342 na S I 2 tisoč TEU; Livorno od 561 na 371 tisoč TEU (Sutclieffe, Rucliffe, 1995,125). 4 Več o tem glej v omenjeni literaturi ZohiI, Prtjon, 1996. 125 ANNALES 12/'98 Josip ZOHIL Majda PRIjON: KONTEJNERSKI PROMET S E VERNO! A DRAMSKEGA BAZENA. 121-126 kontejnerjev, ki bi se brez omenjenih interesov usmerili tako izraziti, se poslabšajo pogoji za feeder prevoze, proti Jadranskemu morju. Pretovor v zbirnih sredozemskih pristaniščih je drag, zn- Način prevoza. Znaten delež kontejnerjev severno- to verjetno potuje vse večje število kontejnerjev mimo jadranskih pristanišč-'.-prevažajo/feeder. ladje. . Veliki jadranskega morja. ladjarji raje izberejo pristanke v zbirnih pristaniščih, da Verjetna posledica vse večje koncentracije kontej- zapolnijo prazne ladijske prostore,, prevažajo prazne . nerskega prometa na poteh v smeri vzhod - zahod je kontejnerje itd. V obdobjih, ko ti interesi ladjarja niso upadanje prometa v smeri sever - jug. CONTAINER TRAFFIC IN THE NORTHERN ADRIATIC BASIN " : .• • . Josip ZÔHIL.-'.... -;... - University of Ljubljana, Faculty of Nautical Science and Traffic, SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4: • University of Ljubljana, Faculty of Nautical Science and Traffic, SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 - - ; The demand for container sea transport is generally 'measured with '■tlie"nuiriber''of containers handled in pbrt/. And this record is usually used also when describing the entire transport route. ■ In 1995, the total traffic in the Northern Adriatic ports amounted to approx, 540,000 TEU, which is certainly hot. much ih comparison with those in Marseilles, Genoa, Barcelona, Algeciras, the traffic of which reached, in the same: year, 2.5 million TEU, and that of Rotterdam, where 4.5 million. TEU were handled in 1995. The dynamics of development indicatea slight rise in the container traffic in the Northern Adriatic ports, with the. exception of the Port of Koper, where certain decline has been noted. On the basis of a couple of analyses we can, presume that the decline or smaller growth of the handled TEU is not something that would be specific merely of.the. Port of Koper: Growth of the container traffic in Venice and Ravenna : is more, stable/, for. there ' mainly" those, containers are handled, which originate or are bound for the areas of national economy. The ports in Koper and: Trieste, however, have a fair share of the handled TEU in transit, and this is why their growth is more flexible.. ■ ///:/ The supply of container transports in thé Northern Adriatic in May 1996 has been estimated on the basis of itië\ sailing lists analysis in all four ports. Although the supply changes in tlié coursé of time,- the monthly arrivals of ships still give us a stable background. IV'<> have calculated that every ship that docks in .i port, lo^cls or unloads ,!.-'7 TEU ori average. Average total, weekly demand for conta iner transports in the: Northern Adriatic ' ports' is'10,186 " TEU, ' while the greatest available, and offered ship's capacity is 19,000 TEU: Of/this;, more than 12.000 TEU are offered for transport to the Mediterranean assembly ports. The studied ports are very important for the links :witlr the' Near, 'Middle and Ear Easts. Some data also indicate; that particularly feeder transports are specialised Tor these' routés.'Interest for collecting container's■ in the assembly, ports for other routes is hot so distinct and is implemented 'primarily "with transoceanic ships on regular lines. ■ - Key words: ports, traffic economy, container traffic, containers, Koper, Trieste, Venice, Ravenna, Rijeka LITERATURA Mesečni statistični pregled Republike Slovenije {1996). Ljubljana, Republiški /,?vod /a sinlisilko. Antwerp Container (1996): Traffic Evèhîy Balanced Sutdieff, P, (1995): Past a point of no return. Con- between Imports arid Exports, Lloyd Special Report; tainerisation International Ï0. . . Special Edition 6. : Sutcifffe, P.,: Ruclifte, B. (1995): Italian ports' renais- Bascombe, A. (1995): Feeding time, Čontainerisation v sancë. Container International 10. International 11 : Žohii, j., Prijon, M. (1996): Studio di fattibilita' per la Business Update (1996): Adriatic Activity, Containè- realizzazione di un common feeder service ne! Nord-Est risation international 5., Adrinficocon cnmitf'risiicho intersettoriali. Trst, A.I.O.M. Kruk, B. (1996): Predavanja na l.M.T.A. (International (Agénzia imprenditoriale operatori marittimi). Maritime Transport Academy). 126 ANNALES 12/'98 izvirno znanstveno delo UDK 658.115 Luka Koper: 339.13 MOŽNO TRŽIŠČE LUKE KOPER Univerza'v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet;'S i-63'20 Portorož, Pot pomorščakov 4 . 'Univerzd v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, S1-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 : ■ ■ Majda PRIj&N ■ ■■: ] ■ Univerza'v Ljubljani, Fakulteta'za pomorstvo in promet. SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 Možno tržišče Luke Koper je ? a rdi velike .'bližine sosednjih pristaniščv razpravi izenačeno možnemu tržišču ■drugih sevemojadranskih-pristanišč. Ocenjeno ;e ha osnovi naslednjih kriterijev: najkrajših prevoznih poti blaga> čim nižjih voznin in s pomočjo kombinacije voznin in razdalj. Prikazani so podatki o dejanskem pretovoru Luke Koper in njenem deležu v blagovnih tokovih, predvsem z vidika konkurenčnosti s severnoatiantskimi pristanišči. Ključne besede: Luka Koper, tržišče, severnojadranska pristanišča, blagovni tokovi 1. OPREDELITEV PROBLEMA IN METODOLOGIJE Če bi se poslovni subjekti iz tako določenega tržišča PREUČEVANJA pri izboru transportnih poti blaga odločali le na osnovi prej omenjenih kritrijev, bi svoje blago pretovarjali v ■'.-■ v.--V- pristanišču pretovorjeno blago je običajno name- pristanišču, v čigar možnem tržišču so. Kolikšen dodatni njeno v kraje ali prihaja iz krajev/ki so blizu pristanišča. . obseg blagovnilrtokov lahko pristanišče v največji meri ;Za te kraje, pravimo, da so v njegovem tržnem območju, . pridobi, ugotovimo tako, da zberemo skupne blagovne kjer blagovni tokovi pristanišča izvirajo ali v njem po- tokove, ki gredo ali prihajajo v to (možno) tržišče, in jih rtikajo. Pristanišča, locirana relativno blizu, imajo pravi- primerjamo s tistimi, ki jih pristanišče dejansko preloma isto tržišče. Tržno območje pristanišča določa več •■';' tovori. Območje, iž katerega izvira v pristanišču dejan-dejavnikov: posebnosti blaga, kopenski prevozni stroški, sko pretovorjeno blago ali je vanj namenjeno, sestavlja velikost ladij, ki jih lahko sprejme pristanišče, frekvenca dejansko tržišče, ki je sestavni del možnega tržišča opa-pristajanja ladij, konkurenčna sposobnost pristanišča. zovanega pristanišča. Določimo ga na osnovi obstoječih : Kot vsak poslovni sistem si tudi pristanišče priza- statističnih podatkov, objavljenih v publikacijah,1 zbra-deva, da bi svoje tržišče čim bolje poznalo in ga po nih v službah za statistiko v pristaniščih in iz drugih vi-možnosti povečevalo. Zato najprej opredelimo zemlje- rov. pisno območje preučevanja tako, da izberemo relativno Dejansko tržišče pristanišča uporabljamo kot izho- objektivne kriterije in na njihovi osnovi presodimo, ali je . dišče za oblikovanje območja preučevanja možnega določen kraj v njegovem tržnem območju ali pa sodi v.- tržišča.2 V tabeli 1 je kot primer prikazan promet Luke tržno območje drugih pristanišč. Tako določeno ob- Koper v letu 1993. iz tabele je možno ugotoviti, da so močje imenujemo možno tržišče pristanišča. ;: tržišče Luke Koper v tem letu sestavljale Italija, Slo- 1 Podatke za Luko Koper najdemo na primer v pnbiikačjjah':Za'voda RepublikeSlovenije za statistiko'. .-- V splošnem je možno tržišče-pristanišča'-cel svet. Objektivnejšo oceno možnega tržišča pa dobimo, če izhajamo iz njegovega dejanskega tržišča v nekem obdobju. 127 ANNALES 12/98 Josip ZOHlt. Iztok OSTAN, Majda PRI ION: MOŽNO TRŽIŠČE LUKE KOPER, 127-134 venija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Madžarska, Avstrija, Češka, Slovaška, Nemčija, Švica in nekatera druga manj pomembna zemljepisna področja. Zato nam pomenijo naštete države območje preučevanja možnega tržišča Luke Koper. Podatki v strokovni literaturi (Zobil j., Osfan !., Prijon M., 1996) npr. povedo, da je bi! v letu 1989 obseg zunanje trgovine Slovenije, Hrvaške in severovzhodne Italije 11,4 milijonov ton. Ob pogledu na zemljevid bi lahko ocenili, da bo ta promet v celoti poteka! skozi severnojadranska pristanišča. Znaten delež tega blaga pa se je dejansko pretovarjal v drugih lukah (predvsem se-vemoatiantskih). Prav gotovo bi bilo koristno ugotoviti vse dejavnike, ki so vplivali na to, da je npr. Slovenija usmerila leta 1993 58% svojega "neevropskega" uvoza in 64% izvoza v neevropske dežele skozi tuje luke. Nekaj dejavnikov, ki dajejo prednost severnoatlantskim pristaniščem, je znanih: prometna in druga infrastruktura, cenenost pretovora, število ladijskih linij, njihova frekvenca itd. Tabela 1: Pretovor Luke Koper v letu 1993. Table 1: Cargo handled in Port of Koper in 1993. V tem prispevku je možno tržišče določeno na osnovi dejanskega tržišča. Po tem kriteriju razdelimo območje na cone in preučujemo njihove blagovne tokove. Ocenimo obseg blagovnih tokov posamezne cone in nato določimo enega ali več kriterijev privlačnosti pristanišča. Ti določajo porazdelitev blagovnih tokov med pristanišči. Če blago neke cone (prihaja iz nje ali je vanjo namenjeno) potuje po tem kriteriju skozi pristanišče, pravimo, da je cona sestavni del možnega tržišča pristanišča. Možno tržišče pristanišča ni za vse vrste blaga enako.3 Vsaka vrsta blaga oblikuje na svoji transportni poti specifično tržišče pristanišča ali drugače rečeno: pristanišče je tržno privlačno za neko skupino blaga na določeni poti.4 Ker je vrst blaga veliko, jih običajno razvrstimo v blagovne skupine. Kriterij razvrščanja so predvsem značilnosti transporta blaga: način transporta, način pretovora, stroški transporta itd. Možno tržišče pristanišča določamo tudi z drugimi tehnikami, npr. iz vrste dejanskih tokov ocenimo njihovo projekcijo v naslednjem obdobju z uporabo trendov. 5 takšno tehniko pa nam ostanejo "prikriti11 vsi blagovni tokovi, ki potujejo skozi druge luke. 2. OBMOČJE PREUČEVANJA IN CONE Območje preučevanjana torej določimo na osnovi obstoječega tržišča, ki ga nato razdelimo na cone. Vsako blago prihaja iz nekega kraja oziroma je vanj namenjeno. Ker je krajev veliko in so si nekateri zemljepisno blizu, jih grupiramo v cone in predpostavljamo, da je izvorno oziroma namembno območje cona (ne pa posamezni kraji v njej). V primeru preučevanja blagovnih tokov Luke Koper so cone države ali regije. Takšen "coning" ima smisel, saj države kot upravne enote praviloma zbirajo podatke o svojih uvozih in izvozih. Tudi za pomembnejše regije je marsikdaj možno oceniti njihove uvoze in izvoze. Če bi se odločili za drugačen "coning", bi bilo potrebno podatke zanje zbrati, kar pa bi bilo verjetno nesmiselno delo, saj bi stroški takšnega zbiranja in obdelave podatkov verjetno krepko presegli učinke celotnega preučevanja. Podobno kot v tabeli 1 so v tem prispevku cone Luke Koper naslednje države in regije: Hrvaška, se-vemovzhodna Italija, Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka, Avstrija, Bavarska in vzhodna Švica.5 Zanima nas le blago, ki je namenjeno v eno prej omenjenih con ali prihaja iz nje in je namenjeno v Cone Ton % ŠVICA 22495 0 ITALIJA 106145 2 AVSTRIJA 1361802 28 NEMČIJA 215376 4 ČEŠKA 5851 1 1 SLOVAŠKA 61196 1 MADŽARSKA 479773 10 OSTALE ZAHODNE DRŽAVE. 98194 2 OSTALE VZHODNE DRŽAVE 5575 0 PROSTA CARINSKA CONA 54519 1 TERMINAL 107571 2 HRVAŠKA 3187 0 POLJSKA 1288 0 BOSNA-HERCEGOVINA 82 0 SLOVENIJA 2285118 47 KABOTAŽA 0 SKUPAJ PRETOVORJENO 4860832 100 Vir: Luška statistika, (1993). 3 Na primer pristanišče v Trstu ima zelo široko tržišče za pretovor nafte in njenih derivatov, saj pretovarja nafto '/. vseh celin. Za nekatere druge vrste blaga pa je njeno tržišče znatno ožje. 4 Možno tržišče pristanišča torej določata dva parametra: blago in pot. Čeprav si tržišče običajno predstavljamo kot določeno homogeno zemljepisno območje, uporabljamo pri obravnavi blagovnih tokov natančnejšo opredelitev: Kraj (cona) izvora in (ali) ponora blagovne skupine na določeni poti, ki gre skozi pristanišče, je sestavni del njenega možnega tržišča. Tako je na primer Dunaj možno tržišče Luke Koper za prehrambene izdelke iz Azije, če gredo ti izdelki na svoji poti iz Azije na Dunaj skozi Luko Koper. Drugo biago, npr. transportne naprave, pa se morda na svoji poti z Dunaja proti Aziji ne pretovarjajo v Luki Koper. Za to blagovno skupino Dunaj ni možno tržižče Luke Koper. 5 Zaradi lažje obdelave razdeljuje luška statistika, ki je vir podatkov v tabeli 1, luško tržišče po državah. 128 ANNALES 12/98 josip ZOHU, Iztok OSTAN, M.ijria PRfJON: MOŽNO TRŽIŠČE lUKE KOPER, ! 27-1 34 Tabela 2: Razdalje poti med conami tržišča Luke Koper in vrsto pomembnih neevropskih pristanišč skozi severnojadranska in severnoatlantska pristanišča. Table 2: Distances between zones of Port of Koper's market and a number of important non-European ports through Northern Adriatic and Northern Atlantic ports. Razdalje v km Poti Skozi Skozi Razlika JADRAN. ATLANT. ATLAN.- Cesta Morje Skupaj Cesta Morje Skupaj jADRAN. Dunaj - Tunis 487 1722 2209 1125 4036 5161 2952 Praga- Tunis 792 1722 2514 891 4036 4927 2413 Ljubljana -Tunis 120 1722 1842 1350 4036 5386 3544 Bratislava - Tunis 549 1722 . 2271 1187 4036 5223 2952 Budimpešta - Tunis 630 1722 2352 1379 4036 5415 3063 München -Tunis 689 1722 2411 788 4036 4824 2413 Zürich -Tunis 742 1722 2464 672 4036 4708 2244 Dunaj - Luanda 487 10560 11047 1125 9919 11044 -3 Praga - Luanda 792 10560 11352 891 9919 10810 -542 Ljubljana - Luanda 120 10560 10680 1350 9919 11 269 589 Bratislava - Luanda 549 10560 11109 1187 9919 11106 -3 Budimpešta - Luanda 630 10560 11190 1379 9919 11298 108 München - Luanda 689 10560 11249 788 9919 10707 -542 Zürich - Luanda 742 10560 11302 672 9919 10591 -711 Dunaj - Bombay 487 8067 8554 1125 11756 12881 4327 Praga - Bombay 792 8067 8859 891 11756 12647 3788 Ljubljana - Bombay 120 8067 8187 1350 11 756 13106 4919 Bratislava - Bombay 549 8067 8616 1187 11756 12943 43 27 Budimpešta - Bombay 630 8067 8697 1379 11756 13135 4438 München - Bombay 689 8067 8756 788 11756 12544 3788 Zürich - Bombay 742 8067 8809 672 11756 12428 3619 Dunaj - Vancouver 487 18640 19127 1125 16385 17510 -1617 Praga - Vancouver 792 18640 19432 891 16385 17276 -2156 Ljubljana - Vancouver 120 1 8640 18760 1350 16385 1 7735 -1025 Bratislava - Vancouver 549 18640 19189 1187 16385 17572 -1617 Budimpešta-Vancouver 630 18640 19270 1379 16385 17764 -1506 München - Vancouver 689 18640 19329 788 16385 17173 -2156 Zurich - Vancouver 742 18640 19382 672 16385 17057 -2325 Dunaj - Sydney 487 17896 18383 1125 21585 22710 4327 Praga - Sydney 792 '17896 18688 891 21585 22476 3788 Ljubljana - Sydney 120 17896 18016 1350 21585 22935 4919 Bratislava - Sydney 549 17896 ■ 18445 1187 21585 22772 4327 Budimpešta - Sydney 630 17896 18526 1379 21585 22964 4438 München - Sydney 689 17896 18585 788 21585 22373 3788 Zürich - Sydney 742 17896 18638 672 21585 22257 3619 Vir: A.I.O.M. (1992), Zohil, Ostan, Prijon 1996. neevropske dežele ali iz njih prihaja. Ker luške statistike membnejše luke na teh celinah. Predpostavljamo torej, običajno zajemajo podatke o prekomorskih pristaniščih da blago prihaja iz teh iuk ali pa je vanje namenjeno, in ne o deželah, razdelimo prekomorske celine na po- 129 ANNALES 12/l98 ¡osip ZOHIL, Izlok OSTAN. M.ijrf.i PRIJON: MOŽNO TRŽIŠČE LUKE KOPER, 127-T3J 3, KRITERIJ! V preučevanju porazdelitve blagovnih tokov pri kopenskih transportih se zelo pogosto uporablja kriterij razdalj: blagovni tokovi v prometnem omrežju ubirajo tiste poti, ki so krajše; potujejo v kraje, ki so bliže i tel. Prednost kriterija razdalj je v tem, da je relativno nepristranski in je naravno dan, vanj ni mogoče skriti nekaterih interesov,6 ki vplivajo na rezultate proučevanega problema. Po kriteriju razdalj upoštevamo skupno dolžino poti, po katerih se blago prevaža. Sestavljata jo kopenska in morska dolžina poti. V primeru preučevanja možnega tržišča Luke Koper predpostavljamo, da vse blago v coni izvira ali ponika v eni točki, ki jo imenujemo središče; običajno je to največje mesto v coni. Na ta način zmanjšamo število izvornih in namembnih mest, preglednost problematike pa se poveča. Skupno razdaljo transportne poti dobimo torej tako, da seštejemo dolžino poti iz cone (središča cone) do iuke in od luke do pristanišča na prekomorski celini. V tabeli 2 so ocenjene dolžine nekaterih poti skozi severnojadranska in se-vernoatiantska pristanišča. Če bi subjekti izbirali transportne poti le na osnovi naravnega kriterija najkrajše poti, potem bi vse blago iz severnovzhodne Italije, Hrvaške, Slovenije, Avstrije, Madžarske in Slovaške, ki potuje v vse prekomorske celine, razen Amerike (ali od tam prihaja), potovalo skozi severnojadranska pristanišča. Blagovni tokovi i Ameriko naj bi bili v pristojnosti severnoatlantskih pristanišč. Podobno velja tudi za Bavarsko, Češko in Švico/ razen blaga na poteh za Zahodno Afriko, saj so poti skozi Koper krajše kot preko severnoatlantskih pristanišč. Kriterij razdalj pa ima tudi pomanjkljivosti: ne upošteva dejstva, da so pri večjem obsegu blagovnih tokov stroški pomorskega transporta na enoto razdalje znatno nižji od kopenskega. MEVVAC tarife npr. določajo, da sta ceni transporta iz Kopra in iz Genove do Maroka enaki, čeprav je transportna pot iz Kopra za okoli 800 milj daljša. Če bi namesto razdalj upoštevali dejansko stanje na tržišču, potem bi se verjetno marsikatero blago, ki je namenjeno skozi Gibraltar, preusmerilo iz severnojadranskih pristanišč na {¡renske, npr. Genovo. Omenjeni primer nam odpira novo vprašanje: kako bi se usmerjali blagovni tokovi, če bi subjekti izbirali transportne poti na osnovi najnižjih stroškov prevoza, ki so realnejši kriterij kot razdalje. Imajo pa številne pomanjkljivosti: odvisni so od vrste blaga, relativno težko jih je določiti, saj transportne cene niso oblikovane le na osnovi stroškov itd. Kljub tej pomanjkljivosti transportnih stroškov ocenimo porazdelitev blagovnih tokov na osnovi kriterija najnižjih stroškov prevoza. Predpostavimo, da so stroški proporcionalni prevoznim tarifam, in v nadaljevanju izbiramo transportne poti na osnovi najnižje skupne cene prevoza. Ta predpostavka Tabela 3: Cene naključno izbranega kamionskega prevoznika za dve skupini blaga. Table 3: Prices of a haulier chosen at random for two different groups of goods. 01 Prehrambeni izdelki Cene v DEM Dunaj Praga Bratislava Budimpešta München Zürich Ljubljana Zagreb Udi ne KOPER 1900 2450 1 850 1950 2000 2250 450 900 400 GDANSK 2200 2100 2200 2400 2700 3200 2900 3200 3400 ANTWERPEN 2800 2200 2900 3400 1900 1600 3400 3500 3400 GENOVA 2400 3400 2700 3000 1400 1000 2300 2400 1900 02 Pijače in tobak Cene v DEM Dunaj Praga Bratislava Budimpešta München Zürich Ljubljana Zagreb KOPER 2500 3300 2500 2600 2700 3000 500 1000 GDANSK 3000 2800 3000 3200 3600 4300 4200 4200 ANTWERPEN 3800 3000 3900 4600 2600 2200 4600 4800 GENOVA 3200 4600 3600 4050 1900 1600 2500 3200 Vir: Zohil, Ostan, Prijon (19%). 6 To nikakor ne pomeni, da v njem ni skritih interesov določenih subjektov, saj je že sam ižbor tega kriterija lahko pristranski. 7 V prispevku primerjamo Luko Koper le z severrsoatiantskiini pristanišči. Če bi upoštevali tudi privlačnost Genove (Zohil, Ostan, Prijon, 1996), potem Bavarska in Švica ne bi bili v možnem tržižču Luke Koper. 130 ANNALES 12/'98 Josip ZOHIl, iztok O STAN, Majda PR 11 ON: MOŽNO TRŽIŠČE LUKE KOPER, 127-134 Tabela 4: Cene prevoza na transportni poti med conami možnega tržišča in vrsto pomembnih neevropskih pristanišč skozi severnojadranska in severnoatlantska pristanišča. Table 4: Haulage prices on transport routes between zones of possible market and a number of non-European ports through Northern Adriatic and Norhern Atlantic ports, CENE v DEM Poti Skozi Skozi Razlika Atlan.-Jadran ¡adran Atlantik Cesta Morje Skupaj Cesta Morje Skupaj Dunaj - Tunis 1900 2600 4500 2800 3000 5800 1300 Praga - Tunis 2450 2600 5050 2200 3000 5200 150 Ljubljana - Tunis 450 2600 3050 3400 3000 6400 3350 Bratislava - Tunis 1850 2600 4450 2900 3000 5900 1450 Budimpešta - Tunis 1950 2600 4550 3400 3000 6400 1850 München - Tunis 2000 2600 4600 1900 3000 4900 300 Zurich - Tunis 2250 2600 4850 1600 3000 4600 -250 Dunaj - Luanda 1900 5000 6900 2800 5000 7800 900 Praga - Luanda 2450 5000 7450 2200 5000 7200 -250 Ljubljana - Luanda 450 5000 5450 3400 5000 8400 2950 Bratislava-Luanda 1850 5000 6850 2900 5000 7900 1050 Budimpešta-Luanda 1950 5000 6950 3400 5000 8400 1450 Münchem - Luanda 2000 5000 7000 1900 5000 6900 -100 Zürich - Luanda 2250 5000 7250 1600 5000 6600 -650 Dunaj - Bombay 1900 5000 6900 2800 5500 8300 1400 Praga - Bombay 2450 5000 7450 2200 5500 7700 250 Ljubljana - Bombay 450 5000 5450 3400 5550 8950 3500 Bratislava-Bombay 1850 5000 6850 2900 5500 8400 1550 Budimpesta-Bombay 1950 5000 6950 3400 5500 8900 1950 München - Bombay 2000 5000 7000 1900 5500 7400 400 Zurich - Bombay 2250 5000 7250 1600 5500 7100 -150 Dunaj - Vancouver 1900 6000 7900 2800 5800 8600 700 Praga - Vancouver 2450 6000 8450 2200 5800 8000 -450 Ljubljana-Vancouver 450 6000 6450 3400 5800 9200 2750 Bratislava-Vancouver 1850 6000 7850 2900 5800 8700 850 Budim pešta-Vancouver 1950 6000 7950 3400 5800 9200 1250 München - Vancouver 2000 6000 8000 1900 5800 7700 -300 Zurich - Vancouver 2250 6000 8250 1600 5800 7400 -850 Dunaj - Sydney 1900 5500 7400 2800 6500 9300 1900 Praga - Sydney 2450 5500 7950 2200 6500 8700 750 Ljubljana - Sydney 450 5500 5950 3400 6500 9900 3950 Bratislava - Sydney 1850 5500 7350 2900 6500 9400 2050 Budimpešta - Sydney 1950 5500 7450 3400 6500 9900 2450 München - Sydney 2000 5500 7500 1900 6500 8400 900 Zurich - Sydney 2250 5500 7750 1600 6500 8100 350 Vir: 1) A.i.O.M. (1992), 2) Tarife Slovenske železnice. 3) MEW AC tarife. 4) Zohil, Ostan, Prijon (1996). 131 ANNALES 12/'98 Josip ZOHIL. Iztok OSTAN, M^ris PRJION: MOŽNO TR2IŠČE IUKE KOPER, 127-134 Ziic-rjcli-Syd ciey BudiEnpeSla-Syd ney Ljub Ijana-Syd riey Dunaj-S yd ney Zuerie It-Vancouver B ud isnpešt a-Vancouver Ljubljana-Vancouver "5 Dunaj-Vancouver Zuerich-Bombay BudimpeSla-Bombay ljub Um»»-Bomb ay Dunaj-Bo ml) ay Zuericli-Luanda Bndimpešla-Luanda Ljubljana - Luanda Dunaj - Luanda Zueric It-Tun is Bud impeSta-Tunis Ljubljana-Timis Dunaj - Tunis □ S.allantske il S. jadranske 5000 lOÛOO 15000 RAZDALJE V KM 20000 25000 Vir: Zohil, Ostan, Prijon (1996). SI. 1: Dolžine poti med središči nekaterih con in nekaterimi pristanišči za poti skozi severnojadranska in severnoatlantska pristanišča. Fig. 1: Lengths of routes between the centres of some zones and some ports for routes through Northern Adriatic and Northern Atlantic ports. je v marsikaterem primeru dokaj groba, saj so transportne tarife pogostokrat monopolno določene, imajo veliko sezonsko variabilnost, pogostokrat se zaradi količinskih in drugih popustov tarife ne upoštevajo itd. Skupna cena prevoza je sestavljena iz cene kopenskega in morskega prevoza. Cene kopenskega prevoza v tabeli 3 so izračunane z uporabo tarif naključno izbranega kamionskega prevoznika.8 Tarife so odvisne od vrste blaga, zato so v tabeli 3 prikazane prevozne tarife za dve skupini blaga. Podobno je ocenjena cena morskega prevoza s tarifami naključno izbranega ladjarjevega agenta. Cene so podane v tabeli 4. V tabelah 2 in 4 so podatki o privlačnosti sever-nojadranskih pristanišč (med katere sodi tudi Luka Koper) v primerjavi s severnoatlantskimi. V prvi tabeli je. kriterij privlačnosti skupna razdalja, v drugi pa skupni-stroški prevoza. Privlačnost jadranskega in atlantskega pristaniškega sistema se po obeh kriterijih razlikuje predvsem v poteh, kjer je velika morska razdalja, saj kriterij razdalje zanemarja manjše stroške prevoza na enoto razdalje v pomorskem prometu. Po obeh kriterijih so severnojadranska pristanišča privlačnejša za blagovne tokove: - med Afriko in vsemi conami, razen za tokove z Bavarsko, Češko in Švico, med Azijo in vsemi conami, - med Oceanijo in vsemi conami, - med Ameriko in severovzhodno Italijo, Hrvaško in Slovenijo. Tarife Slovenskih železnic se le neznatno razlikujejo od cen kopenskega prevoznika v tabeli. Močno so odvisne od prevožene razdalje. 132 ANNALES 12/'98 losip ZOHIL, Wok OSTAN, Majtfa PRIjQN: MOŽNO TRŽIŠČE LUKE KOPER, 127-134 Po kriteriju stroškov so severnojadranska pristanišča zelo privlačna za blagovni promet med Ameriko in severovzhodno Italijo ter Hrvaško pa tudi za promet med tem kontinentom in Avstrijo, Madžarsko in Slovaško. 4. ZAKLJUČEK Znano je, da se precejšen delež blagovnih tokov iz con možnega tržišča severnojadranskih pristanišč usmerja na severnoatlanstka in druga pristanišča. Kriterija najkrajših dolžin transportnih poti in najnižjih stroškov prevoza kažeta, da bi to blago moralo potovati skozi severnojadranska pristanišča. V nadaljnjih raziskavah bi bilo potrebno zato preučiti še nove kriterije, ki vplivajo na privlačnost luk (število linij, luške storitve itd). . . Potrebno bi bilo poglobiti tudi Študije o problemih v zvezi z večjim številom con {podrobnejši coning) pa tudi preučevanja večjega števila blagovnih skupin itd. lako dobljeno znatno večjo množico podatkov bi bilo potrebno sistematično obdelati z ustreznim kvantitativnim modelom. Menimo, da bi bile za to primerne simulacije na modelu pretoka v omrežju. POTENTIAL MARKET OF THE PORT OF KOPER Josip ZOHIL University of Ljubljana, Faculty of Nautical Science and Traffic, SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 Iztok OSTAN University of Ljubljana, Faculty of Nautical Science and Traffic. SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 Majda PRIjON University of Ljubljana, Faculty of Nautical Science and Traffic, SI-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 SUMMARY The Port of Koper is doing its best to get well acquainted with its market and to expand it, if possible. This Is why we have to initially define the geographical area of research by choosing relatively objective criteria and on their bases make a judgement, whether a certain place is in its market area or if it belongs to the market area of some other ports. Thus defined area is called pott's potential market which, however, is not the same for all kinds of goods. The area of research is divided into zones. Goods always arrive from a certain place or are bound for it. As there are many such places and as some of them are geographically near, we have to arrange them in zones and presuppose that it is the zone which plays the role of origin and destination, and not separate places in it. In the case of Pott of Koper such zones are separate countries or regions, which as administrative units collect, as a rule, data about their imports and exports. While researching the distribution of goods traffic, the criteria of distances and the criterion of the lowest possible transport costs are considered. The advantage of the first criterion lies in the fact that it is relatively unbiased and naturally given, for no interests influencing the results of the studied problem can be hidden in it. This criterion has, however, also its deficiencies: it does not consider the fact, that in more extensive goods transportation the costs of sea transport per distance unit are substantially lower than those occurring during land transport. This is why the criterion of the lowest possible transportation costs is, in spite of its many deficiencies, more accurate: it depends on the kind of goods, it is relatively difficult to define, for the transportation costs are not estimated only on the basis of costs, etc. The attractiveness of the Adriatic and Atlantic poit system differs, according to the two criteria, mainly in routes with great nautical distances, as the criterion of distances neglects smaller transportation costs per distance unit in sea traffic. According to both criteria, the Northern Adriatic ports are more attractive to goods transportation between Asia, Oceania and all the hinterland zones, between Africa and all zones, except to the traffic with Bavaria, Czech Republic and Switzerland, and to the traffic between America and northern Italy, Croatia and Slovenia. According to the criterion of costs, the Northern Adriatic ports are very attractive to the goods transportation between America, northern Italy and Croatia, as well as to the transportation between these continents and Austria, Hungary and Slovakia. 133 ANNALES 12/'98 iosip 7.0H1L. Iztok OST AN, Majda PRISON' MOŽNO TRŽiŠČE LUKE KOPER, 1VCM We shall also have to study some new criteria, which exert influence upon the attractiveness of ports (number of lines, port's services, etc.), and to deepen the Studies regarding the problems in connection with the greater number of zones and greater number of goods groups on the model of flow rate in the network. Key words: Port of Koper, market, Northern Adriatic ports, goods currents LITERATÜRA AlOM (1992): Atlante turistico d'Europa: Studio sul ba-cino di traffico Potenziale nazionale ed estero clel porto di Trieste, II. Trieste, Regione autonoma Friufi-Venezia Giuiia, MEVVAC tarife. Tarife Slovenskih železnic. Zohil, I-, Ostan, L, Prijon, M. (1996): Potencialno povpraševanje po transportnih storitvah severnojadranskih luk. Trst, AiOM (Agenzia imprenditoriaie operatori marittimi). 134 ANNALES 12/'98 strokovno delo UDK 6S6.1/.5.078(497.4+4) NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODALNEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. 5 V SLOVENIJI Miran GAJŠEK Ministrstvo zn okolje in prostor RS, Urad RS za prostorsko planiranje, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 47 Manca PLAZA R ZRS Koper, $1-6000 Koper, Caribaklijeva 18 IZVLEČEK Načrtovani Kretski multimodalni prometni koridor št. 5 bo, kot je predpostavljeno, dosegeI kvalitativno preobrazbo v slovensko razvojno os, ki jo generirajo Koper; Ljubljana in Maribor. Razvojna os bo v primeru usklajenosti z omrežjem naselij in ostalo infrastrukturo ter ob upoštevanju okoljevarstvenih vidikov pozitivno vplivala na urbani in regionalni razvoj. Kljub potencialnim nevarnostim bo skupen učinek na razvoj In okolje v Sloveniji ob pravilnem načrtovanju, projektiranju in upravljanju multimodalnega prometnega koridorja pozitiven. Ključne besede; Kretski multimodalni prometni koridor št. 5, multimodalni promet, trajnostni razvoj, gospodarska, socialna in prostorska kohezija, regionalno planiranje, prostorsko planiranje, razvojne osi, urbani sistem UVOD V zgodovini prometa čez ozemlje Slovenije obstaja kontinuiteta prometnih tokov v smeri od morja proti porečju Donave in vse naprej clo Baltika. Najpomembnejše poznane povezave sestavljajo najvzhoclnejša jantarna pot, omrežje rimskih cest, srednjeveške trgovske poti in železnica Dunaj - Trst. Povezava je izgubila pomen v času železne zavese. V prvi polovici devetdesetih let je povezava v smeri jugozahod-severovzhod dobila ime multimodalni prometni koridor št. S oziroma krajše Kretski koridor št. 5. Prečno na Kretski koridor št. 5, povezavo od morja proti Srednji Evropi, poteka povezava vzdolž reke Save v smeri sever - jug, ki poteka od MCinchna preko Salzburga in Turškega gorovja do Slovenije in nato naprej vzdolž reke Save mimo Zagreba in Beograda ter naprej do Soluna. Slednja je v prvi polovici devetdesetih let izgubila na pomenu zaradi balkanske krize, vendar bo predvidoma dobila status 10. intermo-dalnega kretskega koridorja. Kljub temu prometni in s tem življenjski tokovi v smeri od Kopra do slovensko-madžarske meje in naprej ne bodo več prekinjeni, kot so bili v času železne zavese. Obe povezavi skupaj tvorita slovenski avtocestni križ. Ne glede na ravno tako izjemen slovenski pomen povezave med Gorenjsko, Ljubljano in Dolenjsko ter mednarodni pomen, izražen v 10. intermodainem prometnem koridorju, predpostavljamo, da je v času približevanja v Evropsko unijo, se pravi do leta 2001 ali 2003 (Agenda 2000), za Slovenijo pomembnejša razvojna os med Koprom (z odcepom v Novo Gorico), Postojno, Ljubljano, Celjem, Mariborom in Mursko Soboto, vse do Lendave. Zakaj je po predpostavki ravno ta os pomembnejša kot pa os severovzhod-jugozahod? Zato, ker bo tri najpomembnejša prometna vozlišča v državi, vsa tri mednarodna letališča, vse tri univerze, ki brez dvoma predstavljajo osnovno gibalo človekovega potenciala, ter Ljubljano in Maribor kot obe največji slovenski mesti povezala s Koprom - našimi pomorskimi vrati v svet. Nekateri slovenski kraji so se v preteklosti želeli izogniti prometnim trasam iz različnih razlogov, zlasti zaradi strahu pred negativnimi posledicami razvoja. Ob tem so številni nenamenoma izgubili svoj razvojni potencial in pričeli zamirati, saj so se razvojne osi premaknile skupaj s prometnimi trasami. Senožeče in Ptuj kot potencialna kraja ob južni železnici po zgodovinskih podatkih nista hotela imeti železniške povezave. V Senožečah so državni projekt železnice odklonili lokalni 135 ANNALES 12/'98 Miran GAJŠEK, Marica PLAZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODAL NEC A PROMETNEGA KORIDORJA ST. S V SLOVENIJI ! 35-1 <18 bogataši (Pahor, 1977), na Ptuju je bi! proti ceh furmanov {Jenko, 1959). Zaradi tega sta oba kraja od druge polovice 19. stoletja naprej nazadovala, kar je postajalo očitno zlasti v primerjavi z razvojem naselij ob novi prometni povezavi - razvojni osi, ki so dobila železniške postaje ob južni železnici Dunaj - Trst in njenih krakih. Odločitvi proti železnici so botrovale lokalno obarvane, sektorske ali veleposestniške odločitve {Pahor ibid., jenko ibid.). Avstroogrski monarhiji je bilo bolj ali manj vseeno, mimo katerega od manjših in srednje velikih ter zanjo strateško nepomembnih krajev bo železnica potekala, zato ni prišlo do celovite rešitve v okviru monarhije ali njenih dežel; za Dunaj je bilo najpomembneje povezati glavna mesta dežel, strateško pomembne rudnike (npr. v Zasavju), predvsem pa priti do morja. S poudarkom iz zgodovine dvoje. Najprej izgubljeno priložnost razvoja nekaterih naselij tudi regionalnega pomena ter s tem izvajanja koncepta skladnejšega regionalnega razvoja1 in koncepta policentrizma s poli. V drugo poudarjamo za državo neprecenljiv pomen dostopa do morja in obratno, od morja na celino. Poleg danosti prostora smo ocenili tudi nujnost pristojnosti. Republika Slovenija ima lastno pristojnost odločanja o trasi železnic in cest oziroma prometnega planiranja. Ima tudi pristojnost pripravljanja in izvajanja politike prostorskega razvoja in prostorskega planiranja2 in to pristojnost bo imela v prihodnje. Posamične države Evropske unije so in bodo samostojne pri dejavnosti prostorskega planiranja (ESDP, 1994). Na ta način je mogoče planirati tudi mednarodno pomembne prometnice, predvsem avtoceste in glavne železniške proge, ter umestiti prestopne točke multimodalnega prometnega sistema3 skladno z javnim interesom na državni, regionalni in lokalni ravni. Prav prostorsko planiranje v tem primeru predstavlja učinkovito orodje za zaščito javnega interesa na vseh ravneh pred interesi posameznikov, sektorjev ali multinacionalk. S pomočjo prostorskega planiranja je mogoče doseči, da prometni koridor postane tudi razvojna os, da pozitivno vpliva na razvoj določenih naselij (urbanih centrov, polov rasti) ob sebi in da je končno sprejemljiv za okolje. Prostorsko planiranje dosega tovrstne usmeritve z medsebojno povezavo večjih in pomembnejših regionalnih središč, ki predstavljajo glavne cilje in izvore prometnih tokov (dnevnih delovnih migracij, tedenskih ad hoc migracij, turističnih migracij ipd.). Predpostavljeno je, da je v veljavni prostorski dokumentaciji države, to je v Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS - Zasnova železniškega omrežja, cestnega omrežja, omrežja radarjev za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev (Ur. L. RS, št. 72/95) z Zasnovo omrežja prometnih terminalov za kombinirani tovorni transport (obvezno izhodišče državnega piana) in Zasnovo omrežja prometnih vozlišč regionalnega pomena pokrito tudi omrežje najpomembnejših urbanih centrov in/ali polov rasti. Kretski koridor št. 5 bo multimodalni koridor, kar pomeni prepletanje avtoceste, glavne železnice, pristanišča in letališč s strateško nameščenimi, urbanimi in regionalni razvoj spodbujajočimi prestopnimi točkami. Prav multimodalni promet je tisti, ki je okoijsko najmanj slab, če že ne moremo govoriti o prometu, ki bi bil za okolje najboljši. Znano je tudi, da samo posamične izboljšave v cestnem ali v železniškem omrežju ne znižajo transportnih stroškov v znatnem obsegu (Toiiev and Turton, 1995), torej je potrebno na prometni sistem gledati celovito, kar v našem primeru zopet pomeni predvsem multimodalnost V tej zvezi ima pomorski promet tudi prednosti glede upravljanja in prevoznosti, ki pomenijo znižane stroške mednarodnih prevoznikov. Vendar se delež pomorskega prometa ne povečuje le sam po sebi, temveč predstavlja razvojno spodbudo tudi za druge dejavnosti. Na področju gospodarskega razvoja razvitega sveta splošno velja, da so pogoji za razvoj hi-tech industrije, velikih distribucijskih skladišč, podjetniških parkov in velikih poslovnih kompleksov nastali predvsem z ekspanzijo omrežja avtocest vzdolž osi in v vozliščih avtocest (Tolley and Turton, 1995). Podobno velja za pristanišča, ki jih železniško omrežje dobro povezuje s ciljem in izvorom prometa v notranjosti kontinenta, saj v njih trgovina nenehno narašča. Končno se dotaknimo še strateškega pomena Slovenske Istre, strateškega v smislu dostopa do morja in v smislu prepletanja več za državo pomembnih funkcij {turizem, gospodarstvo, kmetijstvo, promet, varovanje 1 Regionalno planiranje (angl. regional planning) pomeni celovito in soodvisno upoštevanje družbenih, gospodarskih, okoljevarslvenih in prostorskih dejavnikov v planiranju. Preko analize danosti naravnega in ustvarjenega prostora, prebivalstva, dejavnosti ter vrednosti je namen r.p. blagostanje družbe in zadovoljevanje skupnih Interesov bivanja v različnih agregacijah družbe, od posameznika, družine, sosedstva, mesta vse do države in še naprej. Bistveno je, da tudi v razmerah tržnega gospodarstva obstajata teorija in praksa planiranje intervencij države v gospodarstvo, v socialne strukture in v prostor. Regionalni plan bi moral predstavljali temelj za na novo ustvarjeno kvaliteto bivanja v prostoru in času in ne !e konglomerata sektorskih interesov. V RS po veljavni zakonodaji regionalnega planiranja ni. 2 Prostorsko planiranje (angl. physical planning) razumemo kot narisano in napisano usmerjanje lokacij novih posegov v prostor, načrtovanje rabe tal in varovanje potencialov, implikacije prostorskega planiranja so tudi okoljske, gospodarske in socialne, toda funkcioniranje, oblikovanje in pomen so zaradi narave prostorskega planiranja vedno jasno opredeljivi v fizičnem prostoru. 3 Multimodalni promet v širi i opredelitvi pojmujemo kot delovanje potniškega in/ali tovornega prometa preko dveh ali več prometnih sredstev iz ravno tako dveh ali več prometnih vej. Ožja definicija (Zelenika, Lipičnik, 1997) se navadno uporablja za mednarodni multimodalni transport tovora, pri čemer sta transportno podjetje in prejemnik tovora v različnih državah. Transport se opravlja z najmanj dvema različnima transportnima sredstvoma iz dveh prometnih vej (Zelenika, Lipičnik itd., 1997). 136 ANNALES 12/'98 Miran GA|ŠEK, Mane» PLAZ AR; NAČRTOVANJ KRETSKEGA MUITIMODALNEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. 5 V SLOVENIE nS-r« Corridor V and Corridor X in the Slovenia and neighbouring countries: The location of multimodal transport corridors and the spatial development between Alps, Central Europe and Mediterranean space 30 let 137 ANNALES 12/'98 Miran GAJŠEK, Mnncis PLAZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODAINEC.A PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. 5 VSLOVENiJI, 135-1 -18 okolja) na sorazmerno majhnem prostoru. Obe dejstvi terjata zelo dobro in celovito prostorsko planiranje, tako na ravni države, regije in lokalnih skupnosti. Dejstvo je, da je bil prvi regionalni plan v Sloveniji narejen že leta '1950 prav za Obalo, ko je Edvard Ravnikar s sodelavci {Šlajmer, Šmit, Fink, jenšterle, Ivanšek) izdelal Regionalni plan in urbanistični koncept za slovensko Obalo (Gajšek, 1995). Že takrat so se namreč zavedali za Slovenijo izjemnega pomena dostopa do morja ter s tem prometnih, turističnih, gospodarskih in kmetijskih potencialov ter izrazite obmejne lege, ki skupaj terjajo odlično načrtovanje v prostoru. Regionalni plan ni bil nikoli sprejet in je predstavljal le lepo akademsko vajo. 2. NAČRTOVANO PROMETNO OMREŽJE V SLOVENIJI V SMERI ZAHOD - VZHOD 2.1, Kretski koridor št. 5. Na drugi panevropski konferenci o transportu na Kreti marca 1994 so predstavniki držav članic EU ter držav Srednje in Vzhodne Evrope v okviru razprave o politiki razvoja prometnega sektorja sprejeli smernice za nadaljnji razvoj panevropske prometne infrastrukture. Razvoj je usmerjen k oblikovanju uravnoteženega multimodalne-ga panevropskega prometnega omrežja, ki bo upoštevalo najnovejše podatke in prometne napovedi ter spreminjajoče se gospodarske, finančne in politične dejavnike. Nadaljnji razvoj je načrtovan na treh ravneh. Dolgoročna raven brez časovnih omejitev predvideva razvoj panevropskega prometnega omrežja skladno s skupnim interesom držav članic ELJ ter držav Srednje in Vzhodne Evrope. Srednjeročni nivo zajema obdobje do leta 2010 in določa prednostni razvoj transportnega omrežja glede na skupni interes, kar v Srednji in Vzhodni Evropi pomeni oblikovanje devetih prednostnih koridorjev, ki zajemajo vse vrste transporta. Preko vsake sodelujoče države Srednje in Vzhodne Evrope naj bi potekal vsaj en koridor. Kriterij vključenosti koridorja v Kretsko deklaracijo je realna možnost financiranja njegove izgradnje do leta 2010. Pri oblikovanju panevropskega prometnega sistema so se udeleženci skušali izogniti vzporednim koridorjem, ki bi medsebojno izničili ekonomsko uresničljivost. Med devetimi prednostnimi koridorji je tudi Kretski multimodalni prometni koridor št. 5, ki poteka preko Slovenije in jo s tem vključuje v panevropski prometni sistem. Okvirna trasa petega koridorja je Trst/Koper - Postojna - Ljubljana -Budimpešta - Uzgorod - Lvov, pri čemer ima še dve stranski veji: odcep 5 A: Bratislava - Žilina - Košice -Uzgorod in odcep 5 B: Reka - Postojna. Kratkoročni nivo obravnava obdobje petih let {do 1999-2000), kar v Srednji in Vzhodni Evropi predstavlja izbiro prednostnih koridorjev in dele koridorjev, ki naj bi se izgradili do leta 1999-2000. Sekretariat evropske konference ministrov za promet (European Conference of Ministers of Transport Secretariat) je pripravi I kriterije izbora prednostnih koridorjev: interkonekcija/interoperatibilnost mednarodnih in medregionalnih povezav, - praktičnost: realistični čas izgradnje pet do šest let, modalnost: izbira uravnoteženega preseka modalnosti prometa in kar najmanjši možni vplivi na okolje, - finance: načrti finančne strukture, - zmogljivo gospodarstvo. Kretski koridor št. 5 na ozemlju Slovenije zadovoljuje vse kriterije. 2.2. Dunajska listina (Vienna Paper) Dunajska listina je program, pripravljen leta 1994, ki določa smernice za razvoj prometne infrastrukture v srednjeevropski regiji. Vsi projekti, ki jih obravnava, so panevropskega pomena in kot taki del panevropske prometne mreže. Na ozemlju Slovenije Dunajska listina obravnava izgradnjo avtoceste Koper - Lendava. Gre za povezavo v dolžini 365,2 km in načrtovanih hitrosti 100-120 km/h. Vrednost investicije je 1.223 MiO USD. Promet leta 1994 je bil od 3.000 do 20.000 povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP), pričakovani leta 2012 pa od 7.000 do 54.000 PLDP. Izgradnja naj bi bila v celoti končana leta 1999, pri čemer za posamične odseke veljajo naslednji roki: Fernetiči -Divača: 1994/96, Slovenska Bistrica - Lendava: 1995/ 99, Ankaran - Divača: 1996/99, ostali odseki: 1994/98; odseka Maribor - Hruškovje in Škofije - hrvaška meja še nista časovno opredeljena). Dunajska listina obravnava tudi avtocesti Zagreb -Goričan in Delnice ~ Karlovac na Hrvaškem, ki povezujeta Budimpešto preko Zagreba z Reko. Na ozemlju Madžarske med povezave neposrednega skupnega panevropskega interesa uvršča avtocesti Budimpešta - Le-tenye, ki povezuje Budimpešto in Zagreb in naj bi se izgradila do leta 1998, in Letenve - meja s Slovenijo, ki povezuje Budimpešto in Ljubljano in naj bi se izgradila do leta 2000. 2.3. Nacionalni plani in programi Pravna osnova za odločitve glede posegov v prostor je državna prostorska dokumentacija. Veljaven prostorski plan s področja prometne infrastrukture je bi! I. 1995 dopolnjen in državni zbor je sprejel Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS (UR. i. 72/95), ki predstavljajo planersko osnovo najprej za projektiranje in nato za izgradnjo prometnic. Kot prva smer železniškega omrežja glavnih prog t.; reda je omenjena smer Koper-Ljubljana-Zidani Most-Celje-Maribor-slovensko-avstrijska meja z odcepi v smereh Divača-Sežana-slovensko-italijanska meja, (Pivka-llirska Bistrica-slovensko-hrvaška meja), Pragersko-Ptuj- 138 ANNALES 12/'98 Miran GAJ5EK, Manca PLAZAR: NACRTOVANjE KRETSKECA MULTiMOPALNEGA PROMETNEGA KQRIOOR)A ST. 5 V SlOVENiji"ns" 148-: 139 ANNALES 12/'98 Miran GAJŠEK, Manca PLAZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODALNEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. 5 V SLOVENIJI. 135-148 Ormož-Ljutomer-Murska Sobota-slovensko-roadžarska meja ter (Ormož-slovensko-hrvaška meja) (Ur. L RS 71/95). Razen obeh odsekov v oklepaju so vsi odseki sestavni del Kretskega koridorja št. 5. Druga smer glavnih prog 1. reda je proga med Jesenicami in Dobovo. Osnovno cestno omrežje tvori avtocestni križ Koper-Ljubljana-Maribor-slovensko-madžarska meja in Kara-vanke-Ljubljana-Obrežje s šestimi odcepi. Sestavni del Kretskega koridorja sta povezava Koper-Ljubljana-Mari-bor-slovensko-madžarska meja in odcep proti Trstu. Trasa prve različice Kretskega koridorja št. 5., določena na Kretski konferenci leta 1994, je po uskladitvi s prostorsko dokumentacijo Republike Slovenije sledeča: - Trst/Koper - Postojna - Ljubljana - Budimpešta - Uz- gorod - Lvov; - odcep 5 A: Bratislava - Žili na - Košice - Uzgorod; - odcep 5 B: Reka - Zagreb - Budimpešta; Za multimodalnost kot splošnejši cilj prepletanja cestnega, železniškega, luškega in letalskega prometa so nujna prometna vozlišča oziroma prestopne točke. V okviru bodočega delovanja železnice to pomeni naslednje: "... zaradi preusmeritve dela tovora na železnico je potrebno v Ljubljani, Kopru in Mariboru zgraditi sodobne prometne terminale za kombiniran tovorni transport, v vseh regionalnih centrih pa prometna vozlišča regionalnega pomena, ki bodo omogočila smotrno zbiranje, pretovarjanje in distribucijo blaga in prestope potnikov z enega prometnega sredstva na drugo obliko prevoza...," (Ur. 1. RS 71/95, str. 5587). Prometni terminali za kombinirani transport predstavljajo obvezno izhodišče državne prostorske dokumentacije, kar pomeni, da jih morajo občine upoštevati pri svojem načrtovanju prostora. Za mesto Koper to pomeni, da morata biti sestavni del nove urbanistične zasnove dva terminala, tovorni in tudi potniški. V tovornem terminalu je potrebno na eni lokaciji združiti tovorno pristanišče ter tovorno železniško postajo in dostop na avtocesto. To je oziroma bo v okviru razvoja Luke Koper tudi narejeno. Večji problem predstavlja potniški terminal, ki bo moral združevati potniško pristanišče, železniško in avtobusno postajo, imeti bo moral dobre zveze z Aerodromom Portorož, povezan bo z lokalnim cestnim, kolesarskim in peš omrežjem. Problematiko lokacije in delovanja potniške prometne glave bo potrebno rešiti v okviru nove urbanistične zasnove. Za izvajanje prometnega dela državne prostorske dokumentacije sta v prvi vrsti pomembna dva programa, avtocestni in železniški. Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture - NPRSZI, (UR. L RS, 13/96) je namenjen uresničevanju strategije ustreznejšega vključevanja Slovenije v evropsko prometno mrežo in večjega pretoka potnikov, blaga in storitev v Sloveniji in širše z ostalimi evropskimi državami. Namen je tudi ustvariti pogoje za multimodalni transport, kar pomeni, da je potrebno relevantne prometne sisteme (cesta, železnica, luka, letališče) načrtovati vzporedno in da so še posebno pomembne prestopne točke. Glede vključevanja v evropsko mrežo železniških prog so ključnega pomena naslednji dokumenti: 1. Perspektivni načrt razvoja evropske železniške infrastrukture (UIC 1974, novelacija 1990), 2. Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah -AGC, (UN-ECE, 1985) in 3. Evropska mreža prog za visoke hitrosti (Skupnost evropskih železnic 1991). Prvi kot jadransko os določa povezavo med kraji: Budimpešta, - Pragersko - Ljubljana - Koper - Trst - Reka, drugi kot smer E-69 opredeljuje povezavo: Budimpešta - Ko-toriba - Prageisko - Zidani Most - Ljubljana - Koper. Tretji dokument se glede povezav sklada s prvim, natančnejši pa je glede terminskega piana in določitve strukture železniškega omrežja na podlagi hitrosti. Vidimo, da je železnica med Koprom in Hodošem sestavni det mednarodnih povezav, kar še dodatno potrjuje velik pomen Luke Koper v Srednji Evropi. Nacionalni pirogram izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji - NPIA (UR. i. RS, 13/96) predvideva izgradnjo slovenskega sistema avtocest v zahod no-vzhodni in se-verno-južni smeri do leta 2004. Zaradi prednostnega cilja nacionalnega programa, izboljšanja notranje, zlasti medregionalne povezanosti, ima smer zahod-vzhod prednost. Zaradi statusa Kretskega koridorja št. 5 ima prednost tudi v mednarodnem merilu. Razen dveh odsekov bo po nacionalnem programu dograjena do leta 1999. Povezava se ver-jug bo dokončana v letih 2000-2004. Avtocesta Koper-Lendava povezuje slovensko obalo in madžarsko mejo, z odcepi proti Sežani (italijanska meja), Novi Gorici (italijanska meja) in Šentilju (avstrijska meja). Nacionalni program v skladu s Kretskim sporazumom in Dunajsko listino predvideva dograditev 369 km avtoceste v skupni dolžini 386 km do konca leta 1999. Preostala dva odcepa, Škofije-Srmin in Fram-Hajdina, bosta dokončana v letih 2001-02. 3. KRITERIJI IN MERILA IZGRADNJE IN DELOVANJA PROMETNIH SISTEMOV: TRAJNOSTNI RAZVOJ TER GOSPODARSKA, SOCIALNA IN PROSTORSKA KOHEZijA Trajnost ni razvoj4 ter gospodarska, socialna in prostorska kohezija so cilji, ki se jim skušamo približati z nadaljnjim razvojem, kjer razvoj prometa zaradi vplivov 4 Trajnostni razvoj (angl. sustainable development), tudi sonaraven, trajno uravnovešen razvoj, je razvoj, ki skuša zadovoljiti potrebe sedanje generacije brez ogrožanja možnosti bodočih, da bodo prav tako mogle zadovoljevati svoje potrebe (Keating, 1995). Temelji na čim manjšem povečanju entropije. Ohranja procese, cikle in ritme v naravi, ne izrablja neobnovljivih potencialov ter v kar najmanjši možni meri obremenjuje okolje. Omogoča izboljšanje človekovega življenja ob istočasnem ohranjanju {oz. spoštovanju) nosilne zmogljivosti podpornih e kos i ste in ov (Skrb za Zemljo, 1993). Nosilno sposobnost razumemo kot zmožnost potencialov, da zadovoljujejo po 140 ANNALES 12/'98 Miran GAiŠEK, Mana PlAZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODAL NE GA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. S V SLOVENIJI, 135-14(5 ¡•¡a celotni gospodarski, socialni in prostorski sistem predstavlja eno pomembnejših komponent. Hkrati je ravno promet zelo obremenjujoč za okolje. 3.1. Trajnostni razvoj Do definicije in procesa trajnostnega razvoja, kot ga poznamo danes, je privedlo več korakov. Že leta 1972 so v Rimskem klubu, neformalni skupini državnikov, poslovnežev in znanstvenikov, izdelali študijo Meje rasti (Limits to Growth); na MIT (Massachusetts Institute of Technology, ZDA) so s pomočjo računalniškega modela sveta prišli do spoznanja, da bodo meje rasti razvoja dosežene v približno sto letih, če se sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje ne bodo korenito spremenili. Ugotovili so, da je svetovno ravnotežje mogoče doseči predvsem z omejevanjem potrošnje nenadomestljivih potencialov. Istega leta je v Stockholmu potekata Konferenca Združenih narodov o okolju, na kateri so ustanovili Program Združenih narodov za okolje - UNEP. Pojem "trajnostni razvoj" ("sustainable development") se je prvič uradno pojavil leta 1987 v Poročilu Svetovne komisije za okolje in razvoj (Bruntlandove komisije) Naša skupna prihodnost (Our Common Future). Poročilo je predlagalo trajnostni razvoj kot alternativo sedanjemu, ki s seboj prinaša številne nevarnosti. Temeljno prelomnico predstavlja Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de janeiru v Braziliji. Na konferenci, kjer se je zbralo 179 predsednikov in ministrov ter številni predstavniki različnih organizacij, so sprejeli pet ključnih mednarodnih dokumentov; Deklaracijo o okolju in razvoju, Agendo 21, Načelno izjavo o gozdovih, Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja in Konvencijo o biološki raznovrstnosti. Številne aktivnosti potekajo tudi v Evropi. Evropska komisija, se pravi izvršni organ Evropske unije, je leta 1992 v Bruslju sprejela poročilo o stanju okolja in S. akcijski program za okolje z naslovom K trajnosti (Towards Sustainability). Leta 1993 je v Lucernu v Švici potekala 2. evropska ministrska konferenca Okolje za Evropo, na kateri so sprejeli Program okoljskih aktivnosti za Srednjo in Vzhodno Evropo. Leta 1994 je v Aalborgu na Danskem potekala 1, konferenca evropskih trajnostni h mest. V Heidelbergu so na konferenci o vlogi mest v prizadevanjih za stabilno podnebje sprejeli Heidelberško deklaracijo, s katero so se podpisniki, med njimi tudi župan Ljubljane, obvezali, da bodo zmanjšali emisije CO2 za 20% do leta 2005. Na 3. evropski ministrski konferenci Okolje za Evropo so sprejeli Pan-evropsko strategijo biološke raznovrstnosti, Okoljski program za Evropo in Smernice za dostop do informacij in sodelovanje javnosti pri odločanju. Po sprejetju številnih listin, deklaracij in programov so v Lizboni na 2. konferenci evropskih trajnostni h mest: končno sprejeli še dokument Od listine k aktivnosti (From Charter to Action). Leta 1998, na 4. evropski ministrski konferenci Okolje za Evropo, naj bi podpisali še konvencijo o dostopu do informacij in sodelovanju javnosti v procesih odločanja o okolju. Na Konferenci Združenih narodov o naseljih Habitat ii v Istanbulu leta 1996 so sprejeli Agendo Habitat in Carigrajsko deklaracijo. Na mednarodni konferenci Rio+5 v Rio de janeiru I. 1997 so ocenili napredek pri izvajanju dogovorov iz leta 1992. Z izjemo 1200 mest, ki pripravljajo programe lokalnih Agend 21, so rezultati zlasti v državah v razvoju porazni. Decembra v Kyotu bodo na konferenci pogodbenic Okvirne konference ZN o spremembah podnebja pripravili obvezujoče protokole o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (Ogo-relec VVagner, 1997). 3.1.1 Strategija razvoja trajnostnih prometnih sistemov Ključno vprašanje pri izgradnji prometnih sistemov je, kakšni naj bodo in kako naj delujejo, da bodo prispevali k procesu trajnosti, ki postaja paradigmatična usmeritev vsakega nadaljnjega razvoja. Usmeritev trajnostnega prometa pomeni zmanjšanje ali vsaj ohranitev sedanjega vpliva prometa na okolje. S celostnim prostorskim planiranjem poselitve, krajine in infrastrukture je mogoče zmanjšati pretok energije in snovi. Gospodarske in socialne zahteve prebivalcev je potrebno zadovoljiti ob sočasnem zmanjšanju potrebe po mobilnosti, ne da bi bila pri tem ogrožena svobodna izbira posameznika o uporabi prometnega sredstva (Commision, 1992). Prometni sistem bo tem bolj okoljsko sprejemljiv, čim manjši bodo njegovi negativni vplivi, zlasti onesnaženje, hrup in razvrednotenje prostora. Najbolj negativne vplive na trebe prebivalstva, ne da bi se izčrpali (Keating, 1995). Termin trajnostni razvoj uporabljamo tudi kot koncept ravnotežnostnega in trajnostnega razvoja, ki predstavlja funkcionalno, lokacijsko in estetsko sožitje gospodarskih, socialnih in okoljskih dejavnikov v prostoru. Trajnostnost (angt. sustainability) predstavlja načelo trajnega vzdrževanja procesov, krogotokov in ritmov. Tržno trajnostnost na primer predstavlja ohranjevanje in ne popolno izkoriščanje razvojnih potencialov in iskanje nadomestil za potenciale (Shiva 92, Cullingvvortb & Nadin, 1994). Trajnostna raba tal (angl. sustainahie ¡¿mci me): "Raba nekega organizma, ekosistema ali drugega obnovljivega vira z intenzivnostjo, ki ne presega njegove sposobnosti obnavljanja" (Skrb za Zemljo, 1993; str. 207), Prostorski trajnostni razvoj pomeni prostorski vnos splošnih naCel trajnosti. Zajema vsa področja posegafija v prostor, vendar ga načelno obravnavamo po treh sklopih. Trajnostni sistem poselitve temelji na načelu zgostitev okoli točk visoke dostopnosti, pomeni izvajanje načela policentrizma in skladnejšega regionalnega razvoja ter uravnoteženja urbanih in rurainih funkcij. Trajnostni infrastrukturo j sistem na povečanju dostopnosti vseh prebivalcev do infrastrukturnih omrežij, pri čemer je temelj trajnostne prometne infrastrukture multirnodalen prometni sistem. Trajnostno urejanje krajine pomeni varovanje naravnih potencialov ter zaščito in razvoj naravne in kulturne dediščine, 141 ANNALES 12/'98 Miran CAJŠEK, Manca PLAZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MUITIMODALNECA PROMETNEGA KORIDORJA ST. 5 v SLOVENIJI, 1 35-1<18 142 ANNALES 12/'98 Miroil GAJŠEK, M.)ra'.l Pl.AZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTiMODAlNEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. S V SLOVENIJI, 135-148 okolje ima cestni promet. Zmanjšati je potrebno emisije CO3, žveplovih in dušikovih oksidov ter organskih delcev in uporabo klimatskih naprav v vozilih (Commision, 1992). V Sloveniji je v zadnjih desetletjih potekal obraten proces, saj so emisije CO2 v letih 1971 -88 narasle kar za 76% (Rekar, 1996). Zunanji stroški prometa, med katere sodijo onesnaževanje zraka, hrup, nesreče in spremembe klime, pa dosegajo okoli 4,6% BDP, kar znaša okoli 80 milijard SIT (Rekar, 1996; str. 27). Eden ocl razlogov je izrazito neugoden moda! split v Sloveniji, saj je delež cestnega prometa previsok, delež železniškega in tudi javnega potniškega prometa nasploh pa nizek in v upadanju. Zmanjšuje se tudi delež prevozov z javnimi prometnimi sredstvi; v letih 1983-93 indeksno na 44,6 (Rekar, 1996). Vsaka nadaljnja izgradnja prometnih sistemov v Sloveniji bo morala predvsem poiskati večjo uravnoteženost med različnimi prometnimi sistemi z višanjem deleža prometa, alternativnega cestnemu. Trajnost.no prometno strategijo bodo vse bolj spodbujali tudi cenovni ukrepi. Tendence kažejo, da bo v ceno prometa, vozil, goriva in infrastrukture kmalu potrebno vključiti tudi strošek okolja, zaradi česar bo cestni promet postal najdražji. Fiskalnih možnosti, ki jih predlagajo dokumenti Evropske unije, je veliko: povečanje davka na gorivo, zvišanje parkirnin v mestih, plačilo "na gnečo" itd. (Ministry of Environment, 1992, 16-1 7; Brown, 1994, 107-120). Nova definicija prometa in njegovega namena daje prednost ne najhitrejšemu, ampak najmanj uničujočemu dostopu do cilja. Višata se delež hoje in kolesarjenja, izboljšujejo in vzdržujejo se javni prometni, železniški, ladijski, letalski, kombinirani (železnica-cesta) in alterna-tivni-telekomunikacijski sistemi kot alternativa naraščanju števila osebnih avtomobilov in cestnih povezav (Brown, 1994), kar bi bilo potrebno upoštevati tudi pri zasnovi bodočih prometnih sistemov. Uporaba alternativnih prevoznih sredstev mora biti hitrejša, cenejša, udobnejša in priročnejša od rabe osebnih vozil in cestnega prometa. V medkrajevnem prometu je potrebno dati prednost razvoju železniškega in javnega potniškega prometa, s poudarkom na višanju učinkovitosti, prilagodljivosti in dostopnosti (Brown, 1994), Razvijati je treba prestopne točke, ob katerih je potrebno hierarhično urediti dostopnost; pešcem, kolesarjem in uporabnikotn javnih prevozov je treba dati prednost pred vozniki. Zanimiv je tudi razvoj potovalnih nadomestkov, telekomunikacijskih sistemov (Ministry of Environment, 1992; Brown, 1994; Barton, 1995), Tudi pri meddržavni, medmestni in medkrajevni ravni prevoza blaga je treba razvijati alternative, privlačnejše od cestnega prevoza: železnico, kombinirane prevoze, ladje, letala,... (Ministry of Environment, 1992). Ob tem mora vsaka država omejiti obremenitve s tranzitnim cestnim prometom, zato je smiselno določiti zgornjo mejo tranzita (Novak, 1996), zlasti ob načrtovanju novih mednarodnih prometnih povezav, kakršna je Kretski multi- modalni prometni koridor št. 5. 3.2. Gospodarska, socialna in prostorska kohezija Gospodarska, socialna in prostorska kohezija predstavljajo prednostni cilj evropske politike prostorskega razvoja. Zmanjšujejo neenakosti v dohodku in razvojne razlike med regijami. Temeljne ovire, ki zavirajo kohezivnost, so perifernost, gospodarske razlike, socialna izključenost in regionalne razlike (Europe 2000+, 1994). Maastrichtski sporazum iz leta 1991 določa socialno in gospodarsko kohezijo kot enega treh temeljnih stebrov EU in kot ključna elementa njene politike (Europe 2000+, 1994). K doseganju kohezije lahko odločilno prispeva prostorsko planiranje (ESDP, 1994) kot predpogoj harmoničnega razvoja ozemlja in boljše združitve perifernih območij (Europe 2000+, 1994). Končna vizija je nastanek območja brez notranjih meja ob sočasnem zmanjšanji) razlik ravni razvoja različnih regij ter promociji trajnostnega razvoja. Niz dejavnikov, kot so glo-balizacija ekonomije, razvoj transevropskega omrežja in pojav informacijske družbe, bi lahko še povečal razlike med središčnimi in perifernimi regijami, zato jih je potrebno upoštevati kot nove razvojne dejavnike (Europe 2000+, 1994). 3.2.1. Prometne povezave kot instrument dviganja kohezije Prometni sistem kot orodje kohezivnosti naj bi pomagal odstraniti temeljne ovire: perifernost, gospodarske razlike, socialno izključenost in regonalne razlike. Priporočljiva, okoljsko sprejemljiva prometna mreža mora zagotavljati povezavo med mesti. Učinkovita, prostorsko razvejana infrastruktura povezuje različne tipe prometnih tipov in mrež ter krepi decentralizirani naselbinski sistem. Za prevoz potnikov je treba razviti koncept integriranega evropskega sistema visokih hitrosti: hitrih vlakov in zračnih povezav. Pri prevozu tovora se je treba preusmeriti od cestnega k železniškemu in vodnemu prometu. Cilj je, da pri kombiniranem transportu nobena cestna vožnja ne bi trajala več kot dve uri. Politika prestopnih točk omogoča optimalno rabo prometne mreže, souporabo različnih prometnih sistemov in pomaga nadzirati varovanje okolja med urbanimi in redko poseljenimi območji (ESDP 1994). 3.3. Kretski multimodalni prometni koridor št. 5 pod lupo trajnosti ter gospodarske, socialne in prostorske kohezije Kretski multimodalni prometni koridor št. 5. bo deloval kot celostni prometni sistem, ki bo uporabnikom omogočal pestro izbiro načinov potovanja in prevoza tovora. Uravnotežil bo moda! split v Sloveniji, saj poleg cestnih povezav predvideva tudi izgradnjo železniškega 143 ANNALES 12/'98 Miran CAtŠEK, Marica PLAZA«: NAČRTOVANE KRETSKEGA MULTIMODAL.NEGA PROMETNEGA KORlDORiAŠT. S V SLOVENIJI, 1 35-148 omrežja, povezave z letališči in pristaniščem ter vzpostavitev mreže prestopnih točk. Z izgradnjo multi-modalnega koridorja se ponujajo možnosti načrtnega upravljanja prometa in vplivanja na bodoči modal split. Koridor bo potrebno upravljati tako, da bo prevoz potnikov in tovora po železnici hitrejši, cenejši in udobnejši kot prevoz po cestnem omrežju. S pravilno razporeditvijo prestopnih točk na koridorju bo promet do določene mere mogoče uravnavati tudi brez ukrepov tiskalne politike, zato lahko trdimo, da bi ob usmerjenem upravljanju izgradnja koridorja lahko imela pozitivne vplive na okolje kljub večji količini pretovora in večjemu številu prepeljanih potnikov. Intermodalnost bo omogočila tudi kombinirane prevoze (cesta - železnica, ladja - železnica itd.), ki so bolj trajnostni. Vprašanje sprejemljivosti za okolje se pojavlja predvsem ob avtocestnem delu Kretskega koridorja. Prvo vprašanje se pojavlja že ob izgradnji, drugo se bo ob delovanju. Ob izgradnji vsak odsek avtoceste po zakonu potrebuje strateško presojo vplivov na okolje, kar bo nujno tudi v bodoče. Ob delovanju bo potrebno določiti zgornjo mejo hrupa in polutantov. Ob preseganju meje bo potrebno tranzit omejiti oz. ga s fiskalnimim ukrepi preusmeriti na železnico. Mehanizmi za omejevanje tranzita bodo obstajali že zaradi treh vzporednih koridorjev: Koper-Postojna-ljubljana-Buclimpešta-(Bratisla-va); Reka-Zagreb-Budimpešta-(Bratislava) in Trst-Videm-Nevejsko sedlo-Beljak-Celovec-Dunaj-(Bratislava). Omenjeni prometni koridorji povezujejo tri sever-nojadranske luke v treh državah (Trst, Koper, Reka) s tremi srednjedonavskimi glavnimi mesti (Dunaj, Bratislava in Budimpešta) in predstvaljajo temeljne smeri povezovanja severnega Jadrana s Srednjo Evropo. Okolj-sko občutljiva sta tudi širitev in nadaljnji razvoj Luke Koper. Eden od možnih virov onesnaženja je ladijski promet v primeru nesreč in pri nepravilnem pretovarjanju, mnogo odpadkov pa nastaja tudi pri obratovanju ladje: ostanki goriva, maziv, čistil, sanitarni odpadki in onesnaženje s sredstvi, ki preprečujejo oblast. Pri delovanju terminala za kemikalije in terminala za nafto, naftne derivate in plin lahko pride do izlitja, onesnažujejo pa tudi sprotno čiščenje rezervoarjev, spiranje ladij in drugih površin. Do onesnaženja lahko pride tudi na terminalu za razsute tovore, zlasti do spiranja površin v morje, in na terminaki za živino (Koper 2020, 1992). Kljub potencialnim nevarnostim predpostavljamo, da bo ob pravilnem prostorskem planiranju (na državni, regionalni in lokalni ravni) in kasneje tudi upravljanju Kretski multimodalni prometni koridor št. 5 prispeval k trajnostnemu razvoju prometnega sistema v Sloveniji. Kretski multimodalni prometni koridor št. S bo kot del panevropskega prometnega sistema povečal kohezivnost na več ravneh. Na evropski, makroregionalni, državni in regionalni ravni bo med seboj povezoval središčne in periferne regije ter periferne regije med seboj. S krajšanjem potovalnega časa in stroškov bo prispeval k zvišanju kohezivnosti samega evropskega prostora, zlasti v smeri jadran - Baltik, med t. i. cono investicij in cono porabe (glej točko 4.1). V državnem in regionalnem ter lokalnem javnem interesu je tudi povečanje kohezivnosti v slovenskem merilu, kar je mogoče doseči z dobro prometnosistemsko povezavo med Kretskim koridorjem in sekundarnim prometnim omrežjem. Glavne prestopne točke, nameščene na primernih razdaljah in v povezavi z najpomembnejšimi naselji v omrežju naselij, zmanjšujejo perifernost regij in pomenijo razvojno spodbudo, tako da lahko govorimo o pozitivnih razvojnih učinkih koridorja. 4. RAZVOJNI POTENCIALI Razvojni potenciali so v kontekstu Kretskega koridorja št. S evidentirani predvsem v okviru dveh vprašanj; ali bo multimodalni prometni koridor posta! tudi razvojna os in s tem vpliva) na razvoj naselij ob sebi in ali bo sprejemljiv za okolje v Sloveniji. 4.1. Globalna in evropska raven Prvi razvojni potencial predstavlja geostrateška lega znotraj starega kontinenta. Predpostavljamo, da bo ime! Kretski multimodalni prometni koridor St 5 določeno povezovalno vlogo v eni izmed treh največjih svetovnih gospodarskih združenj. Severnoameriško združenje proste trgovine (North America Free Trade Association -NAFTA), Organizacija južno in vzhodnoazijskih nacij (Association of the South and East Asian Nations -ASEAN) in Evropska unija (European Union - EU) so tri najmočnejša gospodarska združenja v globalnem merilu (Rimmer, 1994), med katerimi že zdaj poteka trgovinska in informacijska izmenjava. Slovenija ima podpisan pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in predpostavljamo, da bo kmalu po letu 2000 članica razširjene EU, Povezovalna vloga koridorja zajema tako povezovanje znotraj Evrope kot med Evropo in preostalima zdru-ženjima. Smer povezovanja predstavlja Kretski koridor, imenovan tudi "smer C" evropskih sektorjev izkoriščanja energetskih potencialov, ki povezuje cono porabe (consumption cone) in cono investicij (investment coneJ (Schulman, Majurinen, Merta, Tervamaki, VVartiainen, 1994). Cona porabe v svojem bistvu povezuje dve evropski razvojno najbolj propulzivni makroregiji: Centralna glavna mesta in Alpski lok (ESDP, 1994) in s tem ustvarja gospodarsko jedro nove EU. Cona investicij je poimenovana tudi cona gospodarske rasti, sestavljajo pa jo države CEFTA, tri baltske države in Moskovska metro-politanska regija v povezavi s Peterburgom. Cona gospodarske rasti je čez ozemlje Slovenije povezana tudi s makroregijo Sončni pas (Sunbellj oziroma s Sredozemljem. Ob vprašanjih soodvisnosti funkcioniranja Kretskega koridorja št. 5 in razvoja Slovenije naploh moremo slediti hipotezi o določeni povezovalni vlogi sicer na 144 ANNALES 12/-98 Miran GAjŠEK, Man« PlAZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODAL NEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. S V SLOVENIJE 1 [S5-14S robu, vendar znotraj bodočega gospodarskega jedra Evrope (ste!). V tej zvezi ugotavljamo, da ima Kretski koridor izjemno veliko in pomembno vlogo, ker omogoča funkcioniranje prometnih povezav in s tem prepletanje gospodarskih vplivov treh evropskih geografskih makroregij: Sredozemlja, Alp in Srednje Evrope. Slovenija je namreč poleg Italije edina evropska država, ki leži v vseh treh geografskih makroregijah, pomembnih tudi v gospodarskem smislu: v regijah Alpski lok in Centralna glavna mesta kot bodočem gospodarskem jedru Evrope, v zahodnem delu Srednje Evrope kot coni evropske gospodarske rasti in v regiji Sončni pas kot gospodarsko najrazvitejšem delu Sredozemlja. Drugi razvojni potencial Slovenije je povezan z lahko prehodnostjo oziroma prevoznostjo ozemlja; imenujemo ga prometni potencial. Eizičnogeografsko predstavlja območje Slovenije tako po dolžini poti {cesta, železnica) najkrajšo in glede na premagovanje višinskih razlik najugodnejšo (Postojnska vrata, 610 m nadmorske višine) pot med Sredozemljem in Srednjo Evropo. Dobršen del Slovenije sodi v alpski in predalpski prostor in prav Alpska regija je v Evropi tista, ki ima poleg regije Centralnih glavnih mest ocenjen najvišji razvojni potencial (ESDP, 1994). Kljub težki prometni prehodnosti in okoljski ranljivosti Alp Evropska unija načrtuje dve veliki povezavi skozi predore pod Alpami in jih na podlagi poročila The Cristophersen and Bangemann groups opredeljuje kot prednostne projekte, ki so se pričeli oziroma se bodo pričeli v naslednjih dveh letih (Europe 2000+, 1994): - TGV/kombiniran transport Sever-jug: Brenerska os: Verona-Munchen-Nurnberg-Erfurt-Halle/Leipzig-Berlin; - TGV/kombiniran transport' Erancija-ltalija: Lyon-To-rino. Kot drugo prioriteto ima EU projekte, za katere bodo pospešili pripravo dokumentacije in naj bi se pričeli v naslednjih dveh letih, med njimi je tudi projekt TGV To-rino-Benetke-Trst (ECSC-EC-EAEC, 1994). Slednjič je v istem dokumentu kot pomembna smer omenjen tudi Kretski koridor Št. S. Ko sestavimo mozaik različnih podatkov o tokovih, ki prihajajo iz smeri Italije in po jadranskem morju, ob ponovni ugotovitvi o pomenu koridorja št. 5 (Vickermann, 1996; Erdmenger, 1996) in obstoju gospodarskega interesa tudi že v obratni smeri ("smer C" evropskih sektorjev izkoriščanja energetskih potencialov), končno lahko ugotovimo, da je slovensko ozemlje glede sedanjih, še bolj pa glede bodočih prometnih tokov med pomembnejšimi za razvoj bodoče Evrope. Ravno tako ima določen pomen tudi v globalnem merilu, in to predvsem zaradi Luke Koper, ki omogoča transport in s tem trgovino globoko v Srednjo Evropo. Tretji razvojni potencial predstavlja mesto Koper kot slovenska vrata v svet s sedanjimi in razvijajočimi se kapacitetami za tovorni promet ter z možnostjo razvoja ladijskega potniškega prometa ter na pomorski promet vezanih dejavnosti, od katerih omenjamo predvsem ladjedelnico v izoli. Koper ni pomemben ie za Slovenijo, saj preko Luke Koper potekajo trgovsko-prometni prekomorski tokovi v države Srednje Evrope. Če si ogledamo gravitacijsko zaledje matičnega pristanišča Slovenije, ugotovimo, da: "Osrednji tržni potencial Luke Koper danes predstavljajo prekomorski blagovni tokovi Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške", pri čemer "Luka Koper danes obvladuje 35% prekomor-skega potenciala svojega osrednjega gravitacijskega zaledja" (Luka Koper, 1997). Pomorski promet ima tudi sicer prednosti glede upravljanja in prevoznosti, zlasti znižane stroške mednarodnih prevoznikov. Vendar se pomorski promet ne povečuje le sam po sebi, temveč predstavlja razvojni dejavnik tudi za druge dejavnosti: "Večina mednarodnega tovornega prometa na dolge razdalje se še vedno odvija preko morja in kontinuirana rast kapacitete tankerjev za nafto skupaj z uvajanjem !bulk freighters' za tekoča goriva ter kontejnerskimi ladjami predstavljajo esencialni dejavnik v razvoju mednarodnih korporacij" (Tolley and Turton, 1995; str. 74). 4.2. Slovenska in regionalna raven Prvi in najpomembnejši razvojni potencial Kretskega koridorja v Sloveniji je povezovanje treh najpomembnejših centralnih naselij v Sloveniji (Kopra, Ljubljane in Maribora) in tudi, po predpostavki, treh najpomembnejših razvojnih polov. Predvsem zaradi te povezave se je prometni koridor pretvoril tudi v razvojno os, kar pomeni kvalitativno spremembo. Za prometno-tehnološko boljše in okoljevarstveno primernejše odvijanje tovornega prometa skrbijo že omenjeni prometni terminali. Problematika odnosa med središčem in periferijo je stalna in tudi v primeru Slovenije ne predstavlja nobene izjeme. Ugotovimo lahko, da je Obala periferna glede na infrastrukturno opremljenost in ne v smislu gospodarske nerazvitosti. Za delovanje potniškega in tovornega transporta bosta nujna kakovostna avtocesta in drugi tir glavne železnice 1. reda Ljubljana - Koper s prestopnimi točkami. Hkrati je potrebna tudi celovita ureditev prometa na Obali sami, kjer bo potrebno načrtovati predvsem javni potniški promet. Iz dobička dejavnosti prometa se bodo zaradi sinergetskih učinkov razvijale tudi ostale dejavnosti, tako da ne bo nevarnosti monostrukturnega razvoja. 5. ZAKLJUČKI Kretski multimodal ni prometni koridor št. 5 bo brez dvoma deloval kot razvojna os v evropskem merilu, saj povezuje "cono porabe" in "cono investicij" ter poteka v "smeri C" evropskih sektorjev izkoriščanja energetskih potencialov. S krajšanjem potovalnega časa in stroškov bo prispeval k zvišanju kohezivnosti samega evropskega prostora, zlasti v smeri od Jadrana do Donavskega bazena. Ugotovimo lahko, da je slovensko ozemlje glede se- 145 ANNALES 12/'98 Mirari GAJŠEK, Manca PLAZ AR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODALNEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. 5 V SLOVENIJI. 135-148 danjih, še bolj pa glede bodočih prometnih tokov med pomembnejšimi za bodočo Evropo. Predvsem zaradi Luke Koper je pomembno tudi v globalnem merilu, saj omogoča transport in s tem trgovino globoko v Srednjo Evropo. Kvalitativno preobrazbo koridorja v slovensko razvojno os generirajo tri mesta, ki ležijo na Kretskem koridorju: Koper, Ljubljana in Maribor (tri prestopne točke, tri mednarodna letališča, tri univerze, trije tehnološki parki). Cilj razvojne strategije Slovenije bi moral biti uravnotežen razvoj celotnega ozemlja. V merilu države je vlogo koridorja kot razvojne osi mogoče bolj ali manj stopnjevati. Odvisna je predvsem od stopnje prostorske kohezivnosti, s tem pa tudi gospodarske in socialne kohezivnosti, h katerim bo vsekakor doprinesel. Vseslovenska razvojna spodbuda pa lahko postane takrat, ko bo prispeval k zmanjšanju perifernosti in povečanju kohezivnosti vseh regij, ki ležijo ob koridorju, k čemur lahko prispeva dobra sistemska povezava med koridorjem ter sekundarnim prometnim omrežjem in urbanim sistemom.5 Predvidevamo lahko, da bo Kretski multimodalni prometni koridor št. 5 pozitivno vplival na razvoj urbanih centrov, ki so potencialni razvojni poli. Pogoj ostaja navezanost urbanega središča na koridor preko prestopne točke ter upoštevanje okoJjevarstvenih vidikov, saj ohranjeno naravno okolje postaja eden pomembnejših lokacijskih dejavnikov vlagateljev. Intermo-dalni koridor bo spodbudil dodatne dejavnosti, kot so servisiranje samega koridorja, spremljajoče dejavnosti (trgovina, špedicija), dejavnosti, ki potrebujejo hiter pretok blaga in storitev (obrtne cone, tehnološki parki, inovacijska dejavnost, športna dejavnost itd.). Dodatna ustvarjena vrednost bo omogočila razvoj dejavnosti, ki bodo uravnotežile potencialno enostranski razvoj urbanih centrov: kulturo, izobraževanje, turizem, raziskave in razvoj itd., kar bo po pričakovanjih omililo nevarnost monostrukturnega razvoja. Vprašanje sprejemljivosti Kretskega multimodalnega prometnega koridorja št. 5 za okolje se pojavlja pred- vsem ob avtocestnem delu koridorja. Ob izgradnji vsakega odseka avtoceste v Sloveniji je potrebno izdelati strateško presojo vplivov na okolje, kar na primer Evropska unija v svoje acquis communitaire šele uvaja (Richardson, 1995). Kljub temu moramo upoštevati negativne vplive, ki se jim ne da izogniti: hrup, polutanti onesnažujejo zrak, spiranje cestnih površin in atmosfere nad cestami onesnažuje talne in površinske vode, obstaja možnost nesreč itd. Ob delovanju bo potrebno določiti zgornjo mejo hrupa in polutantov. Ob preseganju meje bo potrebno tranzit omejiti oz. ga preusmeriti na železnico. Intermodalni koridor omogoča tovrstno upravljanje prometnih tokov preko politike prestopnih točk. Poleg tega bodo mehanizmi za omejevanje tranzita obstajali že zaradi treh vzporednih koridorjev (Koper-Postojna-Ljubljana-Budimpešta; Reka-Zagreb-Budimpešta in Trst-Videm-Nevejsko sedlo-Be-!jak-Celovec-Dunaj), preko katerih bo potekal promet med Jadranom in Srednjo Evropo. Potencialno nevarnost za okolje predstavlja tudi širitev Luke Koper. Možni viri onesnaženja so ladijski promet, nesreče, nepravilno pretovarjanje in onesnaženje s terminalov za razsute tovore, za kemikalije, za nafto, naftne derivate in plin in s terminala za živino. Upoštevati moramo tudi zasedanje prostora in krajšanje slovenske obalne črte. Z izgradnjo multimodalnega koridorja se ponujajo možnosti načrtnega upravljanja in nadzora prometa ter vplivanja na bodoči modal split. S pravilno razporeditvijo prestopnih točk na koridorju bo mogoče uravnavati prometne tokove in razporeditev prometa v sistemu, zato lahko trdimo, da bi ob usmerjenem upravljanju izgradnja koridorja lahko imela pozitivne vplive na okolje kljub večji količini pretovora in večjemu številu prepeljanih potnikov. Intermodalnost bo omogočila tudi kombinirane, okolju prijaznejše prevoze. Koridor bo-potrebno usmerjeno upravljati, da bo prevoz potnikov in tovora po železnici najugodnejši. Kljub potencialnim nevarnostim lahko trdimo, da bo skupen učinek na okolje v Sloveniji ob pravilnem načrtovanju in upravljanju Kretskega multimodalnega koridorja št. 5 pozitiven. Urbani sistem (angi. urban system} predstavlja urejen sistem, v katerem so mesta med sabo povezana in med njimi obstaja delitev dela v smislu centralno naselbinske teorije, teorije gospodarskega prostora in teorije razvojnih polov (Vrišer, 1978). V urbanem sistemu so pomembna centralna naselja (angl. central place) in centri rasti (angi. growth centres). V zadnjem času se z napredkom telekomunikacijske tehnologije v določeni manjši meri zmanjšuje pomen hierahije centrov in v tej zvezi govorimo tudi o nehierahičnih omrežjih. 146 ANNALES 12/'98 Miran CAjSEK, Manca PLAZAR: NACRTOVANIE KRETSKF.GA MULTiMODALNEC. A PROMETNEG A KOKiDOKiA ST. 5 V SLOVEN!)) ] 35-H3 ■"'■" ■ ■■■ ■■ ■■ ■ ■- PLANNING OF THE CRETAN MULTIMODAL TRAFFIC CORRIDOR NO. 5 IN SLOVENIA Miran CAJSEK Ministry of Environment and Physical Planning, RS, S1-1000 Ljubljana, Dunajska 47 Manca PLAZAR MLAKAR ZRS Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 SUMMARY The planned Cretan multimodal traffic corridor No. 5 is bringing a qualitative transformation into the Slovene developmental axis generated by three urban centres, i.e. Koper, Ljubljana and Maribor, with three nodal points, international airports, universities and technological parks. It can become the all-Slovene developmental initiative if contributing towards a reduction of peripheral feeling arid towards an increase in the cohesi veness of all the regions bordering on it According to the anticipations, the corridor will have a positive impact on the urban development at a wise installation of nodal points respecting the environmental aspects. With construction of the multimodal traffic corridor we shall be given a chance of having planned traffic management and control and exeiting influence on the future traffic, distribution. With an adequate arrangement of the nodal points in the corridor it is possible to regulate the traffic trends and organize traffic in the system. Therefore there is a real possibility that in spite of a greater amount of cargo and of a greater number of passengers, the construction of the corridor could have a positive impact on the environment providing a great care is dedicated to the orientated planning arid management. Key words: The Cretan multimodal traffic corridor No. 5, multimodal traffic, sustainable development, economic, social and spatial cohesion, regional planning, physical planning, development axes, urban system LITERATURA Barton, H., Davis, G. & Guise, R. (1995): Sustainable Settlements. A guide for Planners, Designers and Developers. Bristol, University of the West of England. Brown, L. (1994): Zemlja 1994. Poročilo inštituta Worldwatch o prizadevanjih za okolju prijazno družbo. Radovljica, Medium d.o.o. Commision of the European Communities {1992}: Green Paper on the Impact of Transport on the Environment (A Community strategy for "Sustainable Mobility"). Bruselj. ECSC-EC-EAEC, (1994): Europe 2000+ - Cooperation for European territorial development. Bruselj. EU-CEMAT, (1994): Principles for a European spatial development perspective (ESDP). Leipzig. European Commission (1997): Agenda 2000 - Commission Opinion on Slovenia's Application for Membership of the European union. Bruselj, European Commission. (http://europa.eu.int/comm/agenda2000) Gajšek, M. (1995): Regionaltzacija in pomestnenje Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Gestrin, F. (1962): Oris razvoja pomorstva v slovenskem primorju. Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino, X. Ljubljana, 90-94. Jenko, J. (1959): Ob stoletnici proge Pragersko - Ko-toriba (-Velika Kaniža - Budimpešta). Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino, Vil. Ljubljana, 168-174. Keating, M. (1995): Agenda za spremembo s srečanja na vrhu, Agenda 21 in drugi sporazumi iz Ria de janeira v razumljivem jeziku. Ljubljana, UMANOTERA, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Luka Koper, (1997): Luka Koper - sinergično stičišče kontinentov - Strategija razvoja do leta 2010. Koper, Luka Koper. Ministry of Environment (Norway), (1994): Report: Symposium: Sustainable Consumption. Oslo, Ministry of Environment. Novak, P. (1990): Strategija varstva okolja v Sloveniji. Ljubljana, Svet za varstvo okolja pri socialistični zvezi Slovenije. Ogoreiec Wagner, V. (1997): Programi za tretje tisočletje. V: Zbornik seminarja Programi varstva okolja in lokalne Agende 21 za občine. Novo mesto, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 7-10. Pahor, M. (1977): Senožeče - slovenska pomorska postojanka na kopnem, Slovensko morje in zaledje. 1. Koper, Založba Lipa. Razvojni projekt Koper 2020 (1992): Zvezek V.: A) Problemi varovanja okolja ob Tržaškem zalivu, B) Varstvo morja in priobalnega pasu. Koper, Investbiro Koper. 147 ANNALES 12/'98 Miran GAJŠEK, Marica PI.AZAR: NAČRTOVANJE KRETSKEGA MULTIMODAENEGA PROMETNEGA KORIDORJA ŠT. S V SE.OVENIII, 135-U3 Rimmer, P.}. (1994); Regional economic Integration in Pacific Asia, Environment and Planning A, 26. London. Skrb za Zemljo, (1991): Strategija za Življenje po načelu trajnostnosti. Gland, Švica, objavljeno v sodelovanju lUCN, UNEP in WWF. Spremembe ir> dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS - Zasnova železniškega omrežja, cestnega omrežja, omrežja radarjev za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev (Ur. L RS, št. 72/95). ToHey, R. S. & Turton, B. J. (1995): Transport Systems, Policy and Planning, A geographical Approach. Harlow, Longman, Scientific & Tecnical. Vrišer, L (1978): Regionalno planiranje. Ljubljana, Mladinska knjiga. Zelenika, R. & Lipičnik, M. (1997): Obrazovanje i tisavršavanje prometnih menedžera u kaleidoskopu interdisciplinarnosti i muitidisiplinarnosti. 4. medna-rodni znanstveni in strokovni kolokvij Upravljanje prometa, Maribor, Fakulteta za gradbeništvo, Inštitut prometnih ved, Izobraževalni center Pekre. 148 RAZPRAVE IN GRADIVO ,L: SAGGi E FONTI ^ TREATISES AND SOURCES rr........... SSS 1 trn lil MS iiptii 1188111® ¡¡SRI M lilijiS WXgSB:( ¡¡¡§¡1 mili! ■■ ..'..-V'"- llllills mm IIIÉ waiiiii plp !ll!§ Üil lili! gp| US ANNALES 1 l/m izvirno znanstveno delo UDK 615.851.3:7 ANALIZA STANJA iN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO NA PODROČJIH ZDRAVSTVA, SOCIALNEGA VARSTVA IN ŠOLSTVA V SLOVENIJI Simona TANCIG Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, SMOGO Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1(3 Mojca VOGELNIK Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, $1-6000 Koper, Garibalclijeva 18 IZVLEČEK V članku je predstavljena analiza stanja in potreb pomoči z umetnostjo (PzU) na področjih področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Pri prenosu in uveljavljanju novega področja, kot je PzU, v obstoječo prakso je pomembno, da je ta proces načrtovan na osnovi analize obstoječega stanja, ki omogoča spoznavanje specifičnosti in kritičnih točk, od katerih je odvisna uspešnost procesa implementacije. V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal tako vprašanja strokovnega dela oziroma prakse PzU kot tudi vprašanja izobraževanja in usposabljanja za PzU. Na vzorcu 175 oseb iz različnih institucij smo zbrali 130 izpolnjenih anket, ki smo jih statistično obdelali. Z analizo smo dobili relevantne podatke o trenutnem stanju PzU pri nas in ugotovili, kje so njene potencialne možnosti razvoja na področjih zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Ključne besede: pomoč z umetnostjo, zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo Analiza stanja in potreb pomoči z umetnostjo (PzU) pri nas je del širše raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, ki sta jo financirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za zdravstvo. Celotni raziskovalni program je obsegal poleg omenjene analize še pet sklopov: - Mednarodna pilotska raziskava mnenj in stališč o sodobni umetnostni terapiji in njenem prihodnjem razvoju Z mednarodno anketo o stanju UT v tujini smo lahko naše podatke primerjali in umestili v širši kontekst. Zbrani podatki so v veliko pomoč pri načrtovanju razvoja PzU v našem prostoru. - Zbiranje podatkov ekspertnega znanja s področja pomoči z umetnostjo Zbrani podatki ekspertnega znanja so pomembni za razvoj profesionalnega področja PzU. Uporabni so tudi v procesu edukacije umetnostnih terapevtov. Sodobne raziskave na področju kognitivne znanosti vedno bolj poudarjajo pomen ekspertnega znanja. S tem se je raziskovalni interes premaknil iz raziskav, ki so bile pretežno usmerjene v ugotavljanje pomanjkljivosti in težav pri pridobivanju znanja, v raziskovanje tega, kar omogoča njegovo učinkovitost. Raziskave ekspertnega znanja skušajo ugotoviti, kakšne izkušnje, znanje, spretnosti in strategije uporabljajo eksperti z nekega profesionalnega področja. Te informacije so pomembne za graditev sistema izkustvenih spoznanj nekega strokovnega področja. Za raziskovanje in zbiranje ekspertnega znanja se uporabljajo različne metode fenomenološkega pristopa. V raziskavi smo sestavili in preverili instrumentarij, tj. strukturirani intervju, ki se je izkazal za primernega pri pridobivanju ekspertnega znanja s področja pomoči z umetnostjo. Njegova nadaljnja uporaba odpira nove možnosti aplikativnega raziskovanja pomoči z umetnostjo in s tem razvoj področja v našem prostoru. - Predlog modela supervizijskega in intervizijskega dela umetnostnih terapevtov Izdelan je predlog modela izkustvenega učenja v intervizijskih skupinah. Z njegovo realizacijo bodo omogočeni kontinuiran razvoj profesionalne kompe-tence, zagotavljanje standardov (normativov) kvalitete dela in podpora (suport) pri poklicnem delu. 151 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M - Predlog poklicnega etičnega kodeksa za umetnostne terapevte Sestavljen je predlog elementov poklicnega kodeksa, ki ureja področje etičnih standardov na področju umetnostne terapije in je nujni sestavni del profesionalne kompetence. - Programi izobraževanja iz PzU kot oblika permanentnega in podiplomskega študija Programi permanentnega izobraževanja iz PzU in podiplomskega študija iz PzU omogočajo različne nivoje edukacije umetnostnih terapevtov, ki jih potrebujemo v našem prostoru. Z ustrezno edukacijo strokovnjakov s področja PzU in raziskovanje PzU bodo ustvarjeni pogoji za pospešen razvoj PzU in njeno uveljavljanje na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva prt obravnavi najrazličnejših telesnih in duševnih motenj, težav in bolezni. Posamezni sklopi se medsebojno povezujejo in so pomembni po eni strani za razvoj aplikativnega raziskovanja na področju pomoči z umetnostjo ter za povečanje ravni kvalitete življenja na drugi stani UVOD Pomoč z umetnostjo - ustvarjalna umetnostna terapija (ali krajše: umetnostna terapija) je mlada, hitro se razvijajoča disciplina, čeprav njene korenine zasledimo že pri pitagorejcih, ki so 500 let pnš. razvili glasbeno terapijo. Z uporabo umetnosti v terapevtske namene (ki se je začela pred približno pol stoletja) so bili doseženi dokaj opazni uspehi v socialnem skrbstvu, v rehabilitacijskih centrih, pri pomoči ljudem z osebnostnimi problemi, v psihiatričnih bolnicah in drugje. Mnogi teh uspehov so bili nepričakovani in nenačrtovani, v nekaterih primerih tudi nerazložljivi. V zadnjih petnajstih letih se je povečalo razumevanje koristnosti uporabe umetnosti pri zdravljenju in tudi vloge umetnostnega ustvarjanja za splošno zdravje ljudi. Vedno več specialistov dela na tem področju; vedno več inštitucij ima kakšno posebno obliko pomoči z umetnostjo v svojem programu. Kot rezultat raziskovanja eksperimentiranja, naključnih odkritij in teoretskih ugotovitev je nastala teoretsko-prak-tična veda, v središču katere je bistvo človekove eksistence, potreba vsakogar izmed nas, ne glede na starost, izobrazbo ali zmožnosti oziroma sposobnosti, da se potrjuje kot enkratno ustvarjajoče bitje in da komunicira z drugimi ljudmi. Ker je ustvarjalna umetnostna terapija, pomoč z umetnostjo, novejša oblika terapije, se njena teorija šele razvija, znanstveni izsledki so še razmeroma redki. Raziskovanja v umetnostni terapiji se po en strani povezujejo s filozofskim pojmovanjem pomena umetnosti v človekovem razvoju in življenju ter v življenju družbe po drugi strani pa z novejšimi raziskovanji in dognanji psihologije in nevrofiziologije o učinkih gibanja, slikanja, dramskega in glasbenega ustvarjanja, psihofizičnega sproščanja in strukturi ranega domišljijskega izražanja na človekovo dejavnost in počutje. Oboje nam utemeljuje učinke umetnostne terapije, ki se kažejo v spremenjenem počutju in obnašanju ljudi. TEORETIČNA IZHODIŠČA POMOČI Z UMETNOSTJO Koncept pomoči z umetnostjo (ustvarjalne umetnostne terapije) je sorazmerno nov. Njegove korenine najdemo v nenehno spreminjajočem se odnosu med kulturo, umetniško dejavnostjo, ustvarjalnostjo, družbenim in individualnim zdravjem in razvojem. Mogoče je pretirano trditi, da sta umetnost in družba neločljivo povezani in da zdravje neke družbe odseva v načinu umetniškega ustvarjanja v njej. Ni pa nam treba poudarjati posameznikove pravice in zmožnosti za ustvarjalno izražanje, razvijanje in rast. Iz tega izhaja današnji koncept pomoči z umetnostjo. Po predstavitvah nekaterih avtorjev temelji umetnostna terapija v prastarem verovanju v magične moči umetnosti, ki naj bi jih uporabljal zdravilec-mag. Umetnostna dejavnost naj bi bila sama po sebi zdravilna in zdravljenje (terapija) njena naravna lastnost. Ob povezovanju umetnostne terapije z zdravilnimi rituali pa se srečujemo z dvema pomislekoma. Prvič: pri takem razlaganju ritualov pozabljamo na družbeno okolje, v katerem so zdravilni obredi potekali; in drugič: v šamanskih obredih področja umetnosti niso bila ločena (tako kot so danes), temveč integrirana v eno samo in celovito "predstavno" umetnost. V tem obredju tudi umetnost ni imela našega zahodnega pomena umetnosti kot ločene estetske realnosti. V današnji tehnološko razviti družbi je, drugače kot v nekaterih prejšnjih družbah, umetnost ločena od vsakdanjega življenja ljudi. Umetniško ustvarjanje je kot poseben poklic dejavnost maloštevilnih nadarjenih posameznikov - poklicnih umetnikov; njegov rezultat so umetniški izdelki. Večini ljudi, zlasti v urbanih in tehnološko razvitih okoljih, pa nudi vsakdanje delo le malo možnosti za ustvarjalno izražanje. Njihova elementarna človeška potreba, da na svoj osebni način oblikujejo lepe in skladne izdelke, se je spremenila v navado in možnost pretežno pasivnega sprejemanja in uživanja umetnosti. Umetnost je vsaj v življenju odraslih postala poklic in je najčešče ločena od ostalih družbenih opravil. Tudi v vrtcih in šolah je ponavadi ločena od ostalih dejavnosti in ni vključena v celotno učno-vzgojno snovanje. V 20. stoletju so se počasi spreminjali pogledi na človekovo ustvarjalno-umetnostno dejavnost. Danes jo pojmujemo kot človekovo vrojeno, neločljivo lastnost in potrebo od pojava človeka na zemlji dalje; ni značilna le za nekatere ljudi, nekatere družbene razrede ali neka- 152 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M tera zgodovinska obdobja. Lahko jo spremljamo skozi vso človekovo zgodovino. Pojmujemo jo kot zmožnost osebnega, lepega in ustvarjalnega reševanja problemov, iskanja usklajenih novih rešitev v pogojih, ki nikoli prej niso biti preizkušeni. V zadnjih dvajsetih letih se je bistveno spremenilo pojmovanje umetnosti in njene uporabe v terapevtske namene. Vedno bolj se zavedamo, da umetnosti ne moremo ločevati od ostalega življenja; niti ne more biti sama po sebi zdravilo za vse bolezni. Umetnost je pomembna pri raziskovanju in izražanju čustev, duhovnih razsežnosti, misli in idej. Umetniško ustvarjanje angažira čustva, osvobaja duha in povzroča, da posameznik stori nekaj zato, ker si to želi, in ne samo zato, ker je nekdo določil, da je to dobro zanj. Umetnost lahko motivira na način, kot verjetno nobena druga sila ne zmore. Skozi umetnostno izkušnjo, preko ustvarjanja in oblikovanja svojih posebnih in osebnih znamenj izražamo svojo osebnost. Prav tako pomemben je njen ritualni del - strukturirano in usklajeno izražanje znanega, bližnjega in varnega. Ustvarjalna umetnostna terapija je namenjena posameznikom z različnimi problemi oz. motnjami, kot so telesne bolezni, poškodbe, travme, senzomotorične prizadetosti in težave, motnje, ki jih obravnava psihiatrija, čustvene in vedenjske motnje, motnje v odnosih, komunikacijske težave, zasvojenosti, zlorabe, duševna nerazvitost, težave pri učenju, starostne težave itd. Uporabljajo jo tudi kot pomoč pri samoaktualizaciji, pri spodbujanju izražanja in razvojne rasti, izboljševanju učenja, lajšanju komunikacije, obvladovanju bolečin, hitrejšem okrevanju po operacijah, pomoči pri porodu itd. Ustanove, v katerih uporabljajo pomoč z umetnostjo, so zelo različne. Ta raznolikost odseva široko uporabno možnost in moč ustvarjalnega sodelovanja v umetnostnem procesu. Odseva tudi raznolikost teoretičnih okvirov in pristopov, ki jim sledijo različni specialisti pomoči z umetnostjo - umetnostni terapevti, in širok razpon delovnih pogojev, v katerih praktično izvajajo svoj poklic. Specialisti pomoči z umetnostjo lahko delajo v splošnih in specialističnih bolnicah, v zdravstvenih centrih, psihiatričnih ustanovah, šolah, vrtcih, razvojno-izobraževalnih in svetovalnih središčih, v zaporih, krajevnih skupnostih, na privatnih inštitucijah, univerzah itd. Med razlogi za zdravilno učinkovanje ustvarjalne umetnostne dejavnosti v okvirih pomoči z umetnostjo so zlasti pomembni naslednji: 1. Umetnostno ustvarjanje pomaga človeku do osebnostne integracije, 2. Umetnostno ustvarjanje je pomembna pot nebe-sednega izražanja stvari, ki jih težko ozavestimo in besedno izrazimo. 3. Umetnostna dejavnost je visoko ustvarjalna dejavnost. 4. Umetnost lajša delo z domišljijo in podzavestjo. 5. Umetnostna dejavnost spodbuja in vsebuje sprostitev, igro in veselje. 6. Umetnost lajša dojemanje, razumevanje in sprejemanje težko razumljivih in zapletenih (tudi neumetniških) snovi, je torej posebna vrsta učenja. 7. Umetnost povečuje osebno kompetentnost in samopotrjevanje posameznika preko lepo izdelanih izdelkov. 8. Umetniške stvaritve so obstojne, nekatere lahko posnamemo in raziskujemo kasneje. Ob tem se sproža tudi besedna komunikacija, potrjevanje samega sebe in razumevanje ter sprejemanje drugih. 9. Skupna dejavnost sprošča delovno energijo, spodbuja komuniciranje in izmenjavanje ter-daje občutek pripadnosti skupini. Ljudje se vedno bolj zavedamo svojih ustvarjalnih zmožnosti in potreb. S pomočjo umetnostne terapije se vedno več ljudi, ki so bili po rojstvu zaradi kriz ali nesreč nepolnovredni člani družbe, vključuje v izkušnjo umetnostnega ustvarjanja. Rezultati so v nekaterih primerih prav osupljivi. Ljudje, ki so bili prej zmedeni, razdražljivi ali nezmožni jasnega izražanja, jasneje spregovorijo, začnejo se svobodno in brez krčev gibati; včasih lahko spet prevzamejo svoje polno aktivno mesto v družbi. Tako se umetnostna ustvarjalnost reintegrira v družbo še v enem njenem segmentu. Zdi se nam pomembno: čeprav se ukvarjamo predvsem z umetnostno terapijo, veljajo našteta načela umetnostnega ustvarjanja za vse ljudi, ne glede na spol, starost, sposobnosti in zmožnosti, na področju umetnostne terapije, psihoterapije, rekreacije, specialne pedagogike, v šolstvu, socialnem skrbstvu in v poklicni umetnosti. Za razvoj pomoči z umetnostjo je pomembno, da slutimo povezanosti med temi različnimi področji uporabe in da razumemo, da se dopolnjujejo, ne pa izključujejo. Menimo, da je ta koncept zelo pomemben v današnjem času naraščajoče specializacije. ŠTIRI OSNOVNA PODROČJA POMOČI Z UMETNOSTJO Pomoč z umetnostjo - ustvarjalna umetnostna terapija deluje v okviru posameznih umetnostnih sredstev na svoj način in ima specifične terapevtske učinke. Glede na umetnostno sredstvo obsega dramsko, glasbeno, likovno in plesno terapijo. Vsaka ima svoje izrazno sredstvo, svoje metode, svoje izrazoslovje, razvojno zgodovino in kliente s posebnimi potrebami. Te razmeroma nove terapevtske dejavnosti so se postopno razvile iz občasne uporabe umetnosti v psihoterapiji. Najdaljšo tradicijo ima likovna terapija, najkrajšo pa piesna. Dramska terapija se je ločila od psihodrame, v njenem okviru se je razvila igralna terapija (play therapy); glasbena terapija je prešla od poslušanja v 153 ANNALES 12/'98 Simona TANCTC. Mojca VOCEI.NiK: ANALfZA STANjA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTjO .... 151-168 aktivno glasbeno ustvarjanje. Terapija lahko poteka v individualni ali/in skupinski obliki, odvisno od posameznikovih motenj in potreb. Enkrat je za nekoga likovni medij najprimernejši za izražanje samega sebe, drugič bo to mogoče petje, tretjič spet nastopanje na odru itd. Za nekoga je lahko neznan medij privlačen in izzivalen, medtem ko drugega ovira in zadržuje. Res je tudi: čim dlje nekaj počneš, tem laže se v tistem sredstvu izražaš. PROBLEM Pri uvajanju in uveljavljanju relativno novega področja, kot je PzU, je pomembno, da ta proces temelji na analizi obstoječega stanja in da je omogočeno tudi njegovo spremljanje in evalviranje. Zato smo se odločili za raziskavo stanja in potreb PzU na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva, ki zajema tako vprašanja obstoječega strokovnega dela oziroma prakse PzU kot tudi vprašanje izobraževanja in usposabljanja za PzU. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Namesto hipotez smo postavili nekaj osnovnih raziskovalnih vprašanj, na katera smo skušali odgovoriti z raziskavo. 1. Kakšna je razširjenost PzU na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva? Ali so kakšne razlike med temi področji? 2. Kateri so po mnenju respondentov glavni cilji PzU? 3. Kasne so težave in pozitivne izkušnje s PzU? 4. Kakšni so pogoji za izvajanje PzU na posameznih ustanovah? 5. Kje vse respondenti vidijo možnosti za uporabo PzU? 6. Al so se respondenti že izpopolnjevali iz PzU in kakšne so njihove potrebe v zvezi s tem? 7. Kako ocenjujejo dosedanje izobraževanje iz PzU? METODE Raziskavo smo zastavili v dveh delih. V prvem delu -pilotski raziskavi - smo izdelali anketo, katere namen je bil podrobneje identificirati problematiko umetnostne terapije. V ta namen je bil anketni vprašalnik skupaj z metodo vodene diskusije uporabljen na majhnem vzorcu 30 oseb, ki so se usposabljale za umetnostne terapevte v okviru permanentnega izobraževanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na osnovi zbranih podatkov smo anketo dopolnili in popravili ter jo v drugem -glavnem - delu raziskave tudi uporabili. Vzorec oseb V glavni raziskavi smo zajeli 175 oseb iz različnih inštitucij s področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva. V vzorec so bili v večji meri zajeti tisti posamezniki, ki so po podatkih permanentnega izobraževanja iz PzU na Pedagoški fakulteti v Ljubljani bili seznanjeni s PzU ali pa so jo vključevali v svoje delo. Tako smo oblikovali namenski vzorec, ki zadovoljuje osnovne namene raziskave. Anketo smo izvedli v letu 1997. Po dveh oziroma štirih mesecih smo se ponovno obrnili na tiste, ki niso vrnili ankete. Tamo smo zbrali 130 anket in jih statistično obdelali. Instrumentarij Anketni vprašalnik je sestavljalo več sklopov vprašanj, V prvem so bila vprašanja, ki so se nanašala na osnovne podatke anketirancev in podatke o populaciji oseb, s katerimi delajo. Drugi sklop vprašanj je obsegal podatke o PzU, ki jo izvaja anketiranec, in o njegovih izkušnjah s PzU. Tretji sklop vprašanj je bil namenjen zbiranju podatkov o izobraževanju oziroma strokovnemu izpopolnjevanju anketirancev s področja PzU. Razen redkih izjem smo se pri izbiri vprašanj odločili za vprašanja odprtega tipa. Čeprav imajo ta vprašanja svoje slabosti in povzročajo precejšnje težave tudi pri statistični obdelavi odgovorov, smo se se zanje odločili iz več razlogov: a) področje PzU je pri nas popolnoma neraziskano in ni nobenih podatkov o njem, na katere bi se lahko oprli; b) obstajajo zelo različna pojmovanja PzU; c) anketiranci so zelo heterogena populacija z različnimi poklicnimi profili in strokovnimi izkušnjami; d) anketirani so zelo heterogena populacija glede edukacije in strokovnih izkušenj iz PzU; e) v praksi se uporabljajo zelo različne oblike PzU. Ti razlogi so onemogočali, da bi oblikovali taka vprašanja zaprtega tipa, ki bi biia za vse anketirance enako pomembna. Z vprašanji zapitega tipa bi zato težko zajeli predmet proučevanja celostno in objektivno, takega kot se v resnici pojavlja. Zelo verjetno bi ga z vprašanji zaprtega tipa posneli v precej ožjem preseku ali pa ga celo popačili. Statistična obdelava podatkov Na posamezno odprto vprašanje ankete smo dobili zelo veliko različnih odgovorov, ki so bili tudi zelo heterogeni. Ko smo jih popisali, smo jih grupirali v nekaj smiselnih kategorij. Pri tem smo skušali doseči, da število kategorij ni bilo preveliko. Po tem postopku je običajno ostalo nekaj odgovorov, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v postavljene kategorije, in smo jih 2ato združii v razred ostalo. Iz tako pripravljenih podatkov smo izračunali frekvence in odstotke, s katerimi so se pojavljali odgovori- 154 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M kategorije. Z izračuni Cramerjevih koeficientov kontin-gence smo preverili tudi povezanost tako dobljenih odgovorov na nekatera vprašanja ankete.1 REZULTAT! iN INTERPRETACIJA V anketo je bil vključen tudi sklop vprašanj, s katerimi smo želeti dobiti nekatere splošne podatke o vzorcu respondentov kot tudi o populaciji klientov, s katerimi delajo in za katere smo menili, da so pomembni za namene raziskave. Tako smo zbrali podatke o izobrazbi anketirancev, o ustanovi, v kateri delajo, o njihovem delovnem mestu in o klientib, s katerimi delajo: spol, zdravstveno stanje in razlogi za vključitev v PzU. Omenjeni podatki se nahajajo v tabelah od 1 do 7 in v spremljajočih grafih. Iz tabele 1 in grafa 1, ki podajata podatke o Izobrazbi anketirancev, je razvidno, da ima največ respondentov višjo izobrazbo (41%), nekoliko manj je tistih z visoko (32%). V kategoriji ostalo, v kateri se nahajajo "študenti, absofventi, doktorji znanosti in magistri", se je pojavilo 13% odgovorov. V nekoliko manjšem deležu se pojavljajo anketiranci s srednjo izobrazbo (11%). Iz rezultatov je razvidno, da je izobrazbena struktura kljub širokemu razponu soraz-meroma homogena, saj prevladujeta višja in visoka izobrazba (73%). Legenda za tabelo 1 in sliko 1: a) srednja šola b) viija-konfiana c) vlsoka-nedokončana d) visoka končana e) ostalo i) ni odgovora 1 Statistično oixlelavo podatkov je opravil mag. janež Jerman. Stika 1 : Graf za tabelo 1 e Kot je razvidno iz tabele 2 s podatki o ustanovi, kjer delajo anketiranci, največ respondentov (32%) dela v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah (z rednim programom), sledijo tisti, ki so zaposleni v zavodih za osebe s posebnimi potrebami (18%) in v šolah s prilagojenimi programi (12%). S sorazmeroma visokim odstotkom (14%) se pojavljajo odgovori v kategoriji ostalo, v kateri so odgovori kot "študentski in dijaški domovi, zapori in ZKO-Koper." Ustanove s področja socialnega varstva se pojavljajo v manjšem odstotku (8%). Zanimivo je, da so psihiatrične ustanove in splošne bolnice proti pričakovanjem udeležene v sorazmeroma majhnem odstotku (8 oziroma 6%). Struktura odgovorov je zelo verjetno pogojena tudi s tem, da je med respondenti precejšnje število tistih, ki so bili (ali pa so še) vključeni v programe stalnega izobraževanja, ki jih je organizirala Pedagoška fakulteta v Ljubljani, in v katere so v večji meri gravitirali tisti, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, in manj s področja zdravstva. Na osnovi odgovorov bi lahko sklepali, da verjetno večji del anketirancev izvaja PzU bolj v preventivne namene in manj v kurativne. Tabela 2 Ustanova, v kateri anketiranec dela Šifra Frekvenca % a 11 8,5 b 8 6,2 c 43 33,1 d 15 11,5 e 23 17,7 f 10 7,7 8 18 13,8 h 2 1,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 2 in sliko 2: a) psihiatrična bi bolnica c) vzgojno-varstvene organizacije in šole (z rednim programom d) šole za posebne potrebe e} socialno delo in socialno skrbstvo f) ostalo h) ni odgovora Tabela 1 izobrazba anketiranca Šifra Frekvenca % a 14 10,8 b 55 42,3 c 1 0,8 d 41 31,5 e 17 13,1 f 2 1,5 Skupaj 130 100 155 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M Slika 2: Graf za tabelo 2 12% Deloma se z rezultati o ustanovah, iz katerih so respondenti, skladajo tudi rezultati o delovnem mestu, ki ga zasedajo (glej tabelo 3). V največjem odstotku (41%) so to delovna mesta s področja edukacije in obravnave oseb s posebnimi potrebami (specialni pedagogi, socialni pedagogi, delovni terapevti, fizioterapevti ipd.). V zelo visokem odstotku se pojavljajo tudi delovna mesta, ki so značilna za vzgojno-izobraževalne ustanove, ki izvajajo redni program (učitelji, profesorji, pedagogi). Precej manj je oseb, ki zasedajo delovna mesta socialnega delavca. S precejšnjim deležem se pojavljajo zelo heterogena delovna mesta, ki jih ni bito mogoče uvrstiti v že omenjene kategorije, in smo jih združili pod ostalo ("študenti, koordinator zdravstvene vzgoje, višji analitik, medicinska sestra" itd.). Legenda za tabelo 3 in sliko 3: a) delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja b) delovno mesto na področju socialnega dela c) delovno mesto na področju posebnih potreb d) ostalo e) ni odgovora Slika 3: Graf za tabelo 3 V tabeli 4 se nahajajo podatki o populaciji klientov, s katerimi delajo respondenti. Največ (28%) jih dela s starostno mešano populacijo klientov. Z majhno razliko sledijo šolski otroci (22%) in odrasli (22%). Predšolski otroci so manj pogosto zastopani (1%), najmanj pa je mladostnikov (5%) in starostnikov (2%). iz tabele 5 je razvidno, da večina respondentov dela s populacijo klientov, v kateri sta zastopana oba spola (76%). Sledi populacija klientov ženskega spola (7%), najmanj pa je moških klientov (4%). Ker se v populaciji respondentov pojavljajo tudi tisti, ki ne delajo s klienti (npr. študenti), so pa vključeni v oblike stalnega izobraževanja s področja PzU, v 13% nismo dobili odgovora na to vprašanje. Tabela 4 Populacija, s katero anketiranec dela Šifra Frekvenca % a 14 10,8 b 29 22,3 c 6 4,6 d 28 21,5 e 3 2,3 f 36 2 7,7 8 3 2,3 h 11 8,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 4 in sliko 4: a) predšolski otroci b) šolski otroci c) mladostniki d) odrasli e) mešano f) ostalo g) ni odgovora Siika 4: Graf za tabelo 4 8% 11% Legenda za tabelo 5 in sliko5: a) moSki b) ženske c) mešano d) ni odgovora Tabela 3 Naziv delovnega mesta, kjer anketiranec dela Šifra Frekvenca % a 40 30,8 b 12 9,2 c 54 41,5 d 19 14,6 e 5 3,8 ' Skupaj 130 100 156 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M Tabela 5Spol klientov, s katerimi anketiranec dela Šifra Frekvenca % a 5 3,8 b 9 6,9 c 99 76,2 d 17 13,1 Skupaj 130 100 Značilnosti klientov z vidika zdravstvenega stanja so prikazane v tabeli in grafu 6. V največjem odstotku je njihovo zdravstveno stanje normalno (36%), sledijo telesne in duševne motnje (19%), 7% je prizadetih zaradi organske bolezni in le 5% je med njimi tistih s težavami v socialni integraciji. V skladu z nekaterimi že omenjenimi rezultati je tudi odstotek psihiatričnih bolnikov zelo majhen (2%). Relativno visok odstotek brez odgovorov kaže, da je med tistimi, ki niso mogli odgovoriti, ker ne delajo s klienti, zelo verjetno tudi določen odstotek tistih, ki niso odgovorili na to vprašanje iz drugih razlogov. Verjetno so imeli nekateri težave označiti populacijo klientov v primeru, da delajo z nehomogeno populacijo z zdravstvenega vidika ali s tistimi z nespecifično simptomatiko, del težav pri odgovarjanju pa lahko pripišemo tudi temu, da je vprašanje odprtega tipa. Slika 5: Graf za tabelo 5 d 13% Vk C 76% Tabela 6 Zdravstveno stanje klientov Šifra Frekvenca % a 45 34,6 b 7 5,4 c 25 19,2 d 9 6,9 e 12 9,2 f 3 2,3 g 29 22,3 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 6 in sliko 6: a) normalno b) vedenjske in osebnostne motnje c) telesne/duševne motnje d) organske prizadetosti f) ostalo g) ni odgovora Iz tabele 7 je razvidno, da je veliko klientov vključenih v PzU v okviru rednega vzgojno-tzobraževalnega programa ali v okviru interesne dejavnosti od vrtcev, osnovne in srednje do visoke šoie (26%). Največji pa je odstotek tistih, ki so vključeni iz različnih terapevtskih razlogov (40,2% - vsota do ¿14), med katerimi prevladujejo defektološki razlogi (15%). Sorazmeroma precejšen odstotek brez odgovora bi lahko pripisali podobnim razlogom kot pri prejšnjem vprašanju. Siika 6: Graf za tabelo 6 2% 9% d 7% c 19% ^^^^^ b 5% Tabela 7 Razlogi za vključitev klientov v pomoč z umetnostjo Šifra Frekvenca % a 34 26,2 b1 10 7,7 b2 19 14,6 b3 12 9,2 b4 10 7,7 c 9 6,9 d 36 27,7 Skupaj 130 100 Legenda za tabeio 7 in sliko 7: a) redni vzgojno-izobraževaini program b) bi) socialno vedenjski razlog c) b2) defektološki ra2logi d) b3) psihiatrični razlogi e) b4) rehabilitacijski razlogi f) ostalo g) ni odgovora 157 ANNALES 12/'98 Simon.! TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANAUZA STANJA IN POTREB POMOČ! Z UMETNOSTJO .... 151-168 Siika 7: Graf za tabeio 7 d a Drugi sklop vprašanj (od 8 do 18) je bil namenjen analizi dejavnosti PzU - kje so se seznanili s PzU, katero obliko PzU uporabljajo, namen uporabe, odziv klientov, težave in pozitivne izkušnje, pogoji, v katerih delajo ipd. Iz tabel 8 in 9 je razvidno, da se je kar 60% anketirancev seznanilo s PzU v okviru programov rednega izobraževanja na Pedagoški fakulteti. Ostali so se s tem področjem seznanili na psihiatrični kliniki, psihiatrični bolnici, preko Društva fizioterapevlov, Centra za mentalno zdravje, v tujini ipd. Več kot polovica (55%) tudi izvaja PzU v ustanovi, v kateri so zaposleni, precej manj je tistih, ki jo izvajajo občasno, 21 % pa je ne izvaja. Tabela 8 Kje se je anketiranec seznanil s PZU -vprašanje 1 Šifra Frekvenca % a 78 60 b 13 10 c 24 18,5 d 15 11,5 Skupaj 130 100. Legenda ¿a tabeio 8 in siiko 8: a) pedagoška fakulteta b) druge ustanove c) ostalo d) ni odgovora Slika 8: Graf za tabelo 8 d 12% Tabela 9 Ali v ustanovi anketiranca izvajajo PZU in koliko časa - vprašanje 2 Šifra Frekvenca % a 71 54,6 b 27 20,8 c 21 16,2 d 11 8,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 9 in sliko 9: a) da b) ne c) ob časno-de I no d) ni odgovora Siika 9: Graf za tabelo 9 d c 8% Največji delež respondentov uporablja kombinirano obliko PzU (40%), čemur sledi likovna PzU (18%), ples in glasba pa se pojavljata v precej manjšem deležu (5%) - tabela 10. Precejšen delež je tistih, ki niso odgovorili na to vprašanje. Razloge bi lahko iskali v sorazmeroma slabšem poznavanju in definiranju področja PzU pri nas. Tako stanje je razumljivo, ker PzU še nima ustrezne tradicije in se je komaj začela uveljavljati v našem prostoru. Tabela 10 Katero obliko PZU anketiranec uporablja - vprašanje 3 Šifra Frekvenca % a 23 17,7 b 3 2,3 c 7 5,4 d 7 5,4 e 51 39,2 f 3 2,3 g 36 27,7 Skupaj 130 100 legenda za tabeio 10 in sliko 10: a) likvidnost b) drama c) ples d) glasba e) kombinirano i) ostalo g) ni odgovora 158 ANNALES T2/'98 Simon,1 TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .,,, 151-168 Na to kažejo tudi odgovori na vprašanje o poimenovanju PzU, ki so prikazani v tabeli 7 7. Odgovori so zeio heterogeni - od terapije (23%), skupine (19%), delavnice (15%), ki se pojavljajo v najvišjih deležih, do interesne dejavnosti (5%). V kategoriji ostalo so res-pondenti pri tretjem in četrtem vprašanju navajali dejavnosti, ki so lahko sestavni del PzU, ni pa to nujno; npr. "igra vlog, psihodrama, joga, igra dotika, sproščanje" ipd. Očitno gre v mnogih primerih za vnašanje elementov PzU v že obstoječe oblike dela s klienti in ne toliko za ustaljene in samostojne oblike dela PzU. Slika 10: Graf za tabelo 10 e 40% Legenda za tabelo '! 5 in sliko 11: a) delavnica b) terapija c) skupina d) interesna dejavnost e) ostalo f) ni odgovora Slika 11: Graf za tabelo 11 i. 19% Tudi odgovori na 5. vprašanje na nek način potrjujejo omenjeno (tabela 12). Tako je velika večina responclentov opisala potek PzU, ki jo uporabljajo, kot kombinirano- Sicer se struktura odgovorov na to vprašanje dobro pokriva s tistimi, ki smo jih dobili na 3. vprašanje - o oblikah PzU, ki jih uporabljajo res-pondenti. Tabela 12 Potek PZU, ki ga anketiranec uporablja - vprašanje 5 Šifra Frekvenca % a 20 15,4 b 6 4,6 c. 7 5,4 d 3 2,3 e 46 35,4 f 12 9,2 g 36 27,7 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 12 in sliko 1 2: a) likovna b) glasbena c) gibalno-piesna d) dramska e) kombinirano i) ostalo g) Iti odgovora Slika 12: Graf za tabelo 12 a 36% Zanimivi so tudi odgovori na 6. in 7. vprašanje ankete, s katerima smo želeli analizirati objektne in namenske cilje PzU. Rezultati, prikazani v tabeli in grafu 13, kažejo, da je glavna naloga PzU socializacija (komunikacija, pripadnost in strpnost do drugih, izboljšanje odnosov in samostoj-nost) ter kombinacija teh z ostalimi, l« so našteti pod a, b, c in d (23%). Precejšnje je bilo število odgovorov, ki so bili precej heterogeni, zato jih je bilo težje opredelilti in smo jih uvrstili v kategorijo strokovnost oziroma ostalo (21%). Tu so se pojavili odgovori kot npr, "iskanje drugačnega dela s klienti, delo na sebi, pozorno poslušanje" ipd. Sledijo odgovori, ki smo jih združili v kategorijo pomoč (13%). V manjšem deležu se pojavljata ustvarjalnost (8%) in motivacija (5%). Tabela 11 Kako anketiranec imenuje obliko PZU, ki jo uporablja - vprašanje 4 Šifra Frekvenca % a 20 15,4 b 29 22,3 c 25 19,2 d 7 5,4 e 18 13,8 f 31 23,8 Skupaj 130 100 159 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .,.,151-16« Tabela 13 Najpomembnejša naloga pri delu z uporabo PZU - vprašanje 6 Šifra Frekvenca % a 6 4,6 b 17 13,1 c 11 8,5 d 6 4,6 e 30 23,1 f 27 20,8 S 33 25,4 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 1 3 in sliko 1 3: a) sprostitev b) pomoč c) ustvarjalnost d) motivacija e) socializacija/kombinirano f) strokovnost/ostalo g) ni odgovora Slika 13: Graf za tabelo 13 Odgovori na vprašanje o ciljih PzU so se razvrstili v bolj distinktivne oziroma čiste kategorije (tabela 14). Več kot 1/4 anketiranih meni, da je izboljšanje kvalitete življenja, sprostitev in dobro počutje glavni cilj PzU. Zelo blizu temu deležu so odgovori, ki smo jih uvrstili v kategorijo razvoj in spremembe osebnosti (21%) ter reševanje težav/stisk in terapija/rehabilitacija (20%). Za precej manj pomemben cilj so respondent! ocenili zadovoljevanje socialnih motivov (8%). Legenda za t3belo 14 in sliko 14: a) sprostitev, čustvenost, dobro počutje, izboljšanje kvalitete živ- ljenja b) spodbuda za dejavnosti, spremembe, osebnostni razvoj c) reševanje težav/stisk in terapija/rehabilitacija d) socializacija, zadovoljevanje socialnih motivov e) ostalo f) ni odgovora Anketiranci so odziv klientov na PzU v 42% ocenili kot zelo zadovoljiv in v 28% za zadovoljivega. Le 2% jih meni, da ta ni zadovoljiv. Precejšnje število je tistih, ki niso odgovorili na to vprašanje (28%). Verjetno bi tudi v tem primeru - podobno, kot to velja za ostale primere brez odgovora - to razložili s tem, da imajo nekateri anketiranci premalo izkušenj, da bi lahko odgovorili na to vprašanje, ali pa jih sploh nimajo. Rezultati so prikazani v tabeli 15. Tabela 75 Odziv klientov na PZU - vprašanje 8 Šifra Frekvenca % a 56 43,1 b 37 28,5 c 37 28,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 15 i rs sliko 15: a) zeio zadovoljiv b) zadovoljiv c) ni odgovora Slika 15: Graf za tabelo 15 c b 28% Težave, ki jih imajo anketiranci pri svojem delu s PzU, so predstavljene v tabeli 16. Največji delež težav (18%) respondenti pripisujejo dejavnikom, ki izvirajo Iz klienta: odklanjanje, odpori, zadržanost, hiperaktivnost, narava duševne motnje, nemotiviranost ipd. V podobno Tabela 14 Glavni cilj oziroma namen PZU - vprašanje 7 Šifra Frekvenca % a 36 27,7 b 27 20,8 c 26 20 d 10 7,7 e 3 2,3 f 28 21,5 Skupaj 130 100 160 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mo/ca VOGELNIK: ANALIZA STANJA iN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO 1SI-J6S visokem deležu (17%) menijo, da jih ovirajo neustrezni pogoji dela: premalo pripomočkov, oprema, neustrezni prostori, pomanjkanje časa, finančnih sredstev, ... Del težav pripisujejo tudi sebi (13%): premajhnemu poznavanju PzU in možnostih njene uporabe. Določen delež (9%) jih vidi v premajhnem povezovanju z drugimi strokovnjaki, v pomanjkanju supervizije, literature, možnosti izobraževanja ipd. Legenda za tabelo 1G in sliko 16: a) siabi pogoji dela b) težave, ki izvirajo iz terapevta PZU c) težave, kš izvira jo iz kiienta d) težave na strokovni ravni e) ostalo f) ni odgovora Slika 16: Graf za tabelo 16 a f 17% Pozitivne izkušnje pri delu s PzU (tabela 17) se v marsičem skladajo s cilji PzU, ki so jih navedli anketiranci v tabeli 14. Kar 1/3 anketirancev meni, da se izboljšata kvaliteta in samorealizacija klientov (pozitivna samopodoba, porajanje novih idej, večja ustvarjalnost, možnost notranjega izražanja, zaupanje ipd.). Precejšen odstotek (22%) anketirancev vidi pozitiven učinek v ublažitvi ali odpravljanju težav, ki so povezane s psihičnimi in fizičnimi motnjami ali prizadetostmi ali obojimi. Precejšen delež anketirancev ni odgovoril na to vprašanje. Med razlogi so gotovo premajhne izkušnje s PzU pri delu s klienti, med respondenti pa so tudi taki, ki se s PzU šele seznanjajo in še nimajo nobenih izkušenj s klienti. Tabela 77 Pozitivne izkušnje pri delu s PZU -vprašanje 10 Šifra Frekvenca % a 44 33,8 b 15 11,5 c 28 21,5 d 4 3,1 e 39 30 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 17 in sliko 17: a) boljSa kvaliteta življenja in samoreaiizacija 1 b) gintegracija/socializacija c) terapevtski učinki d) ostalo e) ni odgovora Slika 17: Graf za tabelo 17 Iz tabele 18 je razvidno, da ima 18% anketirancev supetvizijo pri svojem delu, sem so prištevali tudi intervizijo in mentorstvo. Delno oziroma včasih jih je odgovorilo 14%. Skoraj tretjina respondentov pa nima supervizije. Med tistimi, ki niso odgovorili, je precejšen delež tudi tistih, ki ne poznajo ali pa še niso slišali za to metodo. Tabela 18 Ali anketiranec pri svojem delu uporablja supervizijo - vprašanje 11 Šifra Frekvenca '/o a 23 17,7 b 18 13,8 c 42 32,3 d 6 4,6 e 41 31,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 18 in sliko 18: a) ¡da b) delno/včasih c) ne d)ostalo e) ni odgovora Tabela 16 Težave, ki jih ima anketiranec pri svojem delu - vprašanje 9 Šifra Frekvenca % a 22 16,9 b 17 13,1 c 24 18,5 d 12 9,2 e 16 12,3 f 39 30 Skupaj 130 100 161 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M Slika 18: Graf za tabelo 18 a 18% Rezultati glede odnosa do raziskovanja PzU kažejo, kot je razvidno iz tabele 19, da bi se 28% anketirancev želelo vključiti v raziskavo. Zanimanje za občasno vključitev v posvet je bilo precej večje (46%). Verjetno bi k razvoju strokovnosti precej pripomogli redni posveti, na katerih bi imeli posamezniki priložnost pogovoriti se in izmenjati Izkušnje s PzU. Tabela 19 Kakšen je odnos anketiranca do raziskovanja PZU - vprašanje 12 Šifra Frekvenca % a 36 27,7 b 60 46,2 c 8 6,2 d 26 20 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 19 in sliko 19: a) 2ele(a) bi se vključiti v raziskavo b) žele(a) bi se občasno vključiti v posvet c) drugo e) ni odgovora Slika 19: Graf za tabelo 19 b 46% Zanimivi so rezultati o razlogih za ukvarjanje s PzU, ki so prikazani v tabeli 20. Največji delež respondentov se je začel ukvarjati s tem področjem zaradi notranje motivacije - osebnostne rasti in ustvarjalnost (27%). Nekoliko manjši delež je tistih, ki so se odločili za izpopolnjevanje na tem področju iz delovnih potreb (23%). Precej manjši delež, tj. 13%, je tistih, ki jih je vodila želja pomagati drugim. Tabela 20 Zakaj se je anketiranec začel ukvarjati s PZU - vprašanje 13 Šifra Frekvenca % a 35 26,9 b 17 13,1 c 30 23,1 d 10 7,7 e 38 29,2 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 20 in sliko 20: a) osebnostna rast/ustvarjalnost b) po moč ostal i rn c) zaradi potreb dela d) ostalo e) ni odgovora Siika 20: Graf za tabelo 20 8% c 13%. 23% Tabela 21 kaže, da 51% anketirancev dela v instituciji, kjer se izvaja PzU eno ali več let. Zelo majhen odstotek (2%) jih je odgovorilo, da v njihovi instituciji nimajo PzU. Med ostalo smo uvrstili odgovore kot "občasno, uvajanje PzU je povezano s težavami" ipd. Tabela 21 Koliko časa že izvajajo PZU v ustanovi, v kateri anketiranec deta - vprašanje 14 Šifra Frekvenca % a 66 50,8 b 3 2,3 c 12 9,2 d 49 37,7 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 21 in sliko 21: a J navedena leta b) ne izvaja c) ostalo d) ni odgovora 162 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČ! Z UMETNOSTJO „., 151-168 Slika 21 : Graf za tabelo 21 d ——'" T 38% Na vprašanje, kakšne so prostorske možnosti za izvajanja PzU v institucijah, jih je 51% navedlo, kateri so ti prostori, npr. "igralnica, sejna soba, trim kabinet, učilnica, pisarna, prostori delovne terapije" ipd. (tabela 22). Med njimi skoraj ni bilo prostorov, ki bi bili bolj ali manj namenski za PzU. Samo 9% respondentov ugotavlja, da so prostori ustrezni. Manjše število meni, da prostori niso ustrezni oziroma jih ni. Tabela 22 Prostori za delo s PZU vtestiran-čevi ustanovi - vprašanje 15 Šifra Frekvenca % a 66 50,8 b 12 9,2 c 8 6,2 d 2 1,5 e 42 32,3 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 22 in sliko 22: a) navedeni h) ustrezni c) neustrezni d) jih ni e) ni odgovora Slika 22: Graf za tabelo 22 odstotek vodstvenih in ostalih delavcev, ki so ji naklonjeni, relativno velik, kar hkrati tudi pomeni ugodno možnost za njen nadaljnji razvoj in uveljavljanje. Tabela 23 Kakšen je odnos sodelavcev do PZU -vprašanje 16 Šifra Frekvenca % a 45 34,6 b 13 10 c 22 16,9 d 22 16,9 e 28 21,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 23 in stiko 23: a) pozitiven b) nezainteresiran c) ne poznajo d) drugo e) ni odgovora Slika 23: Graf za tabelo 23 e 22% éÊÊÊÊÊm Tabela 24 Kakšen je odnos vodilnih delavcev do PZU - vprašanje 1 7 šifra Frekvenca % a 53 40,8 b 13 10 c 20 15,4 d 13 10 e 31 23,8 Skupaj 130 100 V tabeli 23 so prikazani odgovori na vprašanje, kakšen je odnos sodelavcev do PzU. Dobra tretjina jih meni, da je odnos pozitiven. Manjši delež (17%) jih meni, da sodelavcev PzU ne zanima. V kategoriji ostalo so se pojavili tudi odgovori kot "ne vem, se ne pogovarjamo" ipd. Zelo podobno strukturo odgovorov smo dobili o odnosu vodstvenih delavcev do PzU (tabela 24). Glede na to, da se PzU šele uveljavlja v našem prostoru, je Legenda za tabelo 24 in sliko 24: a) pozitiven bi nezainteresiran c) ne poznajo d) drugo e) ni odgovora 163 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M Slika 24: Graf za tabelo 24 —■— r ..-.v^., ----- b 10% Iz fa6e/e 25 je razvidno, kje vse vidijo anketiranci možnosti za uporabo PzU. V z goj n o - i z o b raž e va i n o področje so anketiranci izbrali v največjem deležu (31%). S polovičnim deležem (14%) sledi pomoč osebam s posebnimi potrebami in pri zdravljenju. Ustanove, ki spodbujajo osebnostno rast, so bile izbrane v 6%, Precejšen delež anketirancev (13%) je izbral več različnih področij, zato smo jih združili v kategorijo kombinirano. Analiza odgovorov v tej kategoriji kaže na zelo Široke možnosti uporabe PzU, npr. "domovi za ostarele, zapori, skupine za samopomoč, zdravilišča, kolonije, pri vseh skupinskih oblikah dela" ipd. Tabela 25 Kje anketiranec vidi še možnosti za uporabo PZU - vprašanje 18 Šifra Frekvenca % a 8 6,2 b 40 30,8 c 18 13,8 d 17 13,1 e 47 36,2 Skupaj 130 100 26 - odgovorili, da so se izpopolnjevali za PzU večinoma na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki edina že več let organizira izobraževanje s tega področja v okviru permanentnega izobraževanja. Analiza odgovorov kaže, da so se nekateri izpopolnjevali tudi v tujini, nekateri v tujini in doma. Dobra tretjina respondentov se Se ni izpopolnjevala s področja PzU. Na vprašanje ni odgovorilo 8% respondentov. Kljub temu, da se je skoraj 60% anketirancev že izobraževalo za PzU, jih je 80% odgovorilo, da bi se še želeli izobraževati (tabela 27). To kaže na močno potrebo po bolj sistematičnih, dolgotrajnejših in bolj poglobljenih oblikah izobraževanja za PzU, ki bi bile omogočene z nadaljevanjem permanentnega izobraževanja kot tudi podiplomskega specialističnega študija s področja PzU. Tabela 26 Ali se je anketiranec 2e izpopolnjeval za PZU - vprašanje 19 Šifra Frekvenca % a 75 57,7 b 44 33,8 c 11 8,5 Skupaj 130 100 legenda za tabelo 26 in sliko 26: a) ne b) da c) ni odgovora Slika 26: Graf za tabelo 26 c 8% Legenda za tabelo 25 in sliko 25: a) osebnostna rast b) vzgojno-izobraževalno področje c) pomoč osebam s posebnimi potrebami/pomoč pri zdravljenju d) kombinirano e} ni odgovora Slika 25: Graf za tabelo 25 b 34% a 58% Odgovori na vprašanje, v čem je bilo dosedanje izobraževanje dobro in kje so bile pomanj-kljivostij so predstavljene v tabelah 28a in 28b. Za dobro so res-pondenti v 48% ocenili vsebinsko zasnovo,- praktično usposabljanje, nova znanja ter spodbujanje osebnostne rasti. Pomanjkljivosti pa so po nihovem mnenju predvsem organizacijske in tehnične narave (21%), sledijo vsebinske (13%: "premalo teoretične razlage, vsebina naj se nanaša na konkretno delo PzU" ipd.). Več kot polovica anketiranih (56%) ni odgovorila na to vprašanje. Zadnji, tretji de! vprašanj je bil namenjen področju izobraževanja za PzU. Sem sodijo vprašanja od 19 do 22. Anketiranci so v zelo velikem deležu (58%) - tabela 164 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M Tabela 27 Ali bi se anketiranec želel izpopolnjevati v PZU - vprašanje 20 Šifra Frekvenca % a 104 80 b 4 3,1 c 4 3,1 d 18 13,8 Skupaj 130 100 Tabela 28b Kakšne so bile pomanjkljivosti izpopolnjevanja - vprašanje 21 b Šifra Frekvenca % a 27 20,8 b 17 13,1 c 13 10 d 73 56,2 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 27 in sliko 27: a) da b) ne c) d ftigo d) ni odgovora Sfika 27: Graf za tabeio 27 3% a 80% Tabela 28a V čem je bilo izpopolnjevanje dobro -vprašanje 21 a Šifra Frekvenca % a 61 46,9 b 12 9,2 c 7 5,4 d 50 38,5 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 28a in sliko 2fla: a) vsebinsko zasnovana/praktično usposabljanje/nova znanja in poti b} osebnostna rasi c) ostalo d) ni odgovora Stika 28a: Graf za tabelo 28a Legenda za tabeio 28b in sliko 28b: a) organizacijsko/tehnične b) vsebinske c) finančne težave/ostalo d) ni odgovora Slika 28b: Graf za tabelo 28b a c 10% Na vprašanje, kaj bi si anketiranci še želeli na izobraževanju PzU in kje vidijo izboljšave (tabeli 28c in 28d), je 1/4 anketirancev navedla, da bi si želeli več nekaterih vsebin ("interdisciplinarno in teoretično-znan-stveno raziskovanje umetnosti, povezave med umetnostnimi zvrstmi, več o uporabi PzU v terapevtske namene, več yaj za določeno področje motenj" ipd.). Med predlogi za izboljšave so v največjem odstotku (16%) omenjali tiste, ki so organizacijsko tehnične narave ("izobraževanje za PzU na podiplomski stopnji - specialistični Študij, povezovanje in sodelovanje strokovnjakov, delo z različnimi predavatelji, več strokovne literature v slovenščini, večja komunikacija" ipd.). Tabela 28c Kaj bi si na izpopolnjevanju anketiranec še želel - vprašanje 21 c Šifra Frekvenca % a 18 13,8 b 32 24,6 c 11 8,5 d 69 53,1 Skupaj 130 100 Legenda za tabeio 28c in sliko 28c: a} organizacijsko/tehnično b) vsebinsko c) ostalo d) ni odgovora 165 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M Slika 28c: Graf za tabelo 28c a 14% C 8% Tabela 28d Predlogi za spremembe in izboljšave pri izpopolnjevanju - vprašanje 21 d Šifra Frekvenca % a 21 16,2 b 12 9,2 c 7 5,4 d 90 69,2 Skupaj 130 100 Legenda za tabelo 28d In sliko 28d: a) organizacijsko/tehnično b) vsebinsko c) ostalo d) ni odgovora Stika 28d: Graf za tabelo 28d 16% V tabeli 29 so predstavljeni grupirani odgovori na vprašanje, kaj bi anketiranci želeli sporočiti. V največjem deležu (12%) so anketiranci omenjali teme, o katerih bi želeli dobiti več informacij in si razširiti znanje. V 10% so se pripombe nanašale na vsebino izobraževalnih programov in v enakem odstotku na organizacijsko-finančno področje, povezano s programom izobraževanja za PzU. Tabela 29 Sporočilo anketiranca, kar ni bilo zajeto v vprašalniku - vprašanje 22 Šifra Frekvenca % a 15 11,5 b 1 0,8 c 13 10 d 13 10 e 13 10 f 75 57,7 Skupaj 130 100 Legenda za tabeio 29 tn sliko 29: a) interes za izobraževanje b) pripombe o nazivu področja oz. programa c) pripombe o vsebinskih področjih oz. programu d) organizacijsko/finančne pripombe e) ostalo f) nI odgovora Stika 29: Graf za tabeio 29 a 12% b 10% DISKUSIJA Vzorec respondentov je bil zelo heterogen - od tistih, ki pri svojem delu uporabljajo PzU, do tistih, ki se šele usposabljajo oziroma izobražujejo za delo na tem področju, med njimi nekateri, ki še niso redno zaposleni. To je tudi eden od razlogov, da so nekatera vprašanja v večjem odstotku ostala brez odgovora, ker nekateri anketiranci še niso imeli ustreznih izkušenj, da bi lahko nanje odgovorili. Kljub temu rezultati ankete omogočajo vpogled v nekatera pomembna vprašanja, ki so predmet analize stanja PzU v našem prostoru. Predvsem je spodbudno, da se PzU uveljavlja na vzgojno-izobraževainem področju, kjer se lahko uporablja v kurativne in preventivne namene. Zanimivo je, da se odgovori na vprašanje o ciljih in pozitivnih izkušnjah s PzU skladajo s tistimi, ki jih najpogosteje najdemo v literaturi in jih navajajo strokovnjaki s področja PzU. Tako večina anketirancev meni, da je izboljšanje kvalitete življenja in sprostitev glavni cilj PzU. Pomembna cilja sta tudi spodbujanje razvoja osebnosti in reševanje najrazličnejših telesnih in duševnih težav. S spodbujanjem razvoja PzU, z njenim širjenjem na različna področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva ter s povečanjem strokovne kompetence bo prispevek PzU k promociji in varovanju zdravja vedno vidnejši. Uporaba PzU ima tudi širše implikacije ne samo v smislu kurative, ampak tudi preventive. Njena preventivna vloga bo (je) še posebno izražena v post-industrijski oziroma informacijski družbi. Znano je, na kar opozarja Naisbitt (znani raziskovalec megatrendov), da čimbolj postaja življenje določeno s tehnologijo, tem bolj se ljudje poskušajo ukvarjati z dejavnostmi, ki niso tehnične po svoji naravi. To še posebno velja za umetnostno ustvarjanje, ki omogoča kompenzacijo in 166 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: AN Al IZ A STANI A IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-1M obogatitev notranjega življenja ljudi. Naisbitt celo napoveduje ponovno "renesanso" umetnosti. V tem konteksu ima PzU pomembno vlogo v dvigu kvalitete življenja z možnostjo samoizražanja in spodbujanja ustvarjalnih potencialov posameznika. Potencialni pomen rezultatov raziskovalnega projekta je tudi v razvoju aplikativnega raziskovanja področja umetnostne terapije in njen razvoj v našem prostoru. V raziskavi smo razvili in preverili instrumentarij, ki ga je mogoče z nadaljnjimi izpopolnitvami uporabiti v raziskavah umetnostne terapije. Anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili za raziskovo stanja in potreb, bomo lahko uporabili za spremljanje in evalvacijo uvajanja umetnostne terapije v našem prostoru. Anketni vprašalnik je lahko tudi dobra osnova za sistematično akcijsko raziskovalno delo. Tovrstne raziskave, ki so kvalitativno-interpretativne narave, bi omogočile učinkovitejše soočanje praktikov - umetnostnih terapevtov s problemi, zahtevami in izzivi prakse in pospešile razvoj pomoči z umetnostjo v našem prostoru, AN ANALYSIS OF THE STATUS AND NEEDS OF THE SO-CALLED A!D WITH ART IN THE SPHERES OF HEALTH SERVICE, SOCIAL SECURITY AND SCHOOL EDUCATION Simon a TANCIC Pedagogical Faculty Ljubljana, Si-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploSCad t6 Mojca VOGELNIK Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper, Si-6000 Koj)er, Garibaldijeva T8 SUMMARY The so-called aid with art (AWA) is gaining more and more recognition in Slovenia in the spheres of health service, social security and school education when dealing with most diverse forms of physical and mental disorders and illnesses. As it is also used as a precautionary (Treasure, it contributes towards a rise in the quality of life with the possibility to stimulate an individual's potentials. With the carried out analysis we assessed and evaluated the status and needs of AWA in our country. Most of the respondents taking part in this analysis are employed in kindergartens and schools (32%), then in institutions for people with special needs (18%) and in schools with adapted programmes (12%). The population of the client's that are taken care of by the people questioned for the purpose of our analysis is mainly mixed as far as their age is concerned, followed by school children and adults. However, there are clearly some great reserves in stimulation of AWA in the sphere of the pre-school education and in dealing with juveniles and old-age people, where AWA is used to a lesser extent. The analysis has also shown that the majority of the respondents use a combined form of AWA. This is followed by visual art and, to a lower degree, by dance and music. This clearly shows that in future more attention should be devoted to the development of the dance and music therapy. The answers to the questions about the aims of AWA are also significant. They show that more than one fourth of the questioned people think that the main aims of AWA are a greater quality of life, relaxation, and a good state of health. Very near to this were the answers, which we have placed in the category The development and changes in people's personality; elimination of problems (distresses), and therapy or rehabilitation. The positive experiences with A WA as stated by the questioned people are in many points consistent with the already mentioned aims of AWA. Namely, one third of them think that the clients' quality of life and self-realisation are improved. A fairly large percentage (22%) of the asked see a positive effect also in an alleviation of the problems linked with psychical and physical problems of the clients. Also interesting are the results on the causes for being engaged in AWA. It is encouraging that most of the questioned people are involved in this activity due to their inner motivation (27%). The share of those who decided to improve themselves in this sphere due to their working needs is smaller. The questionary indicates that the greatest part (51%) of the questioned people have been implementing the AWA method for a year or more and that in spite of the fact that the response of their associates and the leading 167 ANNALES 12/'98 Simona TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTRES POMOČI Z UMETNOSTJO 151-163 personnel has been positive, they have been in most cases working in unsuitable places, which were not meant for this particular work with the clients. It looks that a special attention should be devoted to this question. It is also significant that 60% of the questioned people had already been educated in the sphere of AW A and that no less than 80% of them express a wish for further education in this field. This of course means that the endeavours by the principles of these programmes at the Pedagogical Faculty for the development of more lasting and deeper forms of education in AW A are reasonable and no doubt logical. Key words: aid with art (AWA), heaith service, social security, school education LITERATURA Andreoli, V. (1990): The Creative Man. Psychiatry: A World Perspective 4. Bartenieff, I., Lewis, D. (1980): Body Movement. London, Gordon and Breach. Caf, B., Kroflič, B., Tancig, S., (1997): Activation of Hypoactive Children with Creative Movement and Dance in Primary School. The Arts in Psychotherapy, 24, No 4. Chodorow, J. (1991): Dance Therapy and Psychology. London, Routledge. Domma, W. (1990): Kunsttherapie und Bescha-eftigungstherapie. Koeln, Maternus. Ecarte (1994): The Arts Therapist. Ferrara, Conference Proceedings 1. Ecarte (1994): The Arts Therapies. Ferrara, Conference Proceedings 2. Ecarte (1994): Clinical Cases: Art and Dramatherapy. Ferrara, Conference Proceedings 3. Ecarte (1994): Clinical Cases: Music and Dance Therapy. Ferrara, Conference Proceedings 4. Gilroy, A., Colin, L. (1994): Art and Music: Therapy and research. London, Routledge . Jennings, S. (1994): Dramatherapy with Children and Adolescents. London, Routledge. Kroflič, B. (1994): Izraziti svoja čustva s sliko, glasbo, plesnim korakom. Ljubljana, Delo 13. 7. Kroflič, B.( 1992): Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana, Znanstveno publicistično središče. Liebmann, M. (1989): Art Therapy for Groups. London, Routledge. Liebmann, M. (1990): Art Therapy in Practice. London, Jessica Kingsley. Mahon, L. (1992): The Handbook of Play Therapy. London, Routledge. Mcniff, S. (1986): A Dialogue with James Hiliman. Art Therapy, nov. Men iff, S. (1988): Fundamentals of Ail Therapy. Illinois, Charles C. Thomas Publishers. Mees-Christeller, E» (1992): Umetnostna terapija v praksi. Ljubljana, Kortina. Mitchell, R., Friedman, H. (1994): Sandplay London, Routledge. Neimarevič, D. (1990): Art Creation of the Painters- Mental Patients, Psychiatry: A World Perspective, 4. Nijenhuis, A. (1993): Arts Therapy: Integration of Art and Therapy. The Arts in Psychotherapy, 20. Payne, H. (1992): Creative Movement and Dance in Groupwork. Oxon, Winslow Press. Payne, H. (1992): Dance Movement Therapy: Theory and practice. London, Routledge. Payne, H. (1993): Handbook of inquiry in the Arts Therapies. London, Jessica Kingsley. Robbins, A. (1994): A multi-modal Approach to creative Art Therapy. London, Jessica Kingsley. Rutten-Saris, M. (1993): Emergence of the image. Hoge- scbool Nijmegen, Project 3410.826. Rutten-Saris, M. (1992): Porajajoči se jezik telesa. As- sen, Van Gorcum. Schaverien, J. (1991): The revealing Image. London, Routledge. Schott-Biiimann F. (1994): Quand la danse guerit. Paris, Chiron. Tancig, S. (1996): Ne zdravljenje na bolniku, ampak skupaj z njim: vedenjska medicina. Ljubljana, Delo 6. VII. Tancig, S. (1997): Art Therapy from a "new cognitive science" point of view. London, Communication in the arts therapies, ECARTE. Vogelnik, M. (1993): Ustvarjalni gib. Ljubljana, ZKOS. Vogelnik, M. (1996): Likovnost v skupini in umetnostna terapija. Koper, Vita. Wethered, A, (1994): Movement and Drama in Therapy. London, Jessica Kingsley. Waller, D. (1993): Group interactive art therapy. London, Routledge. Warren, B. (1993): Using the creative Arts in Therapy. London, Routledge. 168 ANNALES 12/'98 pregledno znanstveno delo UDK 364(497.4 Koper)-056.3 INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM OBRAVNAVE LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI Primer Mestne občine Koper Mateja SEDMAK Znanstveno-raz i s kovalno središče Republike Slovenije Koper, Si-6000 Koper, Garibafdijeva 10 e-maii: Mateja.Sedmak@zrs-kp.si IZVLEČEK Prispevek obravnava ljudi s posebnimi potrebami, ki se kljub spremembam na področju socialnega varstva in humanejšemu dojemanju drugačnih, kateremu je botroval vzpon alternativnih gibanj konec šestdesetih let tega stoletja, so Še vedno na poziciji drugorazrednih in brezpravnih državljanov. Uporabniki socialnih služb nimajo ne potrebne moči ne možnosti vplivanja na lastno življenje in zanje relevantne življenjske situacije. (Ne)Moč omenjene kategorije prebivalstva in njihove življenjske (ne)možnosti so prikazane na primeru Mestne občine Koper. V zaključnem delu prispevka sledi prikaz samoorganizirartja uporabnikov socialnih služb in vizija individu-aliziranega pristopa kot opcija obstoječim praksam obravnave. Slednji pristop predpostavlja opolnomočenje "nemočnih" in delovanje po načelu "sodelovati z" namesto "delati za" uporabnike. Potrebne informacije in v nadaljevanju predstavljena izhodišča so bila zbrana s pregledom obstoječe literature in z instrumentom vodenih intervjujev ter v sodelovanju s ključnimi subjekti, ki se ukvarjajo z navedeno problematiko na področju Mestne občine Koper. Ključne besede: ljudje s posebnimi potrebami, socialna politika, individualiziran pristop, alternativa, Koper UVOD Obstoječi sistem socialnega varstva v Sloveniji je zastavljen po načelu "od zgoraj navzdol", kar pomeni, da predstavniki stroke in politike na podlagi lociranega problema, ki zadeva določeno skupino ljudi, predvidijo ukrepe za rešitev tega problema. Posledica takšnega pristopa je vzpostavitev socialnih storitev, ki so prirejene in zastavljene za povprečnega (neobstoječega) uporabnika, Tako zasnovana politika se odraža v dejstvu, da uporabniki prejmejo določene storitve, ki jih ne potrebujejo, po drugi strani pa niso deležni podpore na področjih, kjer jo želijo/potrebujejo. Strokovne službe, ki so vključene v zadovoljevanje potreb uporabnikov, še vedno delujejo po principu "delati za" in paziti na" namesto "sodelovati z" uporabnikom, vrh tega je ljudem s posebnimi potrebami (PP) odvzeta moč odločanja in vplivanja na prejete storitve in delovanje socialnih služb. Uporabniki, ki se ne morejo prilagoditi ponujenim socialno varstvenim storitvam in za katere družina ne more več skrbeti, so napoteni v zavodsko oskrbo, v okviru katere so podvrženi naravi institucionaliziranega bivanja (Škerjanc, 1997). V okviru Mestne občine Koper (MOK) so ljudem s posebnimi potrebami (PP) na voljo standardizirane storitve, katerih snovalka in izvajalka je država z ustreznimi strokovnimi službami. MOK se tako pri odgovarjanju na posebne potrebe določene skupine ljudi ne razlikuje od ostalih občin po Sloveniji in splošne usmerjenosti državne politike. Istočasno smo na tem področju, po zaslugi ozaveščenih uporabnikov in njihovih staršev, posameznih predstavnikov strokovnega kadra in pripravljenosti lokalne oblasti, da prisluhne stiskam uporabnikov, v zadnjih letih priča spremembam in novostim, ki poudarjajo in izpostavljajo drugačno obravnavo ljudi s PP. V sledečem prispevku se bomo sprva soočili z vprašanjem definicij, ki opredeljujejo obravnavano skupino ljudi, sledil bo prikaz ustaljenih praks margtna-lizacije in segregacije kot vsakodnevno prisotnih feno- 169 ANNALES 12/'9 8 Male/a 5EDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM .. , 169-")80 menov in predstavitev obstoječega sistema socialnega varstva. V osrednjem delu bo na primeru MOK prikazana življenjska pot posameznikov s PP, njihove omejene možnosti in (ne)moč vplivanja na lastno življenje in prejete storitve. V zaključnem delu bodo prikazani dosežki samoorganiziranja uporabnikov, njihovih staršev in podpornikov ter opcija individu-aliziranega pristopa, ki za razliko od ostalih rešitev edina predvideva aktivno participacijo uporabnikov. PROBLEM DEFINIRANJA Zgodovina ljudi s posebnimi potrebami je zgodovina njihovega nenehnega definiranja in redefiniranja. Sprva smo jih zaradi njihovega drugačnega vedenja in dojemanja stvarnosti imenovali butci, tepčki, bebci in podobno. Z razvojem in napredkom medicine, psihiatrije in psihologije ter pridobitvijo inteligenčnega testa leta 1905 je stroka za opredelitev iste kategorije ljudi pričela uporabljati strokovno izrazoslovje - debí!, imbécil, idiot. Tovrstna poimenovanja so se sčasoma umestila v vsakdanji, laični besednjak in pridobila izrazito negativno konotacijo. Tako je strokovnost poimenovanj izgubila svoj prvotni namen in besede so postale žaljivke. Kot odgovor na nastalo družbeno situacijo je stroka oblikovala novo terminologijo {i. e. lahka, umerjena, težka in globoka zaostalost),1 status in položaj posameznikov v družbi, katerim je bilo poimenovanje namenjeno, pa je ostal nespremenjen. V drugi polovici 20. stoletja se je v Združenih državah Amerike Lido-mačil izraz "exceptional people", v Veliki Britaniji "de-velopmentally young", nato "mentaüy deficient", "subnormal" in "mentaüy handicappecl" (Jordan, 1984). V Sloveniji je bil do leta 1995 v splošni rabi izraz "duševna prizadetost" oziroma v aktih socialne politike "osebe z lažjo, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju" (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, Ur. I. RS 1983, Zakon 0 socialnem varstvu, Ur. 1. RS, št. 54/92, 42/94). Stroka je menila, da se s spreminjanjem in izpopolnjevanjem definicije približuje "bistvu fenomena prizadetosti". Istočasno pa je v procesu označevanja/ podeljevanja etikete pozabila na dejstvo otežkočene identifikacije samih prizadetih z ozako, ki so jim jo s pozicije nadmoči dodelili drugi. V drugi polovici 20. stoletja so se pričeli prizadeti posamezniki (sprva) v Veliki Britaniji, ZDA in Kanadi združevati v skupine za samopomoč in zastopati svoje pravice in interese tako, kot so jih videli in razumeli sami. Tovrstna organiziranja v obliki samopomočnih skupin predstavljajo začetek opolnomočanja ljudi s PP in pričetek njihovega javnega, aktivnega zastopanja lastnih interesov. Med prvimi odločitvami se je pojavila zahteva po zavrnitvi dotedanjih poimenovanj in samo-opredelitev (samodefinicija), ki te ljudi poimenuje "ljudje z učnimi težavami" (people with learning cllfficultes) ali "ljudje s posebnimi potrebami" {people with special needs) (Jordan, 1984). Takšno (samo)poimenovanje naj bi izpostavilo posebne potrebe specifične kategorije ljudi, istočasno pa naj bi pripomoglo k zmanjševanju pogosto namišljenih razlik. Tako zastavljena definicija namreč poudari dejstvo, da so ti posamezniki najprej "ljudje" in šele nato "drugačni", poleg tega pa izpostavi potrebo po drugačnih, alternativnih oblikah realiziranja njihovih specifičnih potreb. V Sloveniji se zgoraj omenjena terminološka različica prvič pojavi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS, št. 12/96), ki vključuje obravnavo predšolskih in šolskih otrok ter otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. V slednjo skupino so umeščeni: " Otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, ter učenci s posebnimi potrebami in posebej nadarjeni učenci." PRAKSI MARGINAL1ZACIJE IN SEGREGACIJE Duševna prizadetost se od drugih odklonskih modelov loči po tem, da ji je dodeljena oznaka/etiketa duševne poškodbe {Lamovec, 1993). Fazi etiketiranja sledi faza interionzacije dodeljene etikete in stigma-tizirani človek se prične obnašati v skladu z dodeljeno etiketo (Coffman, 1991). Identifikacija z ostalimi posamezniki, katerim je bila dodeljena etiketa iste duševne poškodbe, nato vodi v stereotipne predstave družbe o ljudeh s PP. Stšgmatizacija je aktivno dejanje, ki drugega postavi v podrejen in diskriminiran položaj ter mu odreka človeškost (Lamovec, 1993). Zaradi narave zgoraj omenjenega procesa se ljudje s PP znajdejo v poziciji nedoraslih subjektov, ki jim je odvzeta pravica odločanja o lastnem življenju, istočasno pa jih družba potisne na svoj rob kot drugorazredene, brezpravne in manjvredne državljane, Marginalizacijo tako spremlja proces infarct!!izacije (Ule, 1992). Ker je stigma socialni fenomen, ki nam ga dodelijo drugi in nam ga (zaradi narave delovanja procesa stigmatizacije) le drugi lahko odvzamejo, se ljudje s PP znajdejo v poziciji nemočnih opazovalcev lastnih življenj. Pri procesu stigmatizacije je pomembno dejstvo, da ena stran (tista, ki stigmo do 1 Opredeljenim stopnjam "zaostalosti" ustrezajo sledeči intervali inteligenčnih kvocientov: lahka (IQ 50-70, umerjena (IQ 35-49), težka (IQ 20-34} in globoka {¡Q je manjši od 20). 170 ANNALES 12/'98 M.nej.i SEDMAK: INDIViDUAUZSRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OSSTOJEČiM PRAKSAM ..., 169-1 SO deljuje) poseduje moč, medtem ko druga te moči nima. Dodeljevanje stigme je, sociološko gledano, praktičen izgovor za socialno kontrolo in zoževanje koro-petenc odločanja. Pri celotnem procesu gre za redukcijo posameznika na eno samo značilnost, na posebnost. E. Coffman (1984) v tem kontekstu govori o gledanju sti-gmatiziranega skozi pajčolan, ki zakriva njegove druge in prave lastnosti. Z drugimi besedami, etiketa duševne poškodbe, ki jo stroka {nosilec moči) podeli ljudem s PP, vodi v poveličevanje in izpostavljanje njihove drugačnosti, ne-normalnosti ter istočasno v zanikanje njihove človeškosti. Ko navedene teoretične predpostavke preverimo na primeru konkretne družbe in njene uradne politike, ki jo izvaja v odnosu do ljudi s PP, ter prištejemo še vedenje in stike povprečnega državljana z omenjeno kategorijo ljudi, uvidimo, da je trenutno stanje v Sloveniji zaskrbljujoče. Dejstvo je, da se v odnosu do ljudi s PP tako na makro (nivo državne zakonodaje) kot na mikro nivoju {nivo posameznika) vsakodnevno poslužujemo številnih tehnik izločanja/segregacije, izogibanja in etiketi-ranja. SOCIALNA POLITIKA DRŽAVE IN SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA V okviru socialne politike država posveča posebno pozornost vprašanjem, ki se nanašajo na potrebe in položaj ljudi s PP. Spremembe, ki se v obdobju eko-nomsko-politične tranzicije vrstijo v okviru socialne politike, naj bi vplivale tudi na spremenjeno videnje in obravnavo ljudi s PP. Nove vrednote individualne odgovornosti, demokratičnosti, svobode ter možnosti raznolikega zadovoljevanja potreb preko pluralnega sistema blaginje {Johnson, 1990) naj bi pozitivno vplivale tudi na zadovoljevanje potreb ljudi s telesnimi in/ali duševnimi motnjami v razvoju. V povojnem obdobju sta za zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi s PP, za njihovo vzgojo in izobraževanje, namestitev ter "zaposlitev" skrbeli predvsem država s formalnim, javnim sektorjem in neformalna mreža pomoči (družina, sorodniki, bližnja soseska}. Poleg omenjenih kanalov je bila v zadovoljevanje blaginje ljudi s PP vključena še mreža "sive ekonomije", ko so posamezniki (zunaj delovnega časa) proti plačilu skrbeli za ljudi s PP. Znotraj volunterskega sektorja zasledimo le društva za zaščito duševno prizadetih, ki so v slovenskem prostoru prisotna že približno trideset let. Z razvojem komercialnega sektorja in civilne družbe naj bi se po zgledu drugih evropskih držav tudi v Sloveniji razvila alternativna, bolj fleksibilna in posamezniku prilagojena oblika pomoči kot dopolnilo ostalim trem navedenim kanalom zagotavljanja posameznikove blaginje. Zavedati se moramo, da so navedena pričakovanja zgolj predvidevanja bodočih trendov na področju socialnega varstva ljudi s PP, ki se v bodoče ne bodo nujno tudi dejansko uresničila, Naj na tej točki omenimo izkušnje nekaterih severnoevropskih držav, ki dokazujejo, da pluralizacija izvajalcev socialno-varstvenih storitev, ki naj bi spodbudila konkurenčnost in dvig kakovosti le-teh, ne privede nujno do želenih in pričakovanih učinkov. Njihova izkušnja nas uči, da se je kakovost storitev z uvedbo trga socialnih storitev še poslabšala. Namreč, načrtovalci omenjenega pluralizma storitev so prezrli dejstvo, da je v tržnem sistemu potreben kupec, kar pa uporabnik konkretno ni postal. Izkazalo se je, da pluralizacija storitev ne zagotavlja nujno tudi njihove kakovosti. Ta kakovost je zagotovljena šele, ko ima uporabnik/ca vpliv na finančna sredstva in posledično možnost izbire izvajalca (Šker-janc, 1997). Pojav pluralizma blaginje (Johnson, 1990) mora torej nujno spremljati tudi uvedba direktnega financiranja, ko bodo lahko uporabniki uslug sami izbirali vir in način pomoči, da bomo lahko govorili o kvalitetnem in učinkovitem zadovoljevanju posebnih potreb ljudi. Vprašanje pozicije ljudi s PP znotraj socialne politike je moralno-etično vprašanje, ki se tiče vsakega konkretnega zgodovinskega obdobja in konkretne države. Odnos države do manjšin je vedno rezultat trenutnih odnosov v družbi. Tranzicija slovenske družbe nas je soočila s Številnimi ekonomskimi, političnimi in socialnimi problemi, ki so za obstoj in nemoteno delovanje družbe (navidezno) pomembnejši od obravnave in reševanja položaja ljudi s PP. V tem kontekstu so se ljudje s PP ponovno znašli na poziciji drugorazrednih državljanov. Zakoni, ki pravno urejajo položaj ljudi s PP, so pogosto neupoštevani ali slabo formulirani. Tako se zagovorniki pravic ljudi s PP v Sloveniji zavzemajo ne za posebnosti v zaščiti ljudi s PP, pač pa za ekvivalentne pravice, kot jih imajo ostali državljani, npr., če obstaja zakonsko-pravna zaščita zaposlenih, naj le-ta velja tudi za delavce s PP, in podobno. Trenutno neadekvatno zastavljeno politiko države v odnosu do ljudi s PP otežuje še dejstvo, da je uvedba novega zakona dolgotrajen postopek, ki traja tudi 10 in več let, in pa dejstvo, da sprejeta rešitev ni nikoli dokončna. PRIMER MESTNE OBČINE KOPER Mestna občina Koper se, podobno kot občine drugod po Sloveniji, srečuje z vprašanji, ki zadevajo obravnavo in življenje ljudi s PP. Splošno stanje se za individualnega uporabnika socialnih služb v zadnjih letih na državnem nivoju, kljub višanju "splošne ozaveščenosti" prebivalstva o problematiki ljudi s PP, žal ni spremenilo. Vprašanja, ki zadevajo posamezne segmente uporabnikovega življenja, se še vedno rešujejo na način, ki ljudi s PP postavlja v položaj nedoraslih subjektov in drugorazrednih državljanov. Uradna poli- 171 ANNALES 12/'98 Maiejii SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM .... 169-180 tika in storitve socialnih služb so še vedno zasnovane tako, da ljudi s PP izloča iz vsakodnevnega življenja skupnosti tako na področju izobraževanja, defa kot bivanja, preživljanja prostega časa itd. Poleg tega so ponujene storitve socialnih služb uniformne in povečini ne upoštevajo individualnih razlik in želja posameznikov. Samim uporabnikom pa je odvzeta vsakršna možnost vplivanja na delovanje socialnih služb (uporabniki niso vključeni ne v proces načrtovanja ne v proces evalvacije). Istočasno smo, vsaj kar zadeva MOK, priča krepitvi ozaveščenosti uporabnikov samih. V okviru samopo-močnih skupin, ki so se v zadnjih letih vzpostavile na nivoju treh obalnih občin, so ljudje s PP pridobivali potrebna znanja in informacije, ki so jim pomagale razumeti lastno pozicijo v sistemu socialnih služb in deklarirane države blaginje. Vzporedno s pridobivanjem ustreznih spretnosti in znanj pa je raslo tudi njihovo nezadovoljstvo z obstoječo situacijo. Poleg omenjenega ozaveščanja uporabnikov, njihovih družin in podpornikov se je na predočeno kritično situacijo pozitivno odzvala tudi lokalna oblast, ki je prisluhnila njihovim zahtevam in pričakovanjem (Šker-janc, 8. 9. 1998). Rezultati zgoraj omenjenih okoliščin so: uspešna vzpostavitev in potek projekta individualne oblike spremljanja in pomoči ljudi s PP, vzpostavitev Sklada Silva in organiziranje samopomočne Skupine za samostojno življenje. Volja in želja lokalnih oblasti, da bi odgovorila na potrebe in zahteve ljudi s PP, se je izkazala kot realna, saj se podpora (politična, finančna in moralna) s strani MOK izvaja v največjem možnem obsegu (Škerjanc, 8. 9. 1998). MOK je pri reševanju vprašanja ljudi s PP v lokalni skupnosti pokazala zgledno mero kreativnosti in kooperativnosti, saj je v Kopru (v Sloveniji prececlenčni primer) prvič v slovenskem prostoru (leta 1996) nakazala gotovinska sredstva za socialne storitve nekomu, ki je označen za zmerno duševno prizadetega (poudariti je potrebno, da je tovrstno financiranje pregledno, preprosto, ne siri seznama proračunskih postavk, predvsem pa omogoča zadovoljitev potreb v obliki in na način, kot ga posameznik želi in potrebuje). Na tej točki se izostri problem omejenih kompetenc občine, ki se tičejo financiranja. Ker država ne prevzame svojega dela odgovornosti (financiranje nevladnih organizacij, financiranje s pomočjo iger na srečo itd.), tudi dobra volja občinskih oblasti kmalu ne bo več zadostna. Ljudi s PP v toku njihovega življenja obravnavajo različne institucije. V primeru MOK se z otroki s PP ukvarjajo tako v okviru Zdravstvenega doma Koper kot v okviru Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. V okviru Centra za socialno delo se izvajajo individualni programi, namenjeni vseživljenjskemu spremljanju in obravnavi omenjene skupine ljudi. Center za socialno delo tako vodi postopke v zve2i z razvrščanjem, odloča o razvrstitvi otrok/mladostnikov in njihovi namestitvi v ustrezne ustanove za usposabljanje, poleg tega pa spremlja potek usposabljanja. Izobraževanje in usposabljanje posameznikov, označenih za lažje duševno prizadete, poteka v okviru Centra za usposabljanje Elvire Vatovec, s katerim tesno sodeluje koprski Zavod za zaposlovanje s končnim ciljem uspešne zaposlitve. Po mnenju Centra za socialno delo, Zavoda za zaposlovanje in OŠ s prilagojenim učnim programom omenjene institucije medsebojno dobro sodelujejo, intenzivnost in kvaliteta sodelovanja pa se še povečujeta. V nadaljevanju bo predstavljeno delovanje in vključenost omenjenih institucij v obravnavo ijudi s PP v različnih življenjskih obdobjih, življenjska pot posameznika s PP od zgodnjega diagnosticiranja "duševne poškodbe" preko izobraževanja in usposabljanja do zaposlitve in namestitve. V zaključnem delu bodo predstavljeni rezultati aktiviranja uporabnikov socialnih služb samih, njihovih sorodnikov in podpornikov ter redkih predstavnikov stroke, ki se niso hoteli/mogli sprijazniti s trenutno obravnavo in odnosom države do ljudi s PP. PREDŠOLSKI OTROCI S POSEBNIMI POTREBAM* Republiški register rizičmh otrok, ki deluje v okviru univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani, si je konec osemdesetih let zadal nalogo odkriti prizadetega otroka takoj po rojstvu. Tako naj bi vse bolnišnice v Sloveniji prijavile rizične novorojenčke centralnemu registru, enako pa naj bi storili zdravniki za otroke, ki so bili ob porodu evidentirani kot "normalni", vendar so zboleli v naslednjih mesecih življenja. Rizični otrok je sicer opredeljen kot zdrav, vendar pri njem obstaja večja možnost prizadetosti zaradi ogroženosti v času nosečnosti, zavoljo prezgodnjega ali prepoznega poroda, hujših obolenj in infekcij v neonatalnem obdobju in zavoljo drugih dejavnikov (Uranjek, 1988). Cilj in namen zgodnjega odkrivanja potencialno prizadetih otrok je uvedba takojšnje terapije. Predšolski otroci, ki jih stroka opredeli za otroke s PP, so bili v preteklosti povečini vključeni v posebne razvojne skupine vrtcev, ustanovljene v okviru rednih vrtcev. Nova zakonodaja (z izpostavljeno integracijo) pa je dosegla, da so v MOK pred dvema letoma razvojni oddelek ukinili in vse predšolske otroke preusmerili v redne vrtce na obalnem področju. Nekateri otroci se v tem obdobju nahajajo doma, v oskrbi staršev, le redki pa so nastanjeni v posebnih zavodih. V skladu z vseclržavno prakso preventivnih programov, ki so v primerjavi z evropskim povprečjem (Semič Marsič, 24. 9. 1998) zelo dobro razviti, se tudi v okviru MOK redno izvaja pet sistematičnih pregledov v prvem letu otrokovega življenja. Preventivne preglede opravljajo specializirani pediatri in le redkeje splošni zdravniki, ki napotijo rizične otroke v razvojne ambulante, ki so regijsko zasnovane. V okviru Zdravstvenega doma Koper se je pred dobrimi devetimi leti ustanovila raz- 172 ANNALES 12/'98 Maleji) SEDMAK: INDiVíDUAllZiRAN PRÍSTOP KOT A ETERNA! ¡VA OBSTOJEČIM PRAKSAM 169-1 SO vojna ambulanta, ki pokriva regionalno področje. Nastala je s ciljem osnovne diagnostike in zgodnje obravnave otrok z motnjami v fizičnem in duševnem razvoju, ki naj bi omilila ali povsem odpravila tovrstne motnje. Poleg tega pa razvojna ambulanta izvaja različne specialistične raziskave, nevrofizioterapijo, svetovalno delo in spremljanje otroka. Zgodnja diagnostika omogoči zgodnejšo obravnavo, istočasno pa omogoči staršem, da so kar se da zgodaj vključeni v proces sprejemanja dane situacije. Naj na tej točki omenimo, da je regionalna svetovalna ambulanta s sedežem v MOK zelo uspešna na področju zgodnjega diagnosticiranja tako glede na slovensko kot glede na evropsko povprečje (Semič Marsič, 24. 9.1998). Pri predšolskih otrocih se praksa razvrščanja s pomočjo Komisij za razvrščanje ne izvaja, saj je "plastičnost" otrok tolikšna, da se številne motnje v razvoju s pomočjo ustrezne in pravočasne terapije omilijo oziroma postanejo zanemarljive. Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju prvič nastopi ob času vstopa v osnovno šolo. Odločitev komisije, ki otroka preusmeri v OŠ s prilagojenim učnim programom, pogosto spremljajo razočaranja in stiske staršev. Problem in pomanjkljivost delovanja Komisije za razvrščanje v MOK je, po mnenju dr, Semičeve (24. 9. 1998), odsotnost strokovnjaka, ki pozna otroka, njegove lastnosti in sposobnosti in kateri ga, v okviru svetovalne ambulante, spremlja že od rojstva dalje. Tako pa komisijo tvori strokovni kader, ki se z otrokom sreča prvič in mu na podlagi predložene dokumentacije dodeli "oznako", ki ga bo spremljala celo življenje. Če so starši, kar se tiče delovanja komisij za razvrščanje (zaenkrat še) nemočni, je plod njihove volje in delovanja vzpostavitev same svetovalne ambulante. Namreč, pobude za ustanovitev razvojne ambulante v MOK niso prišle le iz vrst strokovnega kadra, temveč in predvsem iz vrst staršev otrok s PP, ki so zahtevali vzpostavitev specializirane službe, katera jim bo nudila potrebno svetovanje in informacije, istočasno pa njihovim otrokom potrebno podporo in obravnavo. Ker je delovanje službe relativno kratko (9 let), so vplivi njenega delovanja še nejasni. Realni rezultati (glede zgodnje diagnostike, terapije in drugo) bodo po predvidevanjih dr. Semičeve vidni šele v naslednjih desetih letih delovanja, Strokovni delavci, zaposleni v okviru razvojne ambulante, in sami starši izrekajo zadovoljstvo nad lokacijsko umestitvijo ambulante med ostale ambulante za predšolske otroke. Takšna "prostorska integracija", ki starše in otroke s PP umešča v "normalno" delovanje zdravstva, je novost, ki jo je omogočila nedavna prenova Zdravstvenega doma. Ob boku navedene svetovalne ambulante se z zgodnejšo diagnostiko, poleg osnovne svetovalne dejavnosti, ukvarja tudi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, S pomočjo dveh mobilnih psihologov, ki delujeta v okviru VVZ, poskušajo locirati otroke z vidnejšimi znaki motenosti (tako vedenjske kot duševne) (Trunkel, 23. 4. 1996). Če so predšolski otroci, povečini, še vključeni v redne vrtce med svoje sovrstnike, pa tega za šoloobvezne otroke ne moremo trditi. Praksa segregacije, ki jo ustoliči odločitev Komisije za razvrščanje, in posledična napotitev otroka v OŠ s posebnim učnim programom pomeni začetek vseživljenjske označenosti in navadno tudi pričetek vseživljenjske segregacije. ŠOLOOBVEZNI OTROCI - IZOBRAŽEVANJE IN/AL! USPOSABLJANJE Ko otroci s PP dosežejo starost šoloobveznih otrok, so, glecle na dodeljene različne stopnje prizadetosti, podvrženi različnim programom vzgoje, izobraževanja in usposabljanja. V skladu z ustaljeno prakso šoloobvezne otroke pregleda petčlanska Komisija za razvrščanje pri Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše ter poda izvid in mnenje. Glede na različno vrsto motenj Center za socialno delo napoti otroke na pregled tudi v druge ustanove, kjer delujejo komisije za razvrščanje (Pedopsihiatrični dispanzer Lucija, Pediatrična klinika v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Bolnišnica za invalidno mladino v Stari Gori pri Novi Gotici). Na podlagi izdanega izvida in ostalih, za otroka pomembnih okoliščin izda Center za socialno delo odločbo o razvrstitvi in napotitvi otroka ali v redno osnovno šolo (z ustrezno obliko dodatne pomoči), v osnovno šolo s prilagojenim učnim programom, v oddelek za delovno usposabljanje in varstvo ali poseben zavod (za slednjo možnost se odločijo v primeru otrok, za katere menijo, da posedujejo težjo ali težko obliko duševne prizadetosti). Pri otrocih s kombiniranimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju obstaja tudi možnost napotitve v Center za korekcijo sluha in govora v Portorožu. Otroci, katere komisija prepozna za lažje duševno prizadete, so v okviru MOK napoteni v redne OŠ z ustrezno učno pomočjo, osnovno šolo s prilagojenim učnim programom (Center za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu), zmerno prizadeti so usmerjeni na oddelek za usposabljanje, ki se nahaja v istem zavodu ali v zavodih drugod po Sloveniji (Črna, Draga, Dor-nava), težje in težko prizadeti pa so vključeni v posebne zavode (Domava, ig, Draga), kjer jim nudijo predvsem nastanitev, nego in varstvo. Osnovna šola s prilagojenim učnim programom, ustanovljena leta 1953 kot pomožna šola v Portorožu, predstavlja zametek današnje OŠ v Strunjanu. Po izjavah njenega ravnatelja D. Opare (22. 4. 1996) so danes njeni cilji predvsem: vzgoja, izobraževanje in usposabljanje, posredovanje osnovnih znanj ter razvijanje spretnosti in navad, ki omogočajo usposobitev za eno- 173 ANNALES 12/'9 8 M 3 tej a SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM .... H;9-1 80 stavna dela in kasnejše samostojno življenje. V okviru šole se izobražujejo otroci, ki jih je Komisija za razvrščanje prepoznala za "lažje ali "zmerno duševno prizadete", in otroci/mladostniki, ki so obiskovali redno osnovno šolo, vendar jim obstoječi šolski program ni ustrezal. V okviru Centra za usposabljanje Eivire Vatovec delujejo poleg osnovne šole s prilagojenim učnim programom še: - oddelek za usposabljanje: v program usposabljanja so vključeni šoloobvezni otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju, program traja 8 let in s pomočjo izobraževanja in praktičnega dela usposablja otroke in mladostnike za čimbolj samostojno življenje; - podaljšano bivanje-, vsi otroci in mladostniki, ki se dnevno vključujejo v Lisposabljanje, so vključeni tu-di v podaljšano bivanje in delno oskrbo; delavnice pod posebnimi pogoji: GLEJ "Zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami"; mobilna služba: to je mobilna specialna pedagoška pomoč, ustanovljena leta 1992 s ciljem nuditi pomoč otrokom z učnimi težavami, ki obiskujejo redne OŠ na področju treh obalnih občin. Mobilna služba zajame otroke le na nižji stopnji izobraževanja, obstajajo pa tako potrebe kot vizije, cla se podobna služba organizira tudi za starejše osnovnošolce, in - predpoklicnl oddelek: ustanovljen v šolskem letu 1995/96 pomeni deveto leto osnovnošolskega izobraževanja. Predpoklicni oddelek predstavlja vmesno stopnjo med osnovnošolskim izobraževanjem in poklicno šolo oz. zaposlitvijo. Vsebuje teoretično in praktično usposabljanje na delovnem mestu, ki naj bi mladostnike usposobilo za opravljanje "željene" poklicne dejavnosti (Opara, 22. 4. 1996). Področje izobraževanja in usposabljanja učencev s PP ureja veljavna zakonodaja {Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Ur. I. RS, št. 12/96). ZAPOSLOVANJE - OMEJENE MOŽNOSTI Čeprav so številni sposobni opravljati najrazličnejša dela/opravila, se za mnoge ljudi s PP zaradi še vedno prisotnih predsodkov, nerazumevanja ali trenutne zaposlitvene krize države kot za nekonkurenčno delovno silo določi invalidnina ali drugačna finančna pomoč države. Tako so Številni mladi s PP, označeni kot "nesposobni za redno in pridobitno delo", izločeni iz trga delovne sile (v zadnjih letih se omenjena situacija v MOK vendarle spreminja), prestavljeni v obravnavo socialnega sektorja in prepuščeni brezdelju ali pa so vključeni v monotona, nezanimiva dela Varstveno delovnih centrov (VDC). Tovrstno delo in usposabljanje v neživljenjskih delovnih okoljih in prirejeno povprečnemu uporabniku (kateri v realnosti ne obstaja) predstavlja preživet način reševanja vprašanja zaposlovanja ljudi s PP. Le umestitev v vsakdanje življenje lokalne skupnosti in zaposlitev v okviru običajnih delovnih mest, ob ustrezni podpori strokovnjakov in države, bi realno osmislila življenja odraslih ljudi s PP. Mladostnik se po končanem osnovnošolskem izobraževanju/usposabljanju v okviru Centra za usposabljanje Eivire Vatovec napoti na Zavod za zaposlovanje v Kopru. Tukaj se sestane Strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidnih oseb, katere cilj je ugotoviti zaposlitvene želje mladostnika in pa dejanske možnosti zaposlovanja. Po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb {Ur. I. SRS, št. 18/76) je ljudem s PP dodeljen status invalidne osebe z vsemi pripadajočimi pravicami. V primeru, če je posameznik opredeljen za "nezaposljivega", izvid Komisije se v tem primeru glasi "oseba je nesposobna za redno in pridobitno delo", je le-ta premeščen z obravnave Zavoda za zaposlovanje v okrilje Centra za socialno delo. Po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. I. RS št. 41-30/33) mu Center, kolikor izpolnjuje pogoje, prizna vse pravice, izhajajoče iz omenjenega Zakona (i. e. pravica do nadomestila za invalidnost). "Delovno ne-konkurenčne" posameznike nato Center za socialno delo napoti v Varstveno delovni center (VDC) v Kopru ali pa le-ti ostanejo doma v okrilju varstva družine oz. skrbnikov. Center za socialno delo, v primeru slednje skupine mladih s PP, svetuje staršem, da ob polnoletnosti svojih otrok vložijo predlog pristojnemu sodišču za podaljšanje roditeljskih pravic. Ker se večina staršev za tovrsten ukrep tudi odloči, polnoletna oseba s PP tako ohrani status mladoletne osebe kljub dejanski polnoletnosti (Peternelj, 10. 9. 1998). Postopka podaljšanja roditeljskih pravic ne smemo enačiti z postopkom odvzema opravilne sposobnosti, čeprav je končni učinek, žal, isti. Osebam s PP se v imenu dobronamernosti odvzame sposobnost odločanja o lastnem življenju in zanje relevantnih življenjskih situacijah. V primeru smrti staršev/skrbnikov pa s strani Centra za socialno delo ali svojcev sledi izdaja predloga pristojnemu sodišču za odvzem opravilne sposobnosti (delno ali v celoti). V primeru potrditve omenjenega predloga se posamezniku dodeli skrbnik. Odraslim osebam s PP, ki niso vključene v delovno razmerje oziroma v VDC, temveč se nahajajo doma, Center za socialno delo nucli, po potrebi in obstoječih možnostih, pomoč na domu v obliki programa javnih del in razvojnega projekta (i. e. organiziranje služb za pomoč starostnikom in drugim osebam na domu v MOK). Po drugi strani imajo mladi, ki uspešno zaključijo OŠ s posebnim programom, po zakonu o srednji šoli možnost vključitve v skrajšane in prilagojene programe srednješolskega izobraževanja. Na vseslovenski ravni je izbira skrajšanih clvo/tro-letnih programov (v katere se lahko vključijo mladi s končano OŠ s prilagojenim učnim programom) zelo skromna, saj obsega zgolj uspo- 174 ANNALES 12/'98 Matej.! SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OB5TOSEČIM PRAKSAM ..., 169-1 SO sabljanja v kovinarski, lesni, gostinski in tekstilni stroki. Možnosti mladostnikov s PP, živečih na področju MOK, so nato reducirane zgolj na kovinarsko in gostinsko področje. Možnosti pa vendarle izkoristi večje število mladih (jerman, 10. 9. 1998). Naj na tej točki omenimo absurd prisotne "evalvacije" osnovne šole s prilagojenim učnim programom, saj je mladim s PP po uspešno končanem 9- letnem šolanju na omenjeni šoli uradno priznanih le 6 razredov redne OŠ. Toda če posameznik v nadaljevanju uspešno zaključi še dvo/troletni skrajšani program srednješolskega izobraževanja, se mu 9-letna OŠ s prilagojenim učnim programom uradno prizna kot uspešno zaključena redna OŠ. Isti izobraževalni program, ki ga izvaja Center za usposabljanje Eivire Vato-vec, je tako, glede na kasnejše učne podvige osnovnošolcev, zakonsko vrednoten na dva različna načina. Po uspešno kočani OŠ ali zaključenem skrajšanem programu srednje šole ima mladostnik s PP možnost usposabljanja na delovnem mestu brez delovnega razmerja ali z delovnim razmerjem, ki ga nadzira in vodi Zavod za zaposlovanje Koper v kmetijskih, pekarskih, komunalnih in drugih delih, ali pa možnost vključitve v USO program, ki zajema usposabljanje na Srednji gostinski Šoli v Izoli (pomočnik kuharja, natakarja in pomočnik slaščičarja ter peka), Srednji kovinarski šoli v Kopru (keramičar, monter in zidar) in Ljudski univerzi v Kopru (šivilja). Usposabljanje v okviru USO programa traja 1000 ur in zajema teoretični in praktični del. V času usposabljanja imajo mladostniki krite potne stroške in stroške malice, poleg tega pa prejemajo tudi denarno pomoč (Jerman, 10. 9. 1998), V okviru promocije zaposlovanja ljudi s PP in drugih težje zaposljivih oseb obstaja s strani Zavoda za zaposlovanje tudi možnost subvencije dela plače (c.ca. 20% zajamčene plače na mesec) za celoten čas zaposlitve kandidata. Nekateri iskalci zaposlitve s PP se poleg ostalih zainteresiranih skupin vključijo v UŽU program, kateri je nastal s ciljem usposabljanja za življenjsko uspešnost tn se izvaja v okviru Ljudske univerze v Kopru. UŽU program je namenjen pridobivanju praktičnih znanj (pisanje prošenj, učinkovita predstavitev na trgu dela, in druga), ki naj bi pripomogla k večji zaposlitveni in življenjski uspešnosti. Program je za udeležence brezplačen, saj celotne stroške programa, prav tako pa tudi potne stroške in stroške malice krije Zavod za zaposlovanje Koper (jerman, 10. 9. 1998). Novost na področju delovanja Zavoda za zaposlovanje in srečevanja potreb ljudi s PP predstavlja ustanovitev Centra za rehabilitacijo invalidov (CRI), ki se kot samostojna enota nahaja v prostorih INDE-ja v Kopru. CRI je pričel delovati marca 1996 kot "eksperimentalni program" in je polno zaživel čez dobro leto. Pobudniki in ustanovitelji omenjenega centra so INDE, Zavod za zaposlovanje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, katero je prispevalo tudi začetni kapital. V okviru CR!-ja je zaposlenih 5 strokovnih delavcev različnih strok3 z namenom oceniti delazmožnost invalidnih oseb, izvajanja predpoklicnega treninga in psiho-sociaine rehabilitacije. Oseba je napotena na usposabljanje v okviru CRI-ja (usposabljanje poteka od 3 do 6 mesecev in več), da bi se olajšala odločitev o zaposlitvi kandidata, poleg tega pa usposabljanje podaljša čas za premislek in odločitev tako kandidatu kot Zavodu. CRi je v času svojega delovanja vzpostavil mrežo delodajalcev (tako v državnem kot privatnem sektorju), katerim na trgu ponudijo delovno silo, tako se ljudje s PP lahko usposabljajo na konkretnem delovnem mestu. Finančno plat tovrstnega usposabljanja krije Zavod z obvezo delodajalca, da kandidata po končanem usposabljanju zaposli vsaj za dobo, kot je trajalo usposabljanje. V zadnjih letih je strokovni kader Zavoda za zaposlovanje v Kopru in CRI-ja usmeril posebno pozornost in trud v izkoriščanje obstoječih programov in uvedbo novih, ki naj bi omogočili usposabljanje na konkretnem delovnem mestu. Po zgledu tujih izkušenj ("španski model") naj bi se v bodoče oblikovale t. i. "vmesne delavnice" oziroma "učna podjetja", kjer bi se ljudje s PP lahko usposabljali na konkretnem delovnem mestu za konkretna opravila na različnih področjih upoštevajoč njihove želje (računalništvo itd.) (jerman, 10. 9. 1998). Žal pa se mladi s PP trenutno še vedno zaposlujejo predvsem na takšnih delovnih mestih, ki se glede na splošno veljavni vrednostni sistem družbe nahajajo na samem dnu (rutinska, ponavljajoča se, manualna, težka fizična dela itd.). VARSTVENO-DELOVNI CENTER (VDC) Varstveno-delovni centri (VDC) predstavljajo v Sloveniji najbolj razširjen program varstva in usposabljanja pod posebnimi pogoji. Leta 1968 je bila v Sloveniji ustanovljena prva delavnica za varstvo in zaposlovanje odraslih ljudi s PP, t. j. Demonstracijsko-eksperimentaini center, katerega je ustanovil republiški odbor Društva za pomoč duševno prizadetim. Po letu 1984 se je proces ustanavljanja VDC-jev v slovenskem prostoru pospešil z uvedbo Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. I. RS št. 41-30/83). S tem Zakonom je ljudem s PP namreč uradno priznana pravica do družbenega varstva v različnih vsebinskih oblikah. Gledano z današnje perspektive, se vsebina dela od prvotnega osnutka v nadaljnjih letih ni bistveno spremenila. Vsebine dela VDC-jev naj bi obsegale takšne oblike 2 Socialni delavec, psiholog, tehnolog, delovni terapevt in inštruktor. 175 ANNALES 12/98 Malcjs SEDMAK: 1ND1VSDUALIZ1RAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM ..., 169-180 dela, ki omogočajo ohranjanje pridobljenega znanja in razvijanje novih sposobnosti. Žal zakon v tem primeru, kot tudi v mnogih drugih, pomeni eno, realno stanje pa nekaj povsem drugega. Koliko delo v okviru VDC-jev resnično pomeni ohranitev in razvijanje novih spretnosti in optimalno zadovoljstvo ljudi s PP, uvidimo s pomočjo vpogleda v dejansko naravo dela VDC-jev in s pregledom mednarodnih izkušenj in ravnanj na tem področju. V času, ko so v Sloveniji pričeli ustanavljati "delavnice za delo pod posebnimi pogoji" in so z njimi navduševali tako ljudi s PP kot njihove starše oz. skrbnike, so se npr. Velika Britanija, Nizozemska in druge države (z daljšo tradicijo delovanja varstveno-delavnih centrov) že nahajale v fazi kritike in zavrnitve tovrstnega varstva in usposabljanja, izkušnje teh držav so bile sledeče: petnajst-dvajsetletno delo oseb s PP v okviru rteživljenjskega delovnega okolja z monotonim, samo sebi namenjenim programom in delom, ki ni družbeno cenjeno, ne omogoča razvijanja novih spretnosti niti ne ohranjanja pridobljenih navad, poleg tega pa je vprašljiv tudi osebni razvoj posameznikov s PP. Koprski VDC je bil v takšni obliki, kot ga poznamo danes, ustanovljen pred 12 leti z združitvijo koprskega in izolskega oddelka za delo pod posebnimi pogoji. Vanj je vključenih cca. 60 varovancev, ki se nahajajo na treh lokacijah, in sicer: VDC Koper, Center za korekcijo sluha in govora Portorož in Mehano Izola. Delovni program Koprskega VDC-ja tvorijo predvsem opravljanje preprostih montažnih del (sestavljanje svinčnikov, pakiranje škatel in lepljenje etiket) in izvajanje individualnih programov dela (likanje in šivanje). Za opravljeno delo varovanci prejmejo mesečno nagrado, ki (leta 1998) znaša od 1000 do 10.000 tolarjev. Poleg varstva in delovnega usposabljanja se v okviru VDC Koper organizira tudi rekreacija (plavanje, ples itd.) in letovanja. Zaposlovanje v okviru "rednega delovnega okolja", ki poteka v Mehanu, je relativna novost. Zaposleni delavci s PP delajo po prirejenem urniku, po potrebi in pod nadzorom VDC-ja, mesečno plačilo pa variira glede na storjeno delo (leta 1998 je zgornja meja 16.000 tolarjev na mesec) (Pavčič, 12.4. 1996). BIVANJE/NAMESTITEV LJUDI S POSEBNIMI POTREBAM! Zgodovina nameščanja oz. reševanja vprašanja bivanja ljudi s PP je temna plat zgodovine skorajda vseh držav, ki so se in se še srečujejo s tovrstno problematiko. Do druge polovice tega stoletja je bila za posameznika s PP zunaj družinskega in sorodstvenega kroga skorajda edina možnost (ali vsaj najpogosteje izrabljena) namestitev v institucijah najrazličnejših oblik. V Sloveniji je, žal, še vedno tako, saj odrasel človek s PP zaradi zakonskih predpisov in omejitev ter neodobra-vanja strokovne in širše javnosti ne more/sme realizirati želje po samostojnem življenju na način in v oblikah, kot se zdijo njemu samemu sprejemljive. Kje živijo ljudje s PP, je odvisno od njihove starosti in od narave in (opredeljene) stopnje prizadetosti ter možnosti v domačem okolju. V Sloveniji so otroci in mladostniki s PP nastanjeni doma (družina in sorodniki), v rejniških družinah ali v socialno-varstvenih 2avodih v Dobrni, Dornavi, Črni na Koroškem, Dragi pri Igu itd. V primeru MOK večina šolajočih se otrok/mladih, ki obiskujejo Center za usposabljanje Elvira Vatovec, živi v okviru družine in se dnevno vozijo v šolo ali pa med tednom stanujejo v okviru Centra. Otroci/mladi, ki so opredeljeni za težko in težje prizadete, pa so večinoma nameščeni v zavodih po Sloveniji (obalno področje takšnega zavoda nima). Odrasli ljudje s PP so, dokler so njihovi starši še živi, nastanjeni v družini. Po smrti roditeljev/skrbnikov pa so navadno premeščeni v socialno-varstvene zavode za odrasle ljudi. Ker je tovrstnih zavodov po Sloveniji sedem in njihove kapacitete, glede na trenutno usmeritev socialnega varstva (ki za rešitev problema name-' stitve za odrasle osebe s PP predvideva zgolj nastanitev v specializiranih zavodih), ne zadoščajo, so odrasli ljudje s PP nameščeni tudi v ustanovah psihiatričnega tipa, kjer si delijo mesto z duševno bolnimi, in pa v domovih za ostarele (tudi v Obalnem domu upokojencev). Tovrstno reševanje problema nastanitve ljudi s PP je neprimerno, saj združuje pod isto streho različne kategorije ljudi, z različnimi in specifičnimi potrebami in željami (Peternelj, 10. 9. 1998), in drugič, pomeni nadaljevanje tradicije institucionaliziranega zapiranja, drugačnih in "družbenega čiščenja" neprimernih, ki ga je stara celina uvedla v 17. stoletju (Foucault, 1980), V tem okviru nasprotniki institucionaliziranega zapiranja ljudi s PP v Sloveniji opozarjajo na problem (proti svoji volji) zaprtih ljudi in na dejstvo, da omenjena kategorija ljudi nima zakonske pravice do plačanega zagovornika, do katerega ima sicer pravico vsak obtoženi državljan.3 ALTERNATIVNI PRISTOP NASPROTI URADNIM PRAKSAM Ugotovitve o škodljivih posledicah dolgoletnih hos-pitalizacij, ozaveščenost posameznih pripadnikov stroke in ugodna družbena klima so privedli do tega, da so se konec Šestdesetih in v začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja v posamičnih državah zahodne Evrope in ZDA pričela vzpostavljati alternativna gibanja, ki so se postavila po robu do tedaj obstoječim uradnim praksam. 3 O omenjeni problematiki so spregovorili tudi uporabniki (ljudje s PP) sami, in sicer na drugi Državni konferenci o zagovorništvu v Portorožu, 29.-30. maja 1996. 176 ANNALES 12/'98 Maleja SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OS STOJEČI M PRAKSAM .... 163-180 Omenjena gibanja so se zavzemala za osvoboditev uporabnikov psihiatričnih in drugih totainšh ustanov,4 za dosledno spoštovanje in upoštevanje pravic posameznikov, ne glede na diagnozo/etiketo, ki jim je bila dodeljena, ter za zagotovitev kvalitete življenja vseh posameznikov, ne glede na njihovo drugačnost. Gibanja za pravice uporabnikov socialnih služb so bila po radikalnosti i'azlična: skrajna so se zavzemala za popolno odpravo totalnih institucij, prisilne hospitalizacije, zdravljenja itd., ostala so zahtevala le višjo kvaliteto uslug in storitev (Jerman, 1991; Lamovec, 1995; La-movec, Flakei', 1993). Drugačen pristop, izvirajoč iz zgoraj omenjenih načel, k obravnavi ljudi s PP je temeljil na idejah sa-moorganizij'anja, z a govorništva, deinstitucionalizacije, normalizacije, stanovanjskih skupin in vsestranske integracije. Kljub dobro mišljeni zasnovi omenjenih pristopov se je njihova realna aplikacija, v smislu zvišanja kvalitete življenja, pogosto skazila: pomoč pri vodenju skupin za samopomoč se je sprevrgla v nevidni nadzor strokovnih delavcev, stanovanjske skupine so ponovno vzpostavile segregiranost, le v drugačni obliki in z drugačno vsebino itd. Sledi! je poudarek in zahteva po "premiku moči" od države In stroke k (dotlej) nemočnemu posamezniku, saj posameznik sam najbolje ve, kaj potrebuje in kaj je zanj dobro. Takšno (spremenjeno) razmišljanje je privedlo do koncepta individualnega načrtovanja in direktnega financiranja, katera naj bi zagotovila, da upoi'abnik socialnih služb prejme takšno obliko pomoči, kot jo želi in potrebuje, ter s pomočjo izvajalcev, ki jih sam izbere. Šele tovrstno svobodo in samostojno odločanje posameznikov o svojem življenju in zanje relevantnih življenjskih situacijah bi pomenilo kvalitetno zadovoljevanje specifičnih potreb posameznic in posameznikov. Vizije in dosežki alternativnih gibanj so v slovenski prostor prodrli z zamudo. Njihova aplikacija na zakonodajni, državni ravni je le delna (šolska zakonodaja), vidnejša je le vzpostavitev posamičnih društev in samo-pomočnih skupin. V MOK zasledimo v zadnjih letih premike in pozive k drugačni obravnavi uporabnikov socialnih služb, po zgledu držav z daljšo tradicijo drugačnega pristopa. Kljub še vedno obstoječi tradiciji delovanja socialnih služb so se v devetdesetih letih pričeli procesi ozaveščanja uporabnikov in njihovega samoorganiziranja ter opozarjanja na potrebni spremenjeni pristop k obravnavi ljudi s PP. V nadaljevanju bodo predstavljene zasnove in dosežki omenjenih alternativnih konceptov in vizij na območju MOK. SKLAD SILVA - DRUŠTVO ZA KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE LJUDI S PP Sklad Silva je društvo ljudi s PP, njihovih staršev, sorodnikov, prijateljev in podpornikov, ki od leta 1992 deluje kot samopomočna skupina, od leta 1995 pa je registriran kot društvo in ima naravo vsedržavne invalidske organizacije, izšel je iz obalnega društva Sožitje, zaradi odločenosti staršev ljudi s PP, da aktivno posežejo v načrtovanje prihodnosti svojih otrok in vzpostavitev služb, ki naj bi delovale v njihovo korist, ter z namenom po dvigu splošne ravni kakovosti življenja ljudi s PP. Konkj'eten razlog za sairioorganiziranje staršev in vzpostavitev društva pa je bila večno prisotna bojazen, da bodo njihovi otroci, proti svoji volji, dolgoročno nastanjeni v ustanovah zavodskega tipa (Glej: Namestitev/bivanje ljudi s PPj (Škerjanc, 1995). Danes ima društvo preko 70 članov (članstvo se Še povečuje) in deluje vzporedno z obalnim društvom Sožitje. Enakovredna vključenost uporabnikov v delovanje in življenje društva pomeni njegovo posebnost in edinstvenost. Osrednji problem, okoli katerega so se koncentrirale kritike Sklada Silva, je pioblem institucij, ki so vzpostavljene za povprečnega uporabnika, kateri v realnem življenju ne obstaja. Zato je obseg storitev, ki jih nudijo institucije, nujno nesorazmeren Z željami in potrebami uporabnikov ie-teh. Poleg tega v društvu menijo, da je denar, ki ga država nameni za socialno varstvo ljudi s PP, nesmotrno porabljen in predlagajo njegovo drugačno uporabo, in sicer za individualizirano načrtovanje in možnost izbire izvajalcev, kar vključuje tudi možnost direktnega financiranja. (Glej projekt Individualne oblike spremljanja in pomoči.) Pojem direktnega financiranja predpostavlja, da se denar, ki ga država namenja zavodski oskrbi, delavnicam za delo pod posebnimi pogoji in drugim oblikam socialno varstvenih storitev, namenjenih uporabnikom, nakaže posamezniku, ki ga bo smotrneje porabil v skladu s svojimi specifičnimi potrebami in željami. Tovrstna preusmeritev državnih sredstev omogoča posameznikovo participacijo pri načrtovanju rešitve lastnega problema in izbiro izvajalcev, kar pomeni, da uporabnik prejme pomoč v obsegu in vsebini, ki ju dejansko potrebuje. V MOK prejemajo za storitve spremljanja in pomoči po piincipu direktnega financiranja (kot že omenjeno, leta 1996 precedenčni primer v Sloveniji) sredstva štiri osebe. Na Obali bo konec tega leta v takšen sistem dostopa do socialnih storitev vključenih 11 ljudi s PP iz vseh treh obalnih občin. Naj na tej točki omenimo, da je bil (je) dvom v uspešno delovanje društva in odpor do spremenjene vloge ljudi s PP pri načrtovanju in izvajanju socialnih storitev v največji meri izražen prav pri strokovnih delavcih, de 4 Gibanje za deinstitucionalizacijo se je prvenstveno začelo kot gibanje za drugačno obravnavo ljudi, ki so bili označeni kot duševno bolni, in se nato razširilo na ostale kategorije prebivalstva, ki so biti podvrženi psihiatrični in podobnim obravnavam. 177 ANNALES 12/'98 Malej» SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM .... 163-180 lujočib z ljudmi s PP (Škerjanc, 8. 9. 1998). Pod okriljem sklada je zaživel Projekt Fieroga, ki predstavlja le eno od materializacij volje in namena staršev uporabnikov. Ta projekt je zaživel, ko so starši mlade ženske s PP ponudili v uporabo hišo v Fierogi, katero je kasneje društvo ob pomoči svojih članov prenovilo in prilagodilo vsebinam, ki naj bi v njej potekale. V okviru projekta trenutno potekajo sledeče dejavnosti: - urgentna nastanitev za krajši čas, - delavnice za samostojno življenje, - srečanja in sestanki skupine za samostojno življenje, - enodnevne umetniške delavnice. Ob zaključeni adaptaciji hiše bo na Fierogi zaživela stanovanjska skupina kot alternativa življenju v instituciji za tiste ljudi s PP, ki se bodo za to možnost odločili (Škerjanc, 8. 9. 1998). Pomen in namen celotnega projekta je tudi izvajanje pritiska (group pressure} na zakonodajalce in sistem v skladu z vrednotami in prepričanji članov društva in v tem okviru promovirati ideje in uvedbo individu-aliziranega pristopa, možnosti izbire dostopa do socialnih storitev, izenačevanje možnosti, spoštovanja človekovih pravic in drugo. SKUPINA ZA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE Skupina za samostojno življenje se je kot samo-pomočna skupina uporabnikov socialnih storitev formirala leta 1994 in vključuje posameznike s področja treh obalnih občin. Trenutno je vanjo vključenih 12 ljudi. Pri uresničevanju ciljev in nalog skupine jim stoji ob strani socialna delavka in občasno študentke Visoke šole za socialno delo iz Ljubljane. Program skupine obsega (Škerjanc, 1995): - druženje in izmenjava izkušenj, - prepoznavanje lastnih potreb in želja, sporočanje želja in potreb javnosti, zagovorništvo za osebe, ki se proti svoji volji nahajajo v posebnih zavodih, - vzpostavitev službe za spremljanje na delovnem mestu, ki bi delovala in se upravljala znotraj samo-pomočne skupine. PROJEKT INDIVIDUALNE OBLIKE SPREMLJANJA IN POMOČI ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI V letu 1995 se je na Obali pričel izvajati projekt Individualne oblike spremljanja in pomoči za ljudi s PP pod vodstvom njegove avtorice in strokovne delavke jelke Škerjanc. Gre za petletni razvojno-raziskovalni projekt, ki ga financirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tri lokalne občine in delno PHARE ter delno nizozemska vlada skozi projekt MATRA. Ob vzpostavitvi projekta so bili kot njegovi glavni cilji in namen navedeni: proučiti uporabnost in sposobnost sistema nepo- srednega financiranja socialnih storitev za večanje možnosti izbire za ljudi s PP in večanje vpliva uporabnikov socialnih služb na lastno življenje, socialne; službe in širše družbene procese; vračanje ljudi s PP v lokalno skupnost, kjer bodo: prevzeli socialne vloge in svoje mesto v družbenem življenju; - transformacija institucij in alokacija sredstev. (Škerjanc, 11.4. 1996). Kot že omenjeno, je projekt v času svojega delovanja deležen tako moralne kot politične in finančne podpore lokalnih oblasti. V treh letih od ustanovitve1 in začetka delovanja je bilo ocl zastavljenih ciljev doseženo sledeče: - stekel je proces ozaveščanja uporabnikov socialnih služb (i. e. ljudi s PP), številni uporabniki so prejeli zanje relevantne informacije in znanja (sprva na obalnem področju, kasneje tudi drugod po Sloveniji); - s pomočjo pridobljenega znanja se je priče! proces' samoorganiziranja ljudi s PP in proces artikuliranja-zahtev, ki se tičejo socialnih storitev; - preverilo se je in kasneje tudi potrdilo, da predstavlja individualiziran pristop k obravnavi posameznika predpogoj za kakovostno zadovoljevanje potreb uporabnika s pomočjo socialnih služb; kar se tiče opravljenega dela in pridobljenih rezultatov je v širšem slovenskem kot tudi evropskem prostoru dosežena določena stopnja afirmacije; projekt je v širšem evropskem prostoru naletel na pozitiven odziv, poleg tega so njegovi izvajalci že prejeli ponudbe za predstavitev projekta na zainteresiranih fakultetah po Evropi; - steklo je povezovanje in sodelovanje med alternativnimi uporabniškimi organizacijami v Sloveniji; le-te so pričele enotno nastopati v odnosu do države pri prizadevanjih do sredstev Loterije Slovenije, do katerih imajo po tradiciji pravico le zveze invalidskih organizacij; - država je pričela resneje upoštevati/sprejemati novoustanovljena društva uporabnikov/skupine za samopomoč; - na Visoki šoli za socialno delo, je zaživel predmet "Samostojno življenje v skupnosti"; - razvita je metoda individualnega načrta; - v očeh nekaterih lokalnih oblasti po Sloveniji je projekt: individualiziranega pristopa pridobil zgledno stopnjo kredibilnosti, saj so izvajalci projekta dokazali, da je uvedba takšnega pristopa pozitivna tako za občane kot (dolgoročno) tudi za lokalno skupnost (Škerjanc, 8. 9. 1998). Individualiziran pristop k obravnavi ljudi s PP predstavlja dopolnilo k trenutno obstoječemu klasičnemu odzivu države, saj predvideva obraten proces odzivanja na obstoječe potrebe, to je z "od spodaj navzgor" pristopom (Škerjanc, 1997). Tovrsten pristop izhaja iz 178 ANNALES 12/'98 Matejo SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM ..., 169-180 predpostavke, da uporabniki sami najbolje vedo, kaj je zanje dobro in kaj dejansko potrebujejo, poleg tega pa omogoča, da uporabniki aktivno sodelujejo pri načrtovanju rešitve svojega problema. "Delati za" in "skrbeti za" se tako preoblikuje v "sodelovati z" uporabnikom. Izkušnje severnoevropskih držav (Danska, Švedska) nas učijo, da je tovrsten pristop k obravnavi ljudi s PP učinkovit, saj vključuje element, ki je v slovenskem sistemu socialnega varstva prezrt - i, e. participacijo uporabnikov (Škerjanc, 1997). Individualno načrtovanje se odraža na vseh nivojih, in sicer: na nivoju posameznika, na občinski ravni in državni in pomeni pomemben vir informacij o potrebah uporabnikov. Uporabnik/ca v posebnem dokumentu navede svojo življenjsko situacijo in cilje, ki jih želi v toku življenja uresničiti. Navedbi cilja sledijo predvideni koraki za uresničitev načrta, stroškovnik in razpoložljivi viri. Potrebe, predstavljene v individualnih načrtih, nato zbere in prouči strokovna služba na občinskem nivoju. Zbir potreb, ki jih občini predstavijo uporabniki, predstavlja pomemben vir informacij za oblikovanje občinske politike socialnega varstva. Občina nato posreduje temeljne smernice lokalno zasnovane socialne politike na državno raven, kjer se v sodelovanju s predstavniki države, izvajalcev (državnih in nevladnih) in uporabnikov oblikuje letni nacionalni program socialnega varstva in njegove prioritete. Letni program in konkretne potrebe se nato vsako leto na vseh treh nivojih evalvirajo, revidirajo in dopolnijo (Škerjanc, 1997). Tovrsten sistem, kateri omogoča dialog in participacijo uporabnikov na individualnem, lokalnem in državnem nivoju, omogoča vključitev (nenadomestljive) osebne izkušnje uporabnika pri snovanju in realizaciji socialno-varstvenih storitev. Podaljševanje in negovanje odvisnosti uporabnika od socialnih storitev in služb je eden izmed ključnih elementov trenutne socialne politike, ki obravnava ljudi s PP. Uporabniki, ki so pasivni subjekti strokovne obravnave in pasivni prejemniki socialnih storitev, namreč ne morejo razviti svojih latentnih potencialov in ostajajo trajno odvisni od prejetih storitev. Še več, z leti se njihova odvisnost še povečuje. Individualiziran pristop pa omogoča uporabnikovo vključenost in spremljanje uresničevanja vizij lastnega življenja, kar pripomore, da uporabnik prebudi v sebi vse razpoložljive vire, ki so osnova za njegovo osebnostno rast in višanje stopnje samostojnosti (Škerjanc, 1997). Pozitivne izkušnje načrtovalcev in izvajalcev projekta Individualne oblike spremljanja in pomoči za ljudi s posebnimi potrebami in nenazadnje izkušnje držav z daljšo tradicijo tovrstnega pristopa (Danska, Švedska, itd.) bodo dosegle svoj smisel in namen, ko bodo njihove temeljne ugotovitve in spoznanja prenesli in vnesli tudi v slovenski nacionalni sistem socialnega varstva. INDIVIDUALISED APPROACH AS AN ALTERNATIVE TO THE EXISTING PRACTICES IN DEALING WITH PEOPLE WITH SPECIAL NEEDS The case of the Koper Municipal Council Mateja SEDMAK Science and Research Centre of (he Republic of Slovenia, Koper, Sl-Koper, Garlbalciijeva 18 ABSTRACT In the system of social security and national social policy, the people with special needs (SN) are still helpless individuals, who are to be dealt with by appropriate professional services and suitably qualified personnel. The Slovene system of social security, which is functioning according to the (top-down) principle, excludes participation and inclusion of the beneficiaries, which is implicitly reflected in the fact that the offered social services do not satisfy their actual needs. The beneficiaries who cannot adapt to the offered ''package" of social services, which have been adjusted for the needs of an average (non-existent) beneficiary who can be no longer looked after by his or her family; are directed to the national care, within which they are subjected to the nature of institutionalised habitation. As a/i alternative to the existing system of dealing with people with SN, the processes to build awareness and plenipotence of the beneficiaries, to establish self-help associations of the beneficiaries of social services, of their parents and patrons, and to contrive and implement the project entitled Individual forms of monitoring and aiding the people with SN began in the 90's in the territory of the Koper Municipal Council. The individual approach in dealing with people with SN as foreseen by the above mentioned project presupposes an action according to the principles "to cooperate with" instead of "to work for" and "to look after" the beneficiary. The approach of this kind enables the beneficiary to get such services in such form and of such contents that he or she wishes and actually needs. Apart from it, his (her) active inclusion in the planning of the visions of his (her) own life increases his (her) independence from professional services. Key words: people with special needs, social policy, individualised approach, alternative, Koper 179 ANNALES 12/'98 Mateja SEDMAK: INDIVIDUALIZIRAN PRISTOP KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČIM PRAKSAM .... S69-1S0 LITERATURA Bateman, J. i 1993): Sabotažne strategije. Socialno deto: časopis za teorijo in prakso, 1-2. Ljubljana, Višja šola za socialne delavce, 31-37. Božič, D. (1991): E. Goffman: Stigma - zapiski o upravljanju poškodovane identitete (prikaz). Časopis za kritiko znanosti, 138/139. Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 137-154. Brandon, D. in A. (1994): }in in jang načrtovanja psi-hosocialne skrbi. Ljubljana, Visoka šola za socialno delo. Brandon, D. in A. (1992): Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami, Ljubljana, Visoka šola za socialno delo. Brandon, D. (1993): Veselje in žalost pri normalizaciji. Socialno delo: časopis za teorijo in prakso, 1-2. Ljubljana, Višja šola za socialne delavce, 19-25. Brandon, D. (1994): Money for change. Great Britain, Anglia Polytechnic Uníversíty. Cigler, Ž. (1992): Socialno -varstvena politika. V: Črnak-Meglič, A.: Socialna država (zbornik razprav). Ljubljana, SPD Slovenije, 127-134. Črnak Meglic, A., Vojnovič, M. (1992): Socialna država - varnost, svoboda, solidarnost. V: Črnak-Meglič, A.: Socialna država (zbornik razprav). Ljubljana, SPD Slovenije, 9-19. Foucault, M. (1980): Istoria ludila u doba klasicizma. Beograd, NoSit. Goffman, E. (1984): Stigma: Notes on the Management oí Spoiled Identity. Great Britain, Pelican Books. Hudoün, V. (1981): Psihiatrija. Zagreb, jugoslavenska medicinska naklada, 15-40. jerman, D. (1991): Deinstitucionalizacija in nova psihiatrija - o stanovanjskih skupinah. Časopis za kritiko znanosti, 138/139. Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 103-112. Johnson, N. (1990): Reconstructing the VVeifare State. Great Britain, Harvester VVheatsheaf. Jordan, B. (1984): Invitation to Social Work. Great Britain, Oxford. Lamovec, T. (1995): Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup. Ljubljana, Lumi. Lamovec, T., Flaker, V. (1993): Ali v Sloveniji potrebujemo zagovorništvo? Časopis za teorijo in prakso, 3-4. Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 31-38. Naš zbornik. Ljubljana, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, 4/85, 5-6/86, 4/87, 3/90, 4/90, 2/92,4/91,1/92, 5/92, 2/93, 4/93,3/93. Rosenhan, L. D. (1991): Zdravi v bolnem okolju. Časopis za kritiko znanosti, 38/139. Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 115-136. Rus, V. (1990): Socialna država in družba blaginje. Ljubljana, Domus. Ryan, J., Thomas, F. (1990): Politics of Mental Han-dicap. London, Free Association Books. Škerjanc, J. (1995): Proces samoorganiziranja ljudi s posebnimi potrebami. Socialno Delo, 6. Ljubljana, Visoka šola za socialno delo, 401-408. Škerjanc, J. (1997): Prispevek za delovni pogovor Socialno varstvo v Republiki Sloveniji - stanje in perspektive, ki ga je organiziral Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, družino in socialno politiko (predstavitev v državnem zboru). Ule-Nastran, M. (1997): Socialna psihologija. Ljubljana. Ljubljana, Znanstveni in publicistično središče. Urad Vlade Republike Slovenije za invalide (1997): Vodič po pravicah invalidov. Ljubljana. Uranjek, A. (1988): Družina, starši in prizadeti otrok. Ljubjana, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Uranjek, A, (1988): Psihoterapija staršev in prizadetega otroka. Ljubljana, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Vončina, M. (1993): Spremembe sistema socialnega varstva v Sloveniji z vidika Duševnega zdravja v skupnosti. Socialno delo: časopis za teorijo in prakso, 1-2. Ljubljana, Višja šola za socialne delavce, 133-139. ZAKONODAJA Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (UL SRS, št. 18/76). Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih (UL SRS 1983). Zakon o socialnem varstvu (UL RS, št. 54/92, 42/94). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 12/96). INTERVJUJI Jerman, D. (10. 9. 1998); dipl. soc.. delavka Diana Jerman je svetovalka za usposabljanje in zaposlovanje invalidov na Republiškem Zavodu za zaposlovanje, območna enota Koper. Opara, D. (22. 4. 1996); dr. Darko Opara je ravnatelj Centra za usposabljanje Eivire Vatovec Strunjan. Pavčič, S. (12. 4.1996); spec. pedagoginja Sonja Pavčič je bila leta 1996 vodja Delavnic za delo pod posebnimi pogoji (enota Koper). Peterneij, O. (10. 9. 1998); dipl. soc. delavka Odila Peternelj je socialna delavka na Centru za socialno delo v Kopru. Semič Marsič, M. (24. 9. 1998); dr. med. spec. pediatrije Marta Semič Marsič je vodja otroškega dispanzerja v Zdravstvenem domu Koper. Škerjanc, J. (11. 4. 1996 in 8. 9. 1998); dipl. soc. delavka jelka Škerjanc je avtorica in vodja projekta Individualne oblike spremljanja in pomoči za ljudi s posebnimi potrebami. Trunkel, R. (23.4.1996); mag. Robert Trunkel je direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. 180 ANNALES 12/'98 gradivo UDK 323.15:372.891 (497.4) POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI iN SREDNJI ŠOLI Karmen KOLENC-KOLNI K Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za geografijo, SI-2000 Maribor, KoroSka 160 IZVLEČEK Novo nastala država je naSa sedanja družbena realnost, manjšinska problematika pa je naša zgodovinska stalnica. Pouk zemljepisa oz. geografije z učnimi cilji in vsebinami, vezanimi na poznavanje narodnostnih manjšin, naj bi v mladih ljudeh vzpodbujal potrebo po razumevanju različnih vzrokov za kulturno, civilizacijsko, politično in prostorsko raznolikost sveta. V članku so predstavljeni razultati kvantitativne analize geografskih didaktičnih gradiv, ki jih uporabljamo pri pouku v slovenski osnovni in srednjih šolah. Temeljno didaktično vprašanje je, kdaj in kako se učenci pri pouku geografije srečajo z temam/ narodnostnih manjšin, da jih lahko razumejo in usvojijo v njihovi kompleksnosti. Ali so učni cilji in učne vsebine zastavljene tako, da njihovo razumevanje lahko tvori ~ most razumevanja (med lastno državo in narodno identiteto in narodnostnimi manjšinami ter mednarodnim razumevanjem. Drugo raziskovalno vprašanje pa je vezano na vlogo učitelja in njegovega odnosa do učnih vsebin, vezanih na narodnostne manjšine in pomen mednarodne dimenzije pouka geografije. Ključne besede: pouk geografije, narodnostne manjšine, mednarodna dimenzija pouka geografije UVOD "V Sloveniji se s spreminjanjem političnega položaja in vloge naše republike v tem delu Evrope počasi spreminja tudi naša miselnost. Postajamo politično samostojen in gospodarsko aktiven del Evrope kot celote. V tem procesu bi moral odigrati svojo pomembno vlogo tudi pouk geografije, med drugim tudi z večjim poudarkom na politično - geografskih značilnostih Evrope kot celote ter njenih sestavnih delov, vse do posebnosti lokalnih skupnosti" (Kunaver, 1991, 12). Novo nastala država je naša sedanja družbena realnost, manjšinska problematika pa je naša zgodovinska stalnica. Zato so geografski učni cilji, vezani na poznavanje narodnostnih manjšin, tudi družbena potreba. V kratkem pregledu historiata tovrstne tematike lahko ugotovimo, da so različne družbeno-politične pa tudi strokovne geografske in pedagoške razprave v preteklosti pogosto vzbujale zanimanje javnosti. j. Stergar je na osnovi analize osnovnošolskih učbenikov ugotavljal zastopanost manjšinske problematike pri predmetih spoznavanja družbe in zemljepisa (1987). Med svoja opažanja ter številne kritične pripombe in predloge je uvrsti! predvsem nedoslednost pri pisanju krajevnih imen na dvojezičnih ozemljih in pomanjkanje celostne predstavitve vseh zamejskih pokrajin. M. Ume-kova pa je v svojem članku Narodnostne manjšine kot učna vsebina {1986) ugotovila, da je poznavanje našega zamejstva pri učencih po končani osnovni šoli "... zelo splošno in nenatančno. Zaradi pogoste obravnave manjšin v šoli, pogostih vesti iz zamejstva v dnevnih časopisih, na radiu in televiziji imajo občutek, da o manjšinah dovolj vedo, celo da se tem vsebinam posveča preveč časa. Razdrobljenost učne snovi o manjšinah med različne predmete in na različne stopnje verjetno povzroča občutek nasičenosti, po drugi strani pa se zaradi razdrobljenosti nivo pouka ne more bistveno spreminjati kljub različnim pristopom učnih predmetov" (ibidem, 120). Ne gjede na to, da smo takrat živeli v širšem jugoslovanskem državnem prostoru in da se je tovrstna problematika obravnavala v osnovni šoli pri dveh učnih 181 ANNALES 12/98 Karmen KO I..EN C- KOL NIK: POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI, 181-188 predmetih, v srednji pa kar pri štirih, lahko trdimo, da v osnovi učnega pristopa o manjšinah, tudi sedaj ob velikih družbenih spremembah pri nas, ni prišlo do večjega premika iz kvantitete podajanja občih značilnosti v kvaliteto razumljenega. I. Pregled učnih ciljev pouka geografije v osnovni šoli, vezanih na poznavanje narodnostnih manjšin Temeljno didaktično vprašanje je, kdaj in kako naj se učenci pri pouku geografije srečajo z temami narodnih manjšin, da bi jih lahko razumeli in usvojili v njihovi kompleksnosti. 'Tovrstno razumevanje lahko tvori "most razumevanja (med lastno državo in njeno narodno identiteto ter mednarodnim razumevanjem. Razumevanje slovenske vraščenosti v sosednje države se prav gotovo pričenja pri narodnostnih manjšinah, tako tistih v slovenski državi kot seveda slovenskih v sosednjih državah." Kvantitativni (številčni) pregled didaktične dokumentacije je dopolnjen s celotnim izpisom učnih ciljev, vezanih na obe proučevani območji. Razvrščeni so na osnovi nivojev učnih zahtevnosti (Bloomova taksono-mija učnih ciljev). Cilji so razporejeni po zaporedju, kot so navedeni v katalogih in po razredih, v katerih se poučujejo. Preglednica je enako sestavljena za pouk zemljepisa v osnovni šoli in pouk geografije v gimnazijskem programu srednje šole. Iz učnih načrtov za zemljepis (ZRSŠŠ) za osnovno šolo lahko razberemo, da se pri 198 urah zemljepisa učenci v 6. razredu seznanijo s 13 učnimi cilji na temo manjšin. V njih: - opišejo spremembe, ki so nastale na politični karti Srednje Evrope po 1. in 2. svetovni vojni, - ugotovijo, kje se politične meje ne ujemajo z narodnostnimi, - sklepajo o posledicah zgodovinskih dogodkov na sestavo prebivalstva Srednje Evrope, - naštejejo države Srednje Evrope, v katerih živijo narodne manjšine, - analizirajo upešnost vključevanja narodnih manjšin v družbeno-politično življenje večinskega naroda, - analizirajo pestro narodnostno sestavo Panonske nižine, - sklepajo o vzrokih za pestro narodnostno sestavo Vojvodine, - analizirajo narodnostno sestavo Avstrije in aevice, - naštejejo pripadnike drugih narodnosti pri nas in območja, kjer živijo, - naštejejo pravice manjšin, živečih pri nas, - ugotovijo, kje živijo Slovenci zunaj državnih meja, - sklepajo o težavah slovenske manjšine v zamejstvu, - opredelijo pojem narodne manjšine in ovrednotijo položaj narodnih manjšin. Učenci v 7. razredu imajo 1 učni cilj, vezan na manjšine, kjer: - ovrednotijo položaj Kurdov in Armencev. Učenci v 8. razredu spoznavajo šest učnih ciljev, vezanih na narodnostne manjšine, kjer: - poznajo narodni manjšini pri nas, - naštejejo in ovrednotijo pravice manjšin, ki jih zagotavlja naša država, - ugotovijo, kje živijo Slovenci na zaokroženih ozemljih zunaj naših meja, - ovrednotijo položaj Slovencev v Italiji, - ovrednotijo položaj koroških Slovencev v Avstriji, - primerjajo položaj slovenske manjšine v posameznih državah, - primerjajo položaj naše manjšine v zamejstvu in položaj narodnih manjšin pri nas. Tabela 1: Vrste in število učnih ciljev v osnovni Šoli, vezanih na poznavanje narodnostnih manjšin Viri: ZRSŠŠ - učni načrt za zemljepis v osnovni šoli, 1993/94 - katalog učno-vzgojnih ciljev zemljepisa, 1993, - učbenik Zemljepis za 8. razred osnovne šole, 1995, - učbenik Zemljepis za 7. razred osnovne šole, 1991, - učbenik Zemljepis za 6. razred osnovne šole, 1991. Klasifikacija učnih ciljev v tabeli št. 1 opredeljuje učne cilje glede na vrsto učnih zahtev (Marentič-Po-2 a m i k, 1976). Materialni učni cilji so naravnani na geografske informacije (številčni podatki, definicije, pojmi, zakonitosti itd.), formativni vzpodbujajo razvoj sposobnosti {npr. geografskega mišljenja), v tretji skupini so vzgojni učni cilji (odnosi, vrednote). Številčni obseg učnih ciljev na temo narodnih manjšin je zadovoljiv. Sama klasifikacija učnih ciljev, glede na njihovo učno zahtevnost in pestrost, kaže usmerjenost h kognitivnim učnim ciljem (60%). Na nivoju osnovnošolskega pridobivanja temeljnih informacij o tematiki je to še sprejemljivo. Enaka ugotovitev velja za uravnoteženo razmerje med učnimi cilji razvijanja veščin in vzgojnimi učnimi cilji. Manj smo lahko zadovoljni z rezultati analize učnih vsebin. Tu lahko ugotovimo, da so v večini primerov vsebine vezane na odnose ter stališča do vzgojnih vrednot. So zelo gene- Uč. vsebina in razred Število učnih ciljev formativni materialni vzgojni vseh Evropa 6. razred 4 8 t 13 Svet 7. razred 0 0 1 1 Slovenija 8. razred 2 3 2 7 skupno /%/ 6 /30,0/ 12 /60,0/ 5 /25,0/ 20/100/ 182 ANNALES 12/'93 Karmen KOLENC-KOt.NI K: POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRt POUKU GEOGRAEIJC V SLOVENSKI OSNOVNI IN SREDNJI ŠOU, 181-188 ralizirane na občo problematiko manjšin in ne poiščejo življenjske bližine učencev. Ni zaslediti učnih ciljev, ki bi učence usmerjali v razmišljanje o življenju vrstnikov v obmejnih regijah (elementi multikulturne vzgoje). Učenci so v tej starosti od 11 do 13 let še pretežno na konkretno-logičnem miselnem razvoju in bi jim zahtevana tematika na nivoju učne generalizacije (npr. na nivoju Evropa in Svet) bila pretežka. Za nekatere pa tudi miselno nedosegljiva. Kot primer lahko vzamemo edini učni c.iij v 7. razredu, ki postavlja pred učence zahtevo najvišjega učnega nivoja: "učenci ovrednotijo položaj Kurdov in Armencev" {Katalog, 1992, 8). Zaradi nivoja zahtevnosti, prostorske, družbene in kulturne odmaknjenosti tematike je pričakovati minimum (morda 1 do 2 učenca na razred) doseganja cilja. To pa že odpira vprašanje smiselnosti uvrščanja tako definiranih učnih ciljev v kataloge znanj. S tega vidika je sam eksempl ari črti pristop v izboru učnih ciljev in vsebin primerna rešitev, ki pa jo je nujno potrebno v 8. razredu postopno sistematično dograjevati. V učbeniku za 6. razred se učenci prvič srečajo s problematiko narodnih manjšin pri obravnavi prebivalstva Srednje Evrope. Skoraj v vseh državah živijo narodne manjšine, ki so bolj ali manj uspešno vključene v družbenopolitično življenje večinskega naroda. Učni cilji so vezani na primerjave političnih meja z narodnostnimi. Manjšinska problematika je torej omejena na podajanje osnovnih, uvodnih informacij. Narodne manjšine se v skladu z učnim načrtom omenjajo tudi pri obravnavi Medmorske Evrope, tokrat eksemplarno. Gre za obravnavo narodnostnih manjšin in njihovih teženj za enakopravnost Učenci naj bi ob analizi kartografskega gradiva ugotovili narodnostno pripadnost prebivalstva posameznih držav. Učnemu načrtu in učbeniku manjkajo nekatera osnovna znanja, zlasti definicije občih pojmov, na primer: narod, država, narodnostna manjšina, večinski narod, narodnostne pravice, pravice manjšin itd. Optimistično pričakovani transfer znanj na to temo iz petega razreda bi tako utrdili in dopolnili. Žal tej temi v učbeniku ni namenjena nobena skica, slika ali grafikon, ampak le politična karta Srednje Evrope, ki je za to starostno stopnjo premalo nazorna in kot edini grafični vir prezahtevna. Učni načrt v 8. razredu pri obravnavi zemljepisne lege Republike Slovenije, vključuje tudi povezanost Slovenije s sosedi preko narodnostnih manjšin in priseljencev. Pri poglavju o prebivalstvu pa se učenci seznanijo s človečanskimi pravicami in pravicami manjšin, podrobneje pa tudi razčlenijo položaj italijanske in madžarske manjšine pri nas. V učnem načrtu se ne omenja zamejskih Slovencev, položaj teh, v primerjavi s položajem manjšin pri nas, bi lahko učencem olajšal razumevanje manjšinske problematike. Učenec tako brez konkretizacije občih pojmov, še vedno ne ve, kdaj je neka narodnost tudi manjšina, zato tudi obravnava položaja italijanske in madžarske manjšine pri nas zanj ne more biti dostopna in razumljiva. V učbeniku za 8. razred (MK, 1995) najdemo narodnostno tematiko trikrat. Uvodoma pri poglavju o mejah, kjer sta v skici narodnostnega in državnega ozemlja Slovenije postavljeni vprašanji, vezani na območja poseljena s Slovenci v sosednjb državah in razširjenost jezikovnih ter narodnostnih skupin v Evropi. Pri poglavju prebivalstvo je na osmih straneh predstavljena narodnostna sestava Slovenije ter Slovenci v zamejstvu in tujini. Avtor v tekstu poudarja naslednje obče geografske pojme: narodnostna manjšina, avtohtono prebivalstvo, priseljeno prebivalstvo, narodnostne pravice, narodnostna zavest in asimilacija prebivalstva. Z 18 grafično-ilustrativnimi ponazoritvami in 8 grafično poudarjenimi vprašanji je, ob sicer zelo zgoščenem in zahtevnem tekstu, dana predvsem učiteljem bogata materialna podlaga za metodološko prilagoditev zahtevne tematike. II. Zastopanost učne teme narodnostne manjšine v srednješolskih učbenikih in delovnih zvezkih V srednji šoli dijaki v okviru 210 ur geografije v gimnazijskem programu usvajajo 62 učnih ciljev s področja narodnostnih manjšin. Ker ne bi izpisovati vseh, lahko zapišemo kot ilustrativne samo manjše število, in to tiste, ki se vežejo na Italijo. Dijaki (RIC - Geografija, 1993): - naštejejo narodnostne manjšine v Italiji in opredelijo položaj Slovencev v njej, - poznajo razporeditev narodnih manjšin v Italiji, - naštejejo italijanske regije, ki jih poseljuje slovenska manjšina, - opišejo položaj slovenske manjšine v Italiji in ga primerjajo s položajem Slovencev v Avstriji in na Madžarskem, - opišejo glavne značilnosti nacionalne sestave prebivalstva Slovenije, - naštejejo deleže Neslovencev, število obeh manjšin in opredelijo njihovo razporeditev, - ovrednotijo položaj obeh manjšin in doseljenega prebivalstva Slovenije, - naštejejo območja, kjer živijo Slovenci v zamejstvu in ovrednotijo možnosti naše manjšine v tujini za preživetje ob spremenjeni politični podobi Evrope, - razložijo spremembe slovenskih meja po 1. in 2. svetovni vojni, - naštejejo območja, kjer živijo Slovenci v Italiji, - analizirajo neenake narodnostne pravice na različnih območjih Italije, - med seboj primerjajo posamezne dele zamejstva, poiščejo njihove značilnosti in razlike. 183 ANNALES 12/'98 Karmen KOI.ENC-KOLNIK: POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI iN SREDNJI ŠOLI, 181-188 Tabela 2: Vrste in število učnih ciljev v srednji šoli, vezanih na poznavanje narodnostih manjšin Uč. vsebina Število učnih ciljev formativni materialni vzgojni vseh Evropa 13 24 3 40 Slovenija 6 12 4 22 skupno /%/ 19 /30,6/ 36/58,1/ 7/11,3/ 62 /100/ Viri: - Predmetni izpitni katalog za maturo, Geografija, 1993, RiC - učbenik Regionalna geografija Evrope, 1994, - delovni zvezek Regionalna geografija Evrope, 1994, - učbenik Geografske značilnosti Slovenije, 1992, - delovni zvezek Geografske značilnosti Slovenije, 1992, - učbenik Regionalna geografija sveta, 1991, - delovni zvezek Regionalna geografija sveta, 1991. Iz celotnega seznama je razvidno, da sta število in vsebinski obseg učnih ciljev vezanih na narodnostne manjšine, zelo velika. To velja tako za osnovno, še zlasti pa za srednjo šolo (tabela št. 2). Lahko bi rekli, da pretirana kvantiteta obvladuje kvaliteto, saj gre v prvi vrsti za poznavanje velikega števila informacij, ne pa tudi za njihovo globlje razumevanje ali medsebojne povezave. Na osnovi dolgoletne prakse poučevanja v srednji šoli, močno dvomim, da jih je v tolikšnem obsegu in nivoju zahtevnosti mogoče realizirati. Zastavlja se mi vprašanje smiselnosti uvrščanja njihovega celotnega števila v maturitetni katalog in v učno gradivo, To bi bilo smiselno le, če bi učitelji in učenci imeli možnost njihove izbire. Le-te pa zaradi maturitetnega značaja katalogov nimajo. V srednješolskem učnem načrtu ni dane možnosti definiranja osnovnih znanj na temeljnem nivoju. Takšna klasifikacija bi omogočala širjenje in poglabljanje znanj v smislu večje kvalitete razumevanja problematike konkretnih narodnostnih manjšin. Didaktično smiselno bi bilo pričakovati, da temo narodnostne manjšine v 1. letniku v okviru obče geografije dijaki utrdijo na nivoju temeljne terminologije, definicij in procesov. Tako bi dobili vsi enotno učno izhodišče, ne glede na osnovno šolo. Pri regionalno geografskih vsebinah 2. in 3. letnika pa s pomočjo eksemplaričnega izbora problemsko zastavili odkrivanje specifičnosti posameznih narodnostnih manjšin. Posledice takšnega kopičenja in didaktično neustreznega zaporedja učnih ciljev se kažejo v učni praksi v obilici poučevanja in malo naučenega ter dojetega. S kvantitativno analiza učbenikov in delovnih zvezkov je bila proučevana zastopanosti učne teme narodnostne manjšine v srednješolskem programu. Ta učna tematika je zajeta in predstavljena pri pouk geografije v 3. letniku, ki zajema obravnavo geografije Evrope. Regionalna geografija Evrope je najnovejši di- daktični komplet (MK, 1994), ki ga tvorita učbenik in delovni zvezek. Odlikuje ju eksemplarični pristop in problemska zasnova. Kot eksemplaričen primer je problem narodnostnih manjšin oz. nacionalne pestrosti najobsežneje predstavljen pri obravnavi jV Evrope, ki je tudi najbolj nacionalno mešana. Učne teme o narodnostnih manjšinah naj bi bile kot učna osnova zapisane pri vseh evropskih državah, ki imajo narodnostne manjšine (IGU, 1992). Pri vseh državah, v okviru katerih živijo narodnostne manjšine, se učni cilji navezujejo predvsem na poimenovanje posameznih narodnosti in njihove razporeditve ter razširjenosti. Pri državah z znatnejšim deležem manjšinskega prebivalstva učenec spozna varstvo manjšinskih pravic in sklep o tem, kakšne so posledice določene manjšinske politike. Učni cilji se v učbeniku Geografija Evrope nanašajo tudi na položaj slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Kot poseben problem se nacionalna sestava oz. manjšine pojavljajo pri obravnavi vzhodne Evrope, kjer so poudarjene značilnosti rusifikacije. L/čbenik Geografija Evrope je bogato opremljen z barvnimi fotografijami, kartami, tabelami in drugim gradivom. Pri obravnavi učnih vsebin narodnostnih manjšin je vizuelna nazornost omogočena s šestimi kartami : - sprememba etnične sestave Latvije v razdobju 1935-79, - jezikovna območja in narodnostne manjšine v Franciji, - jezikovna sestava Iberskega polotoka, - kolonizacija severnih in zahodnih območjih Poljske, - narodnostna sestava Vojvodine, - narodnostna sestava prebivalstva Makedonije leta 1981. Na obravnavano temo se nanašajo tudi naloge v delovnem zvezku, ki se opirajo predvsem na analizo dodanega gradiva : 2 tabeli: - narodnostna sestava držav JV Evrope, - narodnostna sestava Kosova 1948, 1961, 1971, 1981, 3 karte: - delež Albancev v prebivalstvu Kosova 1981, - narodnostna sestava prebivalstva Kosova 1981, - Rusi v Evropi. Ugotovimo lahko, da je zastopanost učnih tem o narodnostnih manjšinah v 3. letniku geografije zelo bogata in dijakom daje možnosti za oblikovanje predstave o manjšinski problematiki v Evropi. V najnovejšem učbeniku Geografske značilnosti Slovenije (I. Gams, 1996), najdemo učne vsebine, vezane na manjšine, v dveh poglavjih. V poglavju o prebivalstvu jih najdemo vključene pri temi narodnostna sestava prebivalstva ter v podpoglavju Slovenci v zamejstvu. Poleg tabelaričnega prikaza narodnostne sesta- 184 ANNALES 12/'98 Karmen KOLENC-KOINIK; POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN' PRi POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI ve prebivalstva sta tudi dve barvni karti, ki ponazarjata delež prebivalcev madžarske narodnosti v Prekmurju in delež italijanske narodnosti v Koperskem primorju po popisu prebivalstva 1991. leta. Tema Slovenci v zamejstvu se pričenja s kratkim zgodovinsko-političnim pregledom programa Zedinjene Slovenije. Poudarjen je pomen slovenskega jezika za ohranjanje narodne identitete in je ilustriran s tremi kartami: Premiki jezikovne meje v novem veku in Delež prebivalstva s slovenskim jezikom na avstrijskem Koroškem 1880. in 1991. leta. Rezija in Beneška Slovenija sta podani kot primera prevlade regionalizma nad narodnostjo in nekatere značilnosti tržaških Slovencev ter porabskih Slovencev. Pod naslovom Siovenski izseljenci pa je kratka razlaga migracij Slovencev v tem stoletju. Zastavljeno je tudi problemsko vprašanje: Kdo je Slovenec!? Ob zaključku pregleda geografskih regij Slovenije je tudi poglavje Slovenci v zamejstvu namenjeno kratkemu orisu geografskih regij slovenskega etničnega ozemlja. Vsebina se pretežno omejuje na prostorsko razporeditev manjšin ter delno analizo in medsebojno primerjavo. Barvni fotografiji Gur se je v novi razširjeni in dopolnjeni izdaji (L Gams, 1996) pridružila še barvna fotografija Trsta. Ocenjujem, da je v novi izdaji učbenika Geografske značilnosti Slovenije prišlo do kvalitetnega premika pri večji problemski zasnovi učne vsebine narodnostnih manjšin. K učbeniku pripadajoči delovni zvezek ni uporaben, ker je zastarel zaradi starosti podatkov (popis prebivalstva 1981) in novo nastalih političnih razmer s samostojno Siovenijo, spremembo mreže občin, novega zakona o državljanstvu itd. V geografskih učbenikih ne moremo in ne smemo dovoljevati pomanjkljivih in zastarelih informacij kot tudi ne nedoslednosti v njihovem grafičnem prikazovanju in tekstualnem tolmačenju. III. Vloga učitelja in njegovega odnosa do učnih vsebin, vezanih na narodnostne manjšine, tn pomen mednarodne dimenzije pouka geografije Kvantitativna analiza geografskega didaktičneg gradiva je torej pokazala, da so dani vsi na učno gradivo vezani pogoji za kvalitetno poučevanje in učenje v osnovni šoli. Le delno pa tudi v srednji šoli, kjer bi morali kritično zmanjšati sedanje število in nujno aktualizirati vsebino učnih ciljev o narodnostnih manjšinah in obmejnih regijah. Kakšna pa je pedagoška praksa? Pri tem vprašanju imamo v mislih predvsem učiteljevo usposobljenost, motiviranost in odnos do pomena učne tematike narodnostnih manjšin za bodoči multikulturni razvoj obmejnih regij in razumevanje vloge mednarodne dimenzije pouka geografije. Učiteljev odnos do neke učne vsebine prav gotovo vpliva na učenčevo sprejemanje le-te. Pedagoška komu-nikologija nas uči, da "Učenci ne poslušajo le izobraževalnih vsebin (uho za vsebine), poslušajo tudi učitelja (uho za osebo), prisluhnejo vibraciji, ki gre od učitelja (uho za odnos) in občutijo kvalitetni vpliv sporočila (uho za vpliv)" (P. Brajša 1993). Pri samem učitelju najpogosteje prihaja do mešanja vplivov med tem, v kolikšni meri je bil v času lastnega izobraževanja usposobljen za poznavanje in razumevanje multikulturnosti nekega prostora, koliko njega samega osebno vežejo vrednote večinske kulture in kako si tolmači pričakovanja delodajalca ter nenazadnje tudi prostora v katerem živi in dela. Kakšno je mnenje o tem pri srednješolskih profesorjih, je bilo raziskovano v obsežnejši raziskovalni nalogi Mednarodno razumevanje in sodelovanje v luči geografske vzgoje in izobrazbe (Kolenc-Kolnik, 1996). K sodelovanju so bili povabljeni profesorji geografije z gimnazij na narodnostno mešanem obmejnem področju Pomurja, Koprskega in severe Primorske ter kot kontrolna skupina profesorji geografije iz osrednjega dela Slovenije (Ljubljana in Celje). Na 9 gimnazijah naštetih območij poučuje geografijo 17 profesorjev in profesoric. Metodi, ki sta bili uporabljeni pri raziskavi, se uvrščata med deskriptivne in kavzalne neeksperimen-talne s področja empiričnega pedagoškega raziskovanja. Z njima sem poskušala tako posneti stanje proučevanega pojava, kakor tudi poiskati vzročno posledične zveze med posameznimi parametri. Tehnika dela je temeljila na anonimni anketi in vodenem intervjuju, instrumenta dela sta bila protokol pisnih intervjujev, ki so bili delno zvočno posneti, delno pa pisno vodeni, odvisno od želje intervjuirancev ter anketni vprašalnik. V anonimni anketi so anketiranci bili povprašam o osebnem mnenju o pomenu mednarodne dimenzije pouka geografije, skupne rezultate vseh anket so kasneje tudi individualno interpretirali. Na v tem članku predstavljeno temo jih je odgovorilo 12. Preglednica 1: Mnenje profesorjev geografije o pomenu mednarodne dimenzije pouka geografije. V našem učnem načrtu je jasno definirano in z učnimi cilji zapisano, da naj pouk geografije pospešuje pozitivne mednarodne in meddržavne odnose. da delno ne ne vem odgovori 6 4 2 / Vzgoja in izobraževanje dijakov za mednarodno razumevanje je zavestna in pomembna orientacija vaše šole in je prisotna pri vseh šolskih predmetih. da delno ne ne vem odgovori 7 4 1/ 185 ANNALES 12/'98 Ksmisn KOLENC-KOLNIKr POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI, 1 BI -1SS Ali je pomembnejše, da usposobimo dijake za razumevanje mednarodnih odnosov in problemov, kot pa da sledimo učnemu načrtu in poučujemo za uspešne končne izpite? da delno ne ne vem odgovori 5 3 3 1 Ali lahko vzpodbujate in usposabljate svoje dijake v dobre sosede? Takšne, ki bodo mednarodne in meddržavne probleme sposobni objektivno ocenjevati, ker bodo razumeli geografsko ozadje posameznih situacij in odločitev. da delno ne ne vem odgovori 9 2 1/ Ali soglašate, da se v ljudeh razvije takšna predstava o državljanih sosednje države, kakršno: - ustvarja javno mnenje in množična kultura da delno ne ne vem odgovori 5 5 11 •■ si ustvari posameznik iz neposrednih lastnih izkušenj da delno ne ne vem odgovori 5 5 0 2 - posredujejo šole oz. učitelji, znanstvene institucije da delno ne ne vem odgovori 2 8 0 2 Analiza njihovih mnenj je bila preverjana tudi v individualno vodenih intervjujih. Med pomembnejše ugotovitve lahko zapišemo, da polovica anketiranih meni, da so v geografskih učnih načrtih jasno definirane in z učnimi cilji zapisane zahteve, da naj pouk geografije pospešuje pozitivne mednarodne in meddržavne odnose. Manj kot polovica {41% ali 5 uč.itejev od 12) anketiranih pa meni, da ni tako pomembno, da usposobijo dijake za razumevanje mednarodnih odnosov in problemov, kot pa da sledijo učnemu načrtu in poučujejo za uspešne končne izpite. Vzgoja in izobraževanje dijakov za mednarodno razumevanje je zavestna in pomembna orientacija samo na dobri polovici (58,3%) gimnazij, iz katerih prihajajo anketirani profesorji. K številu pritrdilnih odgovorov sta dala svoj glas tudi dva profesorje iz kontrolne skupine (Celje in Ljubljana). Tako lahko žal ugotovim, da pomenu in vlogi izobrazbe pri mednarodnem razumevanju in sodelovanju mnogi pedagogi ne pripisujejo velikega pomena, in nas torej ugotovitev, da je v geografskem učnem gradivu zato dovolj možnosti, ne prepriča o zadostnosti in predvsem ne o kvaliteti. Očitno se učitelji še ne zavedajo, da zamujenega pozitivnega odnosa mladih do sožitja med narodi ne bo mogoče nadoknaditi. Da s tako ignoranco ne smemo biti niti malo zadovoljni, nam potrjuje neaktivni odnos šol in učiteljev do mednarodnega razumevanja še v naslednjih ugotovitvah. Po mnenju večine anketirancev je vpliv šole in učiteljev precej manjši (rang 2,46) kot vpliv javnega mnenja in množične kulture (rang 1,69) ter vpliv lastnih izkušenj posameznika (rang 1,84). To pa se le delno sklada z odgovori dijakov, pridobljenih v omenjeni raziskavi (Kolenc-Kolnik, 1996, 107-121). Nelogičnosti v odgovorih se kažejo tudi v mnenju kar 75% učiteljev (9 od 12 anketiranih), da lahko vzpodbujajo in usposabljajo svoje dijake v dobre sosede, ne da bi se temu sploh posvečali. Torej kar tako "mimogrede", kot je zapisala ena od anketiranih profesoric. Vprašamo se lahko, na osnovi česa so lahko učitelji tako samozavestni? Alt bodo dijaki mednarodne in meddržavne probleme sposobni objektivno ocenjevati, ker bodo razumeli geografsko ozadje posameznih situacij in odločitev ter vlogo narodnostnih manjšin pri tem? ZAKLJUČEK Analiza podatkov, zajetih v pregled, nam pokaže, da smo v osnovni šoli pri pouku zemljepisa dobro zastavili številčni obseg in z manjšimi odstopanji tudi vsebinski izbor tem, vezanih na narodnostne manjšine. Prevladujejo učne vsebine, vezane na informativne učne cilje. Precej manj na cilje razvoja sposobnosti geografskega mišljenja. Odnosi ter stališča do vzgojnih vrednot pa so zelo generalizirani na občo problematiko manjšin in ne poiščejo življenjske bližine, npr. doživljanja vrstnikov na narodnostno mešanih območjih (elementi multikul-turne vzgoje). Pri tem ne gre le za vprašanje nacionalne izobrazbe in vzgoje temveč "... gre tu že za vprašanje razmerja med otrokovo izkušnjo, izkušnjo ter vzgojnimi nameni odraslih, stvarnostjo in resnico o njej" (ivašič, 1989, 39). V srednji šoli je številčno preveč učnih ciljev, vezanih na narodnostne manjšine. To ugotovitev lahko utemeljujemo tudi z dejstvom, da so ti premalo medsebojno povezani. Srednješolec si ob takšnem učnem tempu in preobilici informacij ne more ustvariti podobe kompleksne problematike. Kvantiteta podatkov povsem zakrije kvaliteto sporočil, ki v tako kratkem času ne morejo biti usvojene. Postavlja se tudi vprašanje zavedanja učiteljev o subtilnosti in pomenu učnih vsebin o narodnostnih manjšinah z vidika njihovega pomena za oblikovanje dijakovega nadaljnega odnosa do mednarodnega razumevanja in sodelovanja. 186 ANNALES 12/'98 Karmen KOLENC-KOLNIK: POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI, 181-188 Pedagoški svetovalci za geografijo pri Zavodu za šolstvo in šport RS ugotavljajo, da "sedanji učni cilji pouka geografije dajejo možnosti za doseganje potreb sodobnega pouka. Vendar veliki večini učiteljev manjka samozavesti, čeprav ocenjujejo, da imajo dovolj znanja. Večina želi imeti trdno oporo in so mnenja, da so prav katalogi učnih ciljev zagotovilo, da "pravilno" poučujejo. Za suverenejše, ne samo izobraževalno delo, torej podajanje geografskih informacij, temveč tudi za vzgojno, ki naj bi vključevalo stališča, odnose in vrednotenja, se zaenkrat čutijo preveč izpostavljeni" {Kolenc-Koinik, 1996, 133-134). Ugotavljam, da so dani vsi na učno gradivo vezani pogoji za kvalitetno poučevanje in učenje v osnovni šoli. Le delno pa tudi v srednji šoli. Tu bi morali kritično zmanjšati sedanje število in aktualizirati vsebino učnih ciljev o narodnostnih manjšinah. Vse učitelje, ne glede na to, ali poučujejo v osnovni ali srednji Soli, pa dodatno motivirati, da bi v celoti dojeli njihov pomen za bodoči multikultumi razvoj obmejnih regij in bodočo Evropo narodov. Kako bomo v Sloveniji v prihodnje organizirali usposabljanje prosvetnih delavcev, še danes ni dorečeno (ustni viri: višji pedagoški svetovalci za šole z italijanskim učnim jezikom in dvojezične šole, Zavoda za šolstvo in šport RS). Osebno menim, da ni smiselno organizirati dodatnega izobraževanja za učitelje, ki poučujejo v večkul-turnih sredinah, ali npr. za učitelje geografije, zgodovine, etike in družbe, ipd. Tovrstnega usposabljanja bi morali biti deležni vsi pedagogi, v vseh okoljih. Enako pomembno je tudi, da v šoli ne poučujemo tovrstnih vsebin izolirano, samo pri določenih predmetnih področjih. Bolj kot vsebinska poglavja posameznih predmetov bi multikulturna vzgoja morala postati osnova kulture medčloveških odnosov. Tako bi mlade vzpodbujali, da bi na eni strani ohranjali osebno kulturno, nacionalno, versko itd. identiteto, na drugi pa gojili skupne vrednote človečnosti, dostojanstva in človekovih pravic. Osnove imamo podane v skupnih smernicah Komisije za geografsko izobraževanje, ki deluje v okviru Mednarodne geografske unije (IGU, 1992) in v njenih ugotovitvah, da geografsko izobraževanje lahko v veliki meri prispeva k mednarodnemu razumevanju. LEARNING ABOUT NATIONAL MINORITIES WITHIN GEOGRAPHY LESSONS GIVEN AT SLOVENE PRIMARY AND SECONDARY SCHOOLS Karmen KOLENC-KOLNIK University of Maribor, faculty of Education Maribor, Department of Geography, SI-2000 Maribor, KoroSka 160 SUMMARY The newly created Slovene state is our current social reality, while our ethnic group complexity is our historical constant The geography lessons with their teaching objectives and contents dealing with the knowledge of ethnic groups are to arouse, in young people, a need to understand the causes for this cultural, civilisational, political and spatial diversity of the world. The article presents results of the quantitative analysis of geographic materials used during the lessons given in Slovene primary and secondary schools. The very basic didactic question here is the following: when and how pupils or students get acquainted, during geography classes, with the topic of our ethnic groups, in order to understand and master them in their entire complexity. Are the teaching objectives and contents set out in such a manner that their comprehension can create "a bridge of understanding" between our own country and the national identity, between national minorities and international understanding? The other issue is linked with the role of a teacher and his/hers attitude towards the teaching contents dealing with national minorities and the meaning if international dimensions of geography lessons. All the conditions associated with the teaching material for a successful teaching as well as successful learning in primary schools are given. This, however, cannot be said of secondary schools. Here we should critically reduce the present number and actualise the contents of the teaching objectives about our national minorities, while all the teachers, disregarding whether they teach in primary or secondary schools, should be additionally motivated to comprehend, in full, their meaning for the future multicultural development of the cross-border regions and the future Europe of nations. It is not reasonable to opt for additional education for the teachers giving lessons in 187 ANNALES 12/'98 Karmen KOLENC-KOLNIK: POZNAVANJE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENSKI OSNOVNI IN SREDNJI ŠOEI, 58M88 multicultural circles or, for example, for the teachers of geography, history, ethics, and similar subjects. Such qualifications should be acquired by all pedagogic workers, in all possible environments. It is equally important that the contents of this kind are not taught in isolated manner, i.e. only within certain subjects. Multicultural education should more than some kind of contentua I aspects become a basis of culture of interhuman relations. Key words: geography lessons, national minorities, international dimension of geography lessons LITERATURA iN ViRI Brajša, P. (1993): Pedagoška komunikologija. Glotta Nova, Ljubljana. Delovni zvezek (1991): Regionalna geografija sveta. Ljubljana, Mladinska knjiga. Delovni zvezek (1992): Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga. Delovni zvezek (1994): Regionalna geografija Evrope. Ljubljana, Mladinska knjiga. International Charter on Geographical Education (1992): The Declaration, Commission on Geographical Union, London. Ivašič, M. (1989): Vrednotenje jezika in narodne pripadnosti v šoli. Analiza osnovnošolskih učbenikov. SLORI, Trst. Kolenc-Kolnik, K. (1996): Mednarodno razumevanje in sodelovanje v luči geografske vzgoje in izobrazbe: na primeru slovensko-italijanskega in slovensko-madžar-skega obmejnega prostora. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Kunaver, J. (1991): O "političnosti" pouka geografije in vlogi politične geografije pri njem. Geografija v šoli, Zbornik referatov seminarja permanentnega izobraževanja 5. Ilešlčevi dnevi 1. Ljubljana, 89-93. Marentič - Požamik, B. (1976): Pomen operativnega oblikovanja vzgojnoizobraževalnih smotrov za uspešnejši pouk. Sodobno pedagoško delo. Zavod SRS5, Ljubljana. RIC - Predmetni izpitni katalog za maturo, Geografija, 1993. Učbenik (1991) Regionalna geografija sveta. Ljubljana, Mladinska knjiga. Učbenik (1991) Zemljepis za 7. razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska knjiga. Učbenik (1991) Zemljepis za 6. razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska knjiga. Učbenik (1992) Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga. Učbenik (1994) Regionalna geografija Evrope. Ljubljana, Mladinska knjiga. Učbenik (1995) Zemljepis za 8. razred osnovne šole.: Ljubljana, Mladinska knjiga. Umek, M. (1986): Narodnostne manjšine kot učna vsebina. Ljubljana, Geografski obzornik, 34, 2, Stergar, J. (1987): Narodnostna problematika v osnovnošolskih učbenikih spoznavanja družbe in zemljepisa v SR Sloveniji. Razprave in gradivo, 20. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 246-260 ZRSŠŠ - učni načrt za zemljepis v osnovni šoli, 1993/94: ZRSŠŠ - katalog učno-vzgojnih ciljev zemljepisa, 1993. ZRSŠŠ - učni načrt Geografija - 210 urni program, 1994. 188 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITÀ DES NOSTRI ISTSTUTS E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS OCENE iN POROČILA RECENSION! E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS IIP iil If® 111 IP ills läip? Bil IBM ANNALES 12/98 DELO NAŠ i H ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ATTIVITÀ DEI NOSTRI I5ÏITUTI E DEI LE NOSTRE SOCTETA / ACTIVITIES BY OUR ÎNSTITUTIONS ANO ASSOCIATIONS, iaS-101 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS Vlasta Tul OB STOLETNEM JUBILEJU SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA Čeravno je Slovenski šolski muzej zelo specializirana ustanova za področje šolstva, pa je njegova dejavnost širokega pomena, saj obravnava šolstvo na vsem slovenskem ozemlju, vključno z narodnimi manjšinami, obenem pa z obdelavo zamejskega in izseljenskega šolstva že tudi prerašča državne okvire in je zato zanimiv za širok krog obiskovalcev. Povezave s sorodnimi institucijami v tujini pa utrjujejo tudi njegov mednarodni položaj. V letu 1998 slavi Slovenski šolski muzej stoto obletnico ustanovitve in šestdeset let neprekinjenega delovanja, kav ga uvršča med naše najstarejše muzeje. Le trije v naši državi imajo daljšo zgodovino, in sicer Narodni muzej v Ljubljani ter mestna muzeja v Celju in na Ptuju.1 Kako so začeli Ustanovitev muzeja je bila nedvomno povezana s hitrejšim razvojem šolstva ob uvedbi splošne šolske obveznosti sredi prejšnjega stoletja, predvsem pa ga lahko povezujemo s prirejanji različnih razstav učil, ki so se kmalu po organiziranju take razstave v Londonu 1851. leta začele pojavljati tudi pri nas. Njihov glavni namen je bil skozi javno predstavitev šolskega dela izboljšati učni uspeh. Pobudniki in organizatorji razstav so bili učitelji oziroma stanovska društva, v katera so bili povezani, namen njihovega postavljanja pa je bil seznanjanje stanovskih kolegov s sodobnimi učili, saj jih večina šol pri nas takrat ni premogla, hkrati pa so z njimi tudi širši javnosti približali ustroj in razvoj šolskih ustanov. Tako je Učiteljsko društvo za Kranjsko priredilo razstavo v Ljubljani leta 1870 in ponovno 1872 ob prvem zborovanju vseh slovenskih učiteljev, sledile so podobne razstave v Gorici 1875 in 18852 ter v Mariboru 1893. 1 Za predhodnikom Narodnega muzeja v Ljubljani, Listanov-Ijenim 1821, je bii prvi naslednji leta 1861 v Gorici ustanovljen deželni muzej, ki je zbiral in še danes brani tudi kulturno dediščino območja, poseljenega s Slovenci. 2 1894 so v Gorici obenem z deželno učiteljsko konferenco ponovno organizirali že tretjo šolsko in učno razstavo. Poleg začasnih so poskušali organizirati tudi stalne postavitve. Prvo stalno razstavo učil je organiziralo Pedagoško društvo v Krškem 1888, druga pa je bila postavljena na osnovni šoli Ledina v Ljubljani 1892. Pomanjkljivost občasnih razstav je bila v tem, da so bile na ogled le določen čas, kar je obiskovalcem onemogočalo možnost študija predstavljenega gradiva, stalne razstave pa so bile osredotočene le na predstavitev učil, zato so slovenski učitelji, organizirani v okviru učiteljskih društev, sklenili ustanoviti šolski muzej. Imenovali so odbor za ustanovitev, ki je sprejel tudi pravila, iz katerih je razvidno, da se je muzej najprej imenoval Šolski muzej Slovenskega in Istrsko-Hrvat-skega učiteljstva, saj je Zaveza učiteljskih društev vključevala tudi hrvaške učitelje iz Istre; že kmalu pa je ta povezava odpadla. Med pobudniki je bil najzaslužnejši Jakob Dimnik, učitelj iz Ljubljane, ki je predlagal, naj bi muzej ustanovili v počastitev 50-letnice vladanja cesarja Franca jožefa. Do odprtja muzeja je prišlo 2. avgusta 1898 na I. mestni šoli v Ljubljani. Veliko večino denarja za njegovo delovanje je prispeval Deželni odbor za Kranjsko. Ob okroglih obletnicah ustanovitve so v Šolskem muzeju že večkrat pripravili publikacije, ki bolj ali manj natančno obravnavajo tudi razvoj ustanove. Prvo poglobljeno študijo je napisal France Ostanek. Kot lahko preberemo v njegovi obsežni razpravi v publikaciji ob sedemdesetletnici Šolskega muzeja, je podatke črpal iz "redkih beležk v sejnih zapisnikih Zaveze in iz poročil v Učiteljskem tovarišu ter Popotniku. Ostali časopisi o muzeju niso poročali" (Ostanek, 1956, 31). K sreči pa ta trditev glede poročanja časopisov vsaj za ustanovno leto ne drži popolnoma. Odzivi iz Primorske Oba ključna časnika na naših zahodnih mejah, goriška Soča, zlasti pa tržaška Edinost, sta se ustanovitve šolskega muzeja v Ljubljani dotaknila v več prispevkih. Kot smo že videli, se je šolski muzej rodil ob shodu slovenskega učiteljstva v Ljubljani avgusta 1898, priprave pa so stekle že prej; tako je Edinost objavila prvo obširnejše poročilo o njegovi ustanovitvi že 6. aprila 1898 z naslovom Šolski muzej v proslavo cesarskega jubiieja - Prejeli smo in objavljamo: (Edinost, 1898, 43). iz tega prispevka izvemo, da je Zaveza slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani v počastitev petdesetletnice vladanja Franca jožefa 1. ustanovila muzej, ki naj bi bil slavnostno odprt prve dni avgusta ob predvidenem zasedanju Zavezine glavne skupščine. Sledila je podrobna razčlenitev o tem, kakšne predmete namerava muzej sprejemati. Le-?e naj bi razdelili v pet oddelkov, in sicer: 1. pedagoško-literarni, 2. leposlovni, 3. metodično-teh-nični, 4. oddelek šolske opreme in 5. oddelek šolskih potrebščin. Vsak oddelek je natančno opisan. Prvi naj bi zajel dela in razprave o pedagogiki, o didaktiki, učne in 191 ANNALES 12/'98 DELO NASI H ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT IVITA DEJ NOS TRI ISTITUT1 E DE LIE NO STRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 1 «9-2(11 Vaški učitelj v 19. stol., maketa z razstave po Albert Anker: V vaški Šoli, Basel, Kunstmuseum (Slovenski šolski muzej). A village scholmaster, 19th Century. pomožne knjige, mladinske spise, periodične spise, glasbo in petje ter uradne spise. Z izjemo uradni!) spisov so vsi našteti literamo-pedagoški proizvodi, kot so jim rekli, natančno opredeljeni. V drugem oddelku naj bi se zbrali leposlovni izdelki slovenskih učiteljev, v tretjem pa so podrobno razdelana različna učila, od učil za otroške vrtce pa do učil za učiteljišča. Med šolsko opremo ali opravo naj bi sodile klopi, table, stojala, katedri, telovadno orodje in podobno, šolske potrebščine pa so predstavljali zvezki, držala, peresa, svinčniki in podobno. Ves ta material pa se ne bi zbira! kar stihijsko, temveč so izdelali tudi okvirna navodila, kako naj se razstavni predmeti zbirajo in obdelujejo; še več, muzej je nameraval dejavno pomagati šolnikom pri izbiri in uporabi predmetov, ki so jih nameravali razstavljati. Predmeti torej ne bi imeli le "preživete" zgodovinske vrednosti, temveč bi se živo vključevali v delo šole. Predmete, ki naj bi jih pošiljali muzeju, bi namreč presojala v ta namen izbrana "razstavna sodnija" ter jih priporočala za uporabo v ljudskih, meščanskih ali srednjih šolah (Edinost, 4, 4. 1898, 43). Ob vsakem razstavljenem predmetu so zato predvideli naslov razstavljalca, predmeti naj bi bili takšni, kot so bili pri trgovcih v prodaji, oziroma naj bi v primerih, ko jih ni bilo na tržišču, pošiljali modele, risbe ali skice. Seveda je bilo zaželeno, da so bili učilom priloženi opis uporabe, kraj izdelave ali prodaje, cena, recenzije in priporočila. Pripravljale! muzeja so apelirali na možne darovalce pred- metov, naj jih pošljejo mestnemu učitelju jakobu Dim-niku v Ljubljani najkasneje do 1. julija 1898. Resnici na-ljubo pa moramo vedeti, da v članku niso zajeti vsi-predvideni sklopi razstavnih predmetov. Pravila Šolskega muzeja, objavljena v Učiteljskem tovarišu 1897. leta (Ostanek, 1956, 88: objavljena pravila Šolskega muze-: ja), namreč govorijo tudi o vzornih šolskih izdelkih,-slikah, načrtih in modelih šolskih poslopij, dvorišč in: vrtov, kronikah najvažnejših dogodkov za slovensko: učiteljstvo in šole ter o spominski knjigi, v katero naj bi-zapisovali pomembnejše dogodke in delovanje Zaveze; in drugih učiteljskih društev. Napovedani shod se je bližal, Edinost ga je v pri.-, spevkih napovedovala in spremljala. Med drugim je., bralce seznanila, da so se shoda udeležili učitelji iz vse Slovenije in tudi "sodrugi iz Hrvaške in Češke". Goste je pozdravil j. Režek. Zbor je potekal na vrtu Narodnega doma; dopoldne je bila seja upravnega odbora Zaveze in seja odseka za ustanovitev društva "jubilejska samopomoč". Poročevalec je v prispevku zaželel sloven-: skemu učiteljstvu vso srečo pri uveljavljanju materialnih in socialnih pravic, do katerih so zaradi pomembnosti poklica za ves razvoj in bodočnost naroda brez dvoma upravičeni. Poročilo zaključuje z apelom: "...kličemo tudi mi od Adrije: Pozdravljeni v središču Slovenije!" (Edinost, 1898, 139) Že naslednja številka časnika prinaša obširnejše poročilo o dogajanjih ob shodu, slavnostni seji in govorih, vključuje pa tudi predstavitev 192 ANNALES 12/'98 DELO NA JIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT! VITA DE! NOSTRIISTiTUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA /ACTIVITOS 8Y OUR IN5TITUTIONS AND ASSOCIATION, 189-201 šolskega muzeja, ki je bil po poročevalčevih besedah sodeč izredno zanimiv. Postavitvi so bile namenjene tri sobe, kjer so "razstavljeni proizvodi: pedagoäko-l¡teranu, leposlovni, metodološko-tehnični (učila), potem šolsko orodje in šolske potrebščine". Za ustanovitev muzeja je bil, kot preberemo, najbolj zaslužen učitelj jakob Dimnik, k uresničitvi pa naj bi pripomogli tudi Čehi in Hrvatje. (Edinost, 1898, 140). Tudi Soča ni ostala gluha na zbor učiteljev v Ljubljani. Sicer nekoliko kasneje, S. avgusta 1898, je v 62. številki o tem priobčita krajšo vest, ki pa zaobjema tudi podatek, da se je prav tedaj v Ljubljani odpr! "Šolski muzej, kjer so razstavljeni proizvodi: pedagogiško-literarni, leposlovni, metodiško-tehniški, šolsko orodje in šolske potrebščine". (Soča, 5. 8. 1898, 62). Shod je bil ena od priložnosti, ko je učiteljstvo strnilo svoje vrste in si poskušalo izboljšati svoj družbeni položaj. Cesarjevo obletnico vladanja so uporabili za lažjo izpeljavo zamisli o ustanovitvi muzeja. Z vda-nostno izjavo, ki so jo namenili cesarju, so morda želeli še več. Začetek avgusta je bil za Ljubljano izredno slovesen, dogajanje pa že kar malo preveč bahavo, saj že sredi avgusta beremo v Edinosti zapis z naslovom "Paralela mej vseslovenskim učiteljskim jubilejnim shodom v Ljubljani in učiteljstvom na Tolminskem" (Edinost, 1898, 152). Poročevalec izpostavi velik absurd, ko so na slavju v Ljubljani govorniki poudarjali in priznavali velike zasluge slovenskemu učiteljstvu za prebujo in napredek naroda ter srečo domovine, po drugi strani pa je bilo resnično stanje marsikje popolnoma drugačno; na Tolminskem učitelje preganjajo, jih zalezujejo, ovajajo, jim jemljejo ugled, in kdor se jim postavi v bran, je še sam tepen, so zapisali v članku. Sploh lahko ugotovimo, da se je nezadovoljstvo slovenskega učiteljstva s primorskega konca zaradi nezavidljivega materialnega položaja, in bojda zaradi premajhne ali netaktne podpore slovenskih poslancev, kar močno odražalo tudi v časopisnih polemikah. Prav razprave okrog take problematike so pustile v nemar zanimivo, vendar pa v takratnem trenutku manj vitalno pomembno zadevo, kot je bilo ustanavljanje in delovanje Šolskega muzeja. Pravi interes za šolski muzej je pri Primorcih zaživel nekoliko kasneje v spremenjenih okoliščinah. Pobudo za ustanovitev šolskega muzeja je dal Ferdo Kleinmayer in jo predstavil tudi v Učiteljskem listu februarja 1921 (Učiteljski list, 16. 2. 1921, 4 in 1. 3. 1921, 5). Zamisel je dozorela že leto poprej na konferenci tržaškega učiteljstva, vendar je ideja dobila poln razmah leta 1921. Po prvotnem predlogu naj bi muzej zajel le tržaški okraj, ustanovljen pa naj bi bil pri tamkajšnji knjižnici. Učiteljstvo se zamisli ni oprijelo, verjetno zaradi preskope predstavitve, kot je ugotavljal F. Kiemmayer, ustrašili pa naj bi se tudi morebitnih stroškov. Širšo in natančnejšo predstavitev je podal na okrajni učiteljski konferenci leta 1921 in jo tudi objavil v ome- njenem časopisu. Šolski muzej naj bi ustanovili za vso Julijsko krajino, za območje, poseljeno s Slovenci in Hrvati, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo ¡taliji, sedež pa bi bil v Trstu. Muzej bi obsegal zgodovinsko-sta-tistični oddelek, oddelek za učila ter oddelek za mladinsko slovstvo. Do uresničitve zamisli žal ni prišlo, ker Zveza slovanskih učiteljev ni imela dovolj denarja, predvsem pa se je razvoj slovenskega in hrvaškega šolstva postopno ustavil z zloglasno Gentilejevo reformo Šolstva v za Primorce uničujočem fašističnem režimu Italije. Zaton in ponoven razcvet muzeja Kljub obetavnim začetkom je življenje novo ustanovo 2e kmalu pripeljalo pred težke preizkušnje. Problem so bila predvsem sredstva za njegovo vzdrževanje, zato se je moral v težnjah za zmanjševanje stroškov seliti na druge lokacije v mestu in je konec 1906 pristal na ljubljanskem gradu. Tam pa je imel le malo obiskovalcev, dotoka denarnih sredstev ni bilo več, saj ga je po začetnem navdušenju zapustila tudi Zveza učiteljskih društev. Leta 1910 so muzej preselili v novozgrajene kletne prostore Učiteljske tiskarne, po treh letih pa so ga ukinili. Tako tudi Slovenci, ki so ostali po prvi svetovni vojni združeni v novi državi SHS niso premogli šolskega muzeja. Do obnovitve je prišlo šele leta 1938 z ustanovitvijo oddelka za osnovne šole, nato še oddelka za srednje in meščanske Šole. Upravnik muzeja in pobudnik za obnovo je bil prof. Rudolf Kobilica, ki je tudi pripravil načrt dela muzeja. Spričo začetka druge svetovne vojne pa se le-ta ni mogel udejanjiti. Po vojni je ponovno zaživel v prostorih učiteljišča, nato v osnovni šoli Ledina, od 1953 v dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti in od 1984 v stavbi nekdanjih uršulinskih šol ob baročni uršulinski cerkvi na Plečnikovem trgu v strogem središču Ljubljane. Danes so v tej stavbi postali najemniki, saj jo je država z denacionalizacijo vrnila Cerkvi. Upajmo, da nove okoliščine ne bodo krnile njegove dejavnosti. Za Rudolfom Kobilico je 1951. leta ravnateljstvo prevzel France Ostanek, ki je muzej temeljito reorganiziral in postavil temelje današnjemu delu. Muzej je razdelil na več oddelkov, in sicer razstavnega, arhivskega, dokumentacijskega ter pedagoško knjižnico. Po njegovi zaslugi se je poglobilo sodelovanje s šolami, predvsem pa je omembe vredno odpiranje ustanove navzven, povezovanje z drugimi muzeji doma in v tujini, kamor lahko uvrstimo tudi povezovanje s šolskimi muzeji v Jugoslaviji, kar se je 1962. leta manifestiralo v izdajanju skupnega jugoslovanskega glasila, imenovanega Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete. Kljub spremenjenim razmeram, razpadu bivše države, pa Slovenski šolski muzej nadaljuje s samostojnim izdajanjem publikacije z novim imenom Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. Leta 1974 je vodstvo muzeja 193 ANNALES 12/'98 DELO NAîJH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTiViTÀ DE! NOSTRI ISTITUTi t. DELIE NOSTRE SOCIETÀ / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 189-201 sprejela Slavica Pavlič, za njo pa dr. Andrej Vovko, ki je ustanovo vodi! do maja 1998, ko je krmilo prevzel mag. Branko Šuštar. Muzej se je počasi kadrovsko krepil, kar omogoča njegovo vse bolj pestro in bogato dejavnost. Slovenski šolski muzej danes Številne razstave, razprave, raziskave in izdaje publikacij pričajo, da je številčno sicer majhen kolektiv muzeja izjemno dejaven. Svoje delo so že v jubilejni publikaciji iz 1978. leta med drugim nazorno opisali z naslednjim odstavkom ; "Delo delavcev v šolskem muzeju se delno razlikuje od dela drugih muzejev. V njem niso strokovni delavci !e zbiratelji in preučevalci gradiva, ki ga zbirajo in razstavljajo, temveč morajo poznati notranje didaktično delo šol in vso šolsko zakonodajo, ki je bila v veljavi na ozemljLi, za katero zbirajo gradivo. Ni dovolj, da so dobri zgodovinarji, ki poznajo narodno in splošno zgodovino, poznati morajo tudi zgodovino šolstva, za katero iščejo gradivo, in še nekdanje in sodobne smeri pedagogike. Za prirejanje občasnih razstav z različno tematiko je nujno, da so razgledani v metodiki posameznih predmetov in seznanjeni z učnimi načrti." (Pavlič, 1978, 38). Organiziranost dela oziroma dejavnosti v oddelke je v osnovah podobna začetni. Najstarejši in verjetno najbogatejši je razstavni oddelek, ki zajema najrazličnejše muzealije, s katerimi muzej lahko ponazarja razvoj šolstva, predvsem s pripravljanjem razstav, na katere pride letno vsaj 5000 obiskovalcev. Vsako leto priredi več občasnih tematsko zaokroženih razstav, ki ob široki vsebini pokrivajo lahko obsežnejši teritorij, tudi Primorsko, le redko pa so specialno vezane na kako območje ali na posameznika. Posebej sta bili primorskemu območju med drugim namenjeni razstavi o begunskih šolah za primorske izseljence med prvo svetovno vojno in o italianizaciji šolstva na Primorskem po prvi svetovni vojni. Osrednja in jubilejna je letošnja postavitev razstave o maturah, na kateri so predstavljene muzealije iz vseh koncev Slovenije. Že dobro desetletje pa je na ogled tudi stalna razstava o razvoju šolstva na Slovenskem od začetkov pa do leta 1848. Priprava razstav pomeni po eni strani predstavitev dejavnosti javnosti, po drugi pa tudi pridobitev prenekaterega gradiva, ki bogati depoje muzeja. V razstavnem oddelku hranijo izredno zanimiva in dragocena učila, od šolske opreme in pribora, šolskih spričeval do številnih primerkov zlatih in črnih knjig, v katere so vpisovali najbolj oziroma najmanj uspešne šolarje. Tu je shranjenih več zanimivih starih letnih šolskih poročil tudi iz Primorske in sicer iz Kopra, Gorice, Senožeč in Idrije ter vabila na šolske skušnje (javno ocenjevanje učencev) iz Vipave, Idrije, Postojne in Gorice. Arhivski oddelek hrani povečini nekompletno arhivsko gradivo različnih provenienc od leta 1 750 dalje, z izjemo fonda Zveze slovenskih učiteljskih društev (1854-1918) in sekcije Jugoslovanskega učiteljskega udruženja za Dravsko banovino (1918-1941), ki ju tu najdemo v celoti. Med uradnimi spisi, učnimi seznami, zapisniki učiteljskih konferenc, učnimi načrti in podobno pa najdemo tudi več starejših šolskih kronik. Za Primorsko zanimive so med drugim šolske kronike ljudskih šol na Blanči v Gorici, v Kostanjevici na Krasu/ Čezsoči, Št. Petru na Krasu, Boljuncu pri Trstu, Brezovici v Istri in na Spodnjih Škofijah. Kar nekaj gradiva za medvojno in povojno šolstvo na Primorskem je muzeju podaril Drago Pahor iz Trsta, ki je obenem tudi poskrbel za reden dotok sodobne dokumentacije o slovenskem šolstvu v Italiji. Med tem gradivom so tudi zanimivi dokumenti za čas zavezniške vojaške uprave v delu Primorske. Za raziskovalce šolske preteklosti na Primorskem so zanimivi tudi dokumenti o begunskem šolstvu-med I. svetovno vojno, o Gentilejevi šolski reformi, o preganjanju slovenskih učiteljev med obema vojnama,-, pa tudi gradivo, nastalo ob srečanju partizanskih učiteljev Primorske 1973. leta v Novi Gorici. Sprva v sklopu arhivskega, sedaj pa samostojno deluje v okviru muzeja tudi dokumentacijski oddelek. Le-ta zbira, preučuje in dopolnjuje podatke o izobraževalnih ustanovah vseh stopenj od vrtcev do univerze. Vsaka ustanova ima svojo mapo, kjer najdemo osnovne-, podatke o njenem delovanju. V okvir dokumentacijske, zbirke pa sodijo tudi letna šoiska poročila, lastne: publikacije izobraževalnih ustanov in bogata foteteka: šolskih stavb. Sestavni del muzeja je tudi izredno bogata strokovna: knjižnica, ki je v oporo in pomoč pri marsikateri raz-: iskavi preteklosti šolstva. Posebej dobrodošle so popolno ali skoraj kompletno ohranjene številne pedagoške revije, med njimi tudi Šola, ki je izhajala v Gorici,:--in Učiteljski list, ki je izhajal v Trstu, pa tudi mladinski:: tisk in šolski učbeniki. Posebno pozornost pa zaslužijo:-tudi specialni šolski šematizmi,3 ki zajemajo podatke-za.--slovenske šole in učitelje v vseh avstrijskih deželah, torej tudi na Primorskem. Pod različnimi naslovi in pri : različnih založnikih so izhajali od 1870. leta dalje ter se za Primorsko zaključili z Ročnima zapisnikoma Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine za leti--.: 1922 in 1923 (Hrani SŠM). Vsi oddelki muzeja sproti izpopolnjujejo naštete: zbirke, svojo dejavnost pa redno predstavljajo v že omenjenem glasilu Šolska kronika. Iz izčrpnih objavljenih poročil o delu lahko spoznamo, da imajo po- ji SŠM hrani imenik šolskih oblastni), Sol in učiteljev po Slovenskem iz 1874.leta, posamezne, skoraj kompletno ohranjene knjižice Popotnikovega koledarja za Slovenske učitelje od 1886/8? do 1896/97, Ročne zapisnike z imeniki ljudskih, Sol in učiteljskega osebja na Kranjskem, južnoštajerskem m Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljtidskošolskega; učitefjstva od 1897/98 do 1914/15 ter Učiteljski ročni zapisnik v vojnem letu 1915. 194 ANNALES 12/'98 DliLO NASlH ZAVODOV IN DRUSTEV/ ATTfVtTA DEI NOSTRI ISTITUTI É DFEIE NOSTRE SOC1ETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 1A9-201 membno mesto v muzeju tudi znanstveno raziskovalno deio, sodelovanje z drugimi ustanovami in aktivna udeležba na različnih simpozijih. Že vrsto let sodeluje muzej tudi pri raziskovalni dejavnosti mladih, predvsem zgodovinarjev, ki so ob pokroviteljstvu strokovnjakov iz Slovenskega šolskega muzeja opravili že precej raziskovalnih projektov tudi na Primorskem. Ko se lotevamo raziskave katerekoli teme s področja šolstva, nas pot skoraj nujno vodi tudi v Slovenski šolski muzej. Obisk v njem se nam bo vedno bogato obrestoval, saj nas čaka poleg pestre dokumentacije tudi sprejem ustrežljivih in izredno dobro podkovanih strokovnjakov. Ob njihovem jubileju jim lahko le zaželimo, da bi še dolgo tako plodno zapolnjevali vrzeli v poznavanju preteklosti našega šolstva in nam ohranjali stoletno in sodobno kulturno dediščino na tem področju. LITERATURA Edinost. Trst Ostanek, F. (1956): Slovenski šolski muzej. Ljubljana. Paviič, S. (1978): Ob osemdesetletnici Slovenskega šolskega muzeja. Ljubljana. Soča. Gorica. Učiteljski list- Trst. Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak PREDSTAVITEV DELOVANJA PININE AKADEMIJE Pinina Akademija je projekt, ki je zaživel novembra 1997, z željo, da vse za znanost in aktualna družbena vprašanja zainteresirane razveseli z okroglimi mizami in predavanji, ki se nanašajo na pereče problematike obalnega prostora in temeljne teoretske paradigme sodobne znanosti. Ne nazadnje je bila ob ustanovitvi projekta prisotna želja, da bi projekt Pinine Akademije pripomogel k vzpostavitvi kritične in razmišljajoče javnosti na obalnem področju. Dejavnost Pinine Akademije, ki poteka v okviru Zgodovinskega društva za južno Primorsko v sodelovanju s Primorskim INformacijskim Ateljejem (PINA) v Kopru, finančno podpira Zavod za odprto družbo - Slovenija. Teme okroglih miz, ki so se odvijale v obdobju od novembra 1997 clo junija 1998 v prostorih Mladinskega kulturnega centra (MKC) v Kopru in Znanstveno-raz-iskovainega središča RS Koper, so se nanašale na problematiko identitete (od osebne, spolne, religiozne do socialno-razredne). Zadnje, junijsko predavanje je bilo posvečeno nekoliko drugačni temi (nasilju v družini) s ciljem obeležitve prve obletnice delovanja Pine. V sklopu predavanj na temo "identitete" so se v obdobju od novembra 1997 do junija 1998 vrstila na- slednja predavanja: 1. Na okrogli mizi, dne 13.11.1997, posvečeni temi "Oblikovanje osebne identitete s spremljajočimi krizami v dobi mladostništva", so sodelovali dr. Mirjana Ule (profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani), dr. Maja Voclopivec s Centra za svetovanje mladostnikom in staršem iz Ljubljane in mag. Aleksander Zadel z Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. Avtorji okrogle mize so poskušali odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo oblikovanja in vzpostavljanja osebne identitete v dobi mladostništva posebna pozornost je bila posvečena krizam osebne identitete, ki spremljajo to obdobje, in boleznim odvisnosti med mladimi. Predstavljeni so bili rezultati raziskave o vrednotah mladine v devetdesetih letih in izpostavljeno je bilo vprašanje: Kakšne značilnosti, posebnosti odlikujejo današnjo mladino glede na predhodne generacije? 2. "Delo-telo-užitek" je bil delovni naslov okrogle mize, ki se je odvijala 18.12.1997 v sodelovanju z dr. Tanjo Rener, predavateljico na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, g. Zojo Skušek, urednico založbe /*CF., mag. Mojco Urek in g. Ano Zihrl z Ženske svetovalnice v Ljubljani. Okrogla miza je bila posvečena vprašanjem ženskega telesa, mišljenja in življenja ter ženski vlogi v družbi. Izpostavljene so bile "post-moderne vrednote", kot so zdravo življenje, prosti čas in delo, ki se kot ideologija sodobne družbe odražajo v življenjskem stilu posameznikov in posameznic. Zaradi kontradikiomih zahtev, ki jih družba postavlja ženski, kot je »biti močna in avtonomna« in "biti ženstvena", se pravi biti krhka, spravljiva, odvisna, smo v ženskem svetu priča različnim duševnim stiskam, med katere sodijo tudi motnje prehranjevanja (anoreksija, bulimija in druge). 3. Sledil je sklop dveh predavanj, posvečen aktualni temi "Religija in Slovenci". V okviru prvega večera, dne 5.2.1998, sta sodelovala dr. Marko Kerševan s Filozofske fakultete in dr. Marjan Smrke s Fakultete za družbene vede. Avtorja omenjene okrogle mize sta se dotaknila pomembnosti, ki jo ima religija za sodobnega človeka in njegovo dojemanje sveta, temeljnih funkcij religije in spremenjenega položaja religije v Sloveniji ter stopnje zaupanja v cerkev v devetdesetih letih. 4. Dr. Aleš Debeljak in dr. Mitja Velikonja s Centra za preučevanje religije in cerkve sta se v drugem delu sklopa, posvečenega vprašanju religije, dotaknila vprašanja religioznih identitet ("Slovenci in religija - med novimi in starimi identitetami"). Beseda je tekla o dinamični slovenski identiteti, ki jo tvorijo tako sodobni kot tradicionalni elementi. Avtorja sta primerjala pomembnejše vidike slovenske religiozne identitete s tistimi v drugih sodobnih družbah, zlasti iz anglosaksonskega sveta. 5. Sklop, posvečen vprašanjem večplastne identitete, je zaokrožil sociolog Matjaž Hanžek z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Na predavanju, dne 195 ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT] ViTÀ DH NOSTRI ÎSTITUTI £ DELIE NOSTRE SOCI ETA/ACTIVITES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS. 1S9-201 16.4.1998, je predstavil prelomno obdobje, v katerem se trenutno nahaja slovenska družba: namesto socializma kapitalizem, namesto solidarnosti tekmovanje, namesto socialnega razvoja ekonomska rast. Poudarjeni so bili procesi sodobnega razslojevanja, razpada vrednotnega sistema in sistema zaupanja, ki ga je nadomesti! vrednotni sistem brezobzirnega tekmovanja, kjer manj agresivni ostajajo na dnu. Kritično sta bila orisana eko-nomistični pogled na družbeni razvoj (poudarjanje profila) in položaj Slovenije v prepletu vrednotnih sistemov. 6. Zadnje predavanje je bilo zastavljeno s ciljem obeležitve prve obletnice obstoja in delovanja Pine, zato je bilo vsebinsko zastavljeno nekoliko drugače, korena Božac z Društva S.O.S. telefon za ženske in otroke žrtve nasilja in Katja Zabukovec z Društva za nenasilno komunikacijo sta v okviru predavanja "Nasilje v družini", dne 11.6.1998, spregovorili o pogosto zamolčanih in tabuiziranih temah družinskega življenja: nasilju, izsiljevanju, emocionalnih pritiskih itd. Poleg tega sta predstavili delovanje neformalnih oblik pomoči žrtvam družinskega nasilja, ki so se v zadnjih letih vzpostavile v slovenskem prostoru. Po poletnem premoru je za prihajajoče obdobje (november 1998 - maj 1999) v okviru Pinine Akademije zastavilljen sklop predavanj/okroglih miz s skupnim naslovom "Alternativni pogledi". V okviru načrtovanih okroglih miz bomo tako poskušali zajeti alternativne pristope in prakse na različnih področjih družbenega življenja. Ta tema je bila izbrana, ker menimo, da iskanje novih in drugačnih poti, pri razreševanju družbenih problemov ter odgovarjanju na aktualna družbena vprašanja, prispeva k spreminjanju institucionaliziranih in že uveljavljenih pristopov, ki se pogosto kažejo kot konservativni in premalo učinkoviti. - Predvidene okrogle mize/predavanja bodo vključevale naslednjih osem tem: - Demistifikacija človekovega rojstva in smrti - Alternativni modeli in pristopi k vzgoji in izobraževanju - Sonaravna kultura bivanja - Zdravstvo: alternativne prakse napram uradni medicini - Drugačen pristop k drugačnim - Zakaj potrebujemo alternativno kulturo? - Mladi ustvarjajo svoj svet - mladinske subkulture - Mrežni marketing kot alternativa tržne ekonomije? Skozi sklop "alternativnih predavanj" se bomo tako sprehodili od esencialnih vprašanj modernega človeka, ki zadevajo rojstvo in smrt, življenja v sozvočju z naravo, vzgoje in vključevanja otrok v širšo družbo in kulturo, do alternativnih pristopov, ki se kot izzivi ponujajo trenutno prevladujoči svetovni ekonomistični logiki. Salvator Žitko POROČILO O DELU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA JUŽNO PRIMORSKO ZA LETO 1997/98 Delo zgodovinskega društva je bilo v tem obdobju dokaj razvejano in razgibano. V veliki meri je potekalo v okviru začetnega programa bodisi glede mednarodnih znanstvenih srečanj, bodisi glede pubiicistično-založ-niške dejavnosti oziroma drugih dejavnosti društva. Med med narodnimi znanstvenimi srečanji v so-organizaciji Zgodovinskega društva je osrednje mesto pripadalo simpoziju SISTEMI OBLASTI IN OBLASTI INSTITUCIJ, ki je potekal od 9.-11. oktobra v Pokrajinskem muzeju Koper v sodelovanju z Znanstveno-ra-ziskovalnim središčem Republike Slovenije Koper, Filozofsko fakulteto Univerze v Benetkah, Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Trstu, Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Hrvatskim institutom za povijest u Zagrebu, Zavodom za povijesne i društvene znanosti HAZU Rš-:: jeka, Italo-germanskim zgodovinskim inštitutom v Tren-tu in Italijanskim društvom zgodovinarjev institucij. Udeležili so se ga zgodovinarji iz Slovenije, Hrvaške in Italije, predvideni pa so bili tudi referenti iz Francije in Nemčije. V letu 1997 so tekle še priprave za organizacijo strokovnega posveta Josip Agneletto - slovenski kulturnik in: politik v Istri in Trstu (1884-1960), ki se je odvijalo 18. aprila 1998 v Trstu v sodelovanju z Znanstveno-razisko-valnim središčem Republike Slovenije Koper, Narodno: in študijsko knjižnico - Odsekom za zgodovino, Krožkom za družbena vprašanja "Virgilij Šček v Trstu in Kul-: turnim klubom Istra. Hkrati so tekle priprave za organizacijo mednarodnega znanstvenega sestanka "Peter Pavel Vergeri ml. Polemični mislec v Evropi 16. stoletja" (ob 500-letnici rojstva), ki se je odvijal 1. in 2, oktobra-letos v Pokrajinskem muzeju Koper. Soizdajateljska dejavnost z ZRS Koper v znanstvenem publiciranju revije Annales je tako tudi v letu 1997 podprla raziskovalno delo in ponudila širši javnosti vpogled v svoje znanstvene in strokovne dosežke zadnjih nekaj let. Zgodovinsko društvo je v soizdajateljstvu z ZRS Koper v letu 1997 pripravilo in izdelalo dve Številki revije Annales (10. in 11. številko), prispevke znanstvenega sestanka "Veliki reformator 18. stol. Gian Rinaldo Carii med Istro, Benetkami in Cesarstvom" v zbirki Acta Histriae, v knjižnici Annales pa lepo število del: Rastlinstvo Primorskega krasa in Istre - Travniki in pašniki dr. Mitje Kaiigariča, Poštna zgodovina in fila-telija na Primorskem B. Morenčiča in V. Guština ter prevod romana Marjana Tomšiča "Šavrinke" v italijanščino- Založniško-programsko zasnovo smo obravnavali in potrdili tudi na izvršilnem odboru društva leta 1997. Poleg teh del sta takoj na začetku leta 1998 v isti 196 ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ATTiVITA DEI NOSTRi ISTITUTi E DEI..LE NOSTRE SOCIETA / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS,"189-201 ' zbirki izšli še dve monografski deli in sicer Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi Istre avtorja dr. Mana Perosse in Geografska imena v severozahodni Istri avtorja dr. Julija Titla. Zgodovinsko društvo je v letu 1997 sodelovalo pri predstavitvi nekaterih publikacij, ki so izšle v okviru založniške dejavnosti društva in ZRS Koper: predstavitev zbornika Acte Histriae V. na sedežu Accademije dei Concordi v Rovigu 29.5.1997. Z akademijo v Rovigu je društvo oblikovalo program sodelovanja na raziskovalnem področju zlasti na proučevanju zgodovinopisja. Ravno tako je društvo sodelovalo pri predstavitvi 9. številke znanstvene revije Annales - series historia naturalis (9. 4. 1997) in 11. številke 16. februarja 1998. Dejavnost društva je segala tudi na druga področja, in sicer prek šolske sekcije, ki jo vodi Vida Rožac Darovec. Tako je društvo sodelovalo pri oblikovanju Pinine akademije z vrsto predavanji iz različnih področij družbenega življenja. V letu 1997 je društvo v skladu z novim zakonom o društvih pripravljalo predlog novega statuta, ki ga je na podlagi dopolnil pristojnega urada dokončno sprejel Občni zbor društva na svoji seji 13. novembra 1998. Mudnamdm kinij^ninca PETER PAVEL VERGERU mi. Polemični mislec v evropi i 6. stoletja OB 50 Prostorski prikaz ureditve obale med Koprom in Izolo -pogled na območje Žusterne. Spatial scheme of the Koper - Izola coast's arrangement - view of the Žusterna area. Naloga sledi dvema vrednostnima izhodiščema. Prvo je renaturaii2acija obale, drugo pa strogo varovanje naravne dediščine. Neposredni namen je razširitev obalnega pasu in ureditev stika morja s kopnim z elementi morske arhitekture. Projekt predpostavlja čim večjo renaturalizacijo okolja s čim manjšimi posegi in vplivi v prostor ter ustvarja hibridno umetno krajino. Razširitev obalnega pasu dosežemo z vnosom pestrih mestnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Obala vzpostavi nov odnos z morjem ob ohranitvi in varovanju morskih biotopov in vrst ter značilne krajinske podobe. Funkcij in vsebin v prostor ne vnašamo homogeno, ampak jih v določenih točkah zgostimo in povežemo z javnim prometnim sistemom in alternativnimi prometnimi povezavami (kolesarjenje, pešačenje, veslanje ,..). Vmesni prostor ohranjamo čim bolj prazen. Z vnosom novih vsebin v prostor ne posežemo le v prostorsko, ampak tudi v družbeno sfero, saj s socializacijo javnega prostora dvignemo bivanjsko kulturo prebivalcev. Predpogoj urejanja tega območja je dobro premišljeno načrtovanje prometa. iz razvojnega projekta Koper 2020 je razvidno, da so obstoječe magistralne ceste preobremenjene, zato nadaljnji razvoj predvideva traso Semedela-predor Marko-vec-lzola (Viližan) (Koper 2020, 1994). Tako je tranzitni promet pomaknjen v zaledje. Na obstoječi trasi obalne ceste med Koprom in Izolo se ohranijo le še kratki odseki lokalnih cest ali dovozov. Trasa obeh poti med Koprom in Izolo v celoti poteka ob obali. Oba sistema sta strogo ločena od motornega prometa in dobro navezana na javni promet. Peš pot v celotni trasi poteka tik ob obali, tako da ima pešec nenehni stik z morjem; hkrati pa je morje dostopno vsem. Med Koprom in Žusterno je pes pot urejena kot promenada (lungo-mare), ki Semedelo in Žusterno tesneje povezuje s starim mestnim jedrom. javni promet je načrtovan na več ravneh. Za ureditev medmestnega prometa je najprimernejša mestna železnica, na katero se v prečni smeri navezuje avtobusna prometna mreža, javni promet ob obali poteka po železnici, z uvedbo rednih pomorskih linij pa tudi po morju. Celotni sistem javnega prometa je urejen tako, da se vsi sistemi povezujejo v prometnih vozliščih, ta pa so povezana s peš in kolesarskimi potmi. Ob vozliščih so urejeni večji parkirni prostori. Celotno področje je razdeljeno na več polov zgostitve z vmesnimi razredčitvami. Poli zgostitve so Žusterna, rt Rex in Ruda. Žusterna in Ruda predstavljata že urbanizirano površino, ki ji z dodajanjem in spreminjanjem funkcij zvišamo kvaliteto. Rt Rex nam skupaj s sotesko in bolnico Izola nudi možnost zgostitve, ki ni neposredno na obali in je predvsem vizualno skrita v zaledju. S tem ohranjamo obalo v čim bolj naravnem stanju, hkrati pa nadaljnji razvoj premaknemo proti bolnici. Nasutje pred Žusterno, ki je bilo narejeno za traso 203 ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZiONI / REVIEWS ANO REPORTS. 203-214 nove avtoceste, je sedaj brez funkcije in zanemarjeno. Zato to področje namenimo rekreativnim in Športnim dejavnostim, predvsem tistim, ki potrebujejo večje objekte. Lokacija je primerna zaradi sanacije razvrednotenega območja, bližine mesta in možnosti parkiranja. Kopališču Žusterna se spremeni namembnost: iz bazenov, ki so ograjeni, tako da obaia ni dostopna vsem, se uredi v mandrač s spremljajočim programom, vezanim na morje (čolnarna, sposojevalnica čolnov in kopališki objekt). Prisotnost morja v urbanem okolju se izkoristi za novo rabo morja, že urbanizirano področje pa zgosti tako, da se poveča stik prebivalcev z morjem in s tem zviša kvaliteta bivanja. Poleg Žusteme so pomoli in arhipelag plavajočih ploščadi namenjeni kopalcem, ki so zaradi rastišča pozejdonke pomaknjeni globlje v morje. Bližina Kopra in urbanizirano pobočje Žusteme narekujeta gostoto pomolov in ploščadi. V soteski pri rtu Rex je predviden akvarij s potapljaškim centrom in restavracijo. Soteska je ozka in zaprta proti morju, zato je zaradi svoje bližine in hkrati vizualne oddaljenosti od obale primerna za vraščanje novih elementov. Center je zaradi svoje dejavnosti aktiven in zanimiv tudi zunaj sezone in ima lahko tudi izobraževalno vlogo. Objekti v soteski niso vidni z morja, čeprav so tik ob obali. Center je povezan z izolsko bolnico z gondolo. Na rtu Rex je v morju razgledišče z restavracijo, od koder je v obe smeri razgled po slovenski obali. Ruda je s svojim zapuščenim peskokopom in industrijskimi obrati obsežna siva cona neposredno na obali, zato je smotrno te dejavnosti umakniti, sanirati peskokop in vnesti nove vsebine, ki so vezane na morje in obalo. Na neurejeno pobočje zapuščenega pesko-kopa so lamelno po strmini postavljene stanovanjske stavbe. Ostalo območje Rude, ki je bil včasih klif, sedaj prekrivajo vodne površine in paviljoni. Vmesni prostori med poli so namenjeni različnim oblikam kopanja, ureditve obale so oblikovane glede na naravne danosti. Božo Rozman VODNI PARK BONIFIKA - UREDITEV OBALNEGA PASU MED KOPROM iN SEMEDELSKIM KANALOM Obalni pas med Koprom in Semedelskim kanalom je del koprske Bonifike, ki bi ga lahko uvrstili med zanemarjene dele obalnega pasu. Pomen mu daje le peš pot po bivši Semedelski cesti, ki pa zaradi neprimerne opreme, prometnega režima, poletne vročine in občasnega poplavljanja ne ustreza značaju mestne obmorske promenade. Območje obdelave sestavlja ozek pas močvirnatega terena, zaraslega s trstičjem in drugo samodejno vegeta- Maketa ureditve vodnega parka na semedelski Bonifild, Scale model of the Water Park's arrangement at Se-medela Bonifika. cijo na Še nepozidanem delu Bonifike. Meje območja tvorijo na severu mestna tržnica, na jugu semedelski kanal, na vzhodu Ljubljanska cesta in na zahodu stara Semedelska cesta. Zaradi stalnega nasipavanja, s katerim se stihijsko rešuje pomanjkanje parkirnih površin v zaledju starega mesta, se postopoma spreminja sicer nekultivirana, vendar značilna mestna krajina v komunalno površino. S tem se spreminja identiteta odprtega prostora, ki nam še edini ohranja pogled na mestni obris in priča o otoškem izvoru Kopra. Načrtovalska metoda temelji na urbani in krajinski analizi ožjega območja in stičnih območij ter varovanju naravne dediščine in renaturalizaciji razvrednotenih površin. Z ovrednotenjem še ohranjenih in virtueJnih kulturnih plasti, sedimentiranih na območju, so bila. postavljena izhodišča za preurejanje. Namen naloge je z vodnim parkom in obmorsko mestno promenado zaustaviti neprimerne posege in problematizirati nadaljnje zasipavanje Bonifike. Danes, zapuščeni in razvrednoteni odprti prostor naj bi s preureditvijo postal aktiven del glavnega mestnega prostora in privlačna peš povezava med danes razločenimi predeli mesta. Nova ureditev temelji na zamisli o vodnem parku, kjer bi bili poustvarjeni značilni zgodovinski nanosi v obliki časovnega sosledja, po katerem se je izoblikovala Bonifika: to so morje, soline, poljedelska kultura, močvirje in končno obmorska mestna promenada kot hrbtenica novega mestnega parka. Oblikovani so številni elementi vodnega parka. Vode: obstoječi odvodni kanali in njihova geometrija so preurejeni v plitve bazene po sistemu solin. Bazeni programirano spreminjajo svojo podobo in s tem vtis na opazovalca z različnimi odsevi in zemeljskimi vzorci. Rastlinje: ohranjena je avtohtona trstika kot prevladujoča rastlinska vrsta v kombinaciji z drugimi balo-fitnimi sestoji. 204 ANNALES î 2/'98 OCENE IN PO ROC II A/RECENSION! E RE LAZI ON I / REVIEWS AND REPORTS, 203-2 M Lahke in nestabilne strukture: senčila in pergole iz posušene trstike nadomeščajo drevesno zasaditev. Razporeditev razglednih in vodnih stolpičev ter postajališč tvori omrežje točkovnih generatorjev v parku. Nomadske ploščadi: akvarij, potujoča raziskovalna šola, manjši lokali, ... izoblikujejo dopolnilno omrežje programskih točk vzdolž promenade. Osvetlitev: je točkovna, linijska, ploskovna, 3D, ognjemet, program nočnih svetlobnih učinkov,... daje možnost za nočno podožtvljanje stoječega in dinamičnega vodnega elementa vzdolž promenade in njeno nočno življenje. Promet: kolesarski in peš promet bi bil speljan vzporedno po promenadi, tako da bi ponudili možnost tesnejšega stika z morjem, vodnih bazenov in trstičevja na drugi strani. Poti preko površin vodnega parka so speljane v vzdolžni in prečni smeri po dvignjenih brveh, s katerimi bi omogočili ambientalno drugačen in bolj zanimiv prehod obalnega pasu. Dvig brvi nad površino bi zagotovila večjo preglednost celotnega parka. Kolesarskemu in peš prometu, ki poteka po podhodu pod magistralno cesto do naselja Žusterna in Semedala, bi ponudili alternativne možnosti z dodatnim podhodom in nadhodom. Vodni promet in spremljajoči komunaini privezi bi bili urejeni v podaljških prečnih poti parka na lesenih pomolih promenade. Poiona Fiiipič tn (ana Kocbek REVITALIZACIJA iN REURBAN1ZAC1JA OBALNEGA PASU MESTA KOPER Mesto Koper, ki je bilo za casa Beneške republike vrh Istre, je bilo prvotno otok. S kopnim so ga povezali tako, da so nasipavaii najprej cesto, potem pa vedno več okolice otoka, tako da je danes Koper le Še mesto na obali. Sredozemsko morje sega s Koprskim zalivom najseverneje v Evropo. Luka je že v 18. stoletju prevzela dominantno vlogo na obali. Danes je razvidno, da je Luka mesto fizično zavzela in vizuelno razvrednotila. Del mesta, ki meji na Luko, je programsko in fizično ločen od starega mestnega jedra. Rešitev tega problema ponuja mestna morfologija. Tangencialno na otok poteka ena izmed mestnih vpadnic, njena os, kot pomol podaljšana v morje, pa reši dva izmed koprskih prostorskih problemov, Luko in Škocjanski zatok. Luko prestavi ob nov odmaknjen pomol, mestu pa vrne del nekdanje obale, kjer ostanejo kakovostni objekti današnjih skladišč, ki naj jih naseli novi program. Nov, tangencialni pomol je ločen na dva dela, luški in mestni. Mestni del služi za priveze barkam in je preko stopnišč povezan z morjem. Valobran varuje mandrač pred vplivi odprtega morja. Vzdolž pomola je speljan kanal do Škocjanskega zatoka. Tudi ta ločuje dva programa. Kjer so nekoč stale ograje in grobo zarezale v prostor, je kanal širok in tako neprehoden, kjer pa se otok - mesto s svojo bližnjo okolico vizuelno povezuje, je kanal ožji. Poti, ki so bile sicer prekinjene, stečejo preko kanala, a z zaznavno spremembo v strukturi poti. Razmejitev oskrbuje Škocjanski zatok s svežo vodo in ga tako ohranja pri življenju. Mestna obala je podaljšana z mandračem, ki dopušča možnost približati se mestu s čolnom ali barko. Valobran jih varuje pred odprtim morjem. Stare karte mesta Koper, ko je še ležalo na otoku, prikazujejo, da je tu mandrač nekoč že bil. Obstoječa skeletna arhitektura in smiselna urbanistična postavitev ponujata programsko fleksibilnost. Programska in funkcionalna delitev, ki je izpeljana iz mestne zasnove, otoku vrne njegovo morje in mu omogoči, da znova postane enotno mesto. Klančine povezujejo nivojsko ločeno mesto in prej nasilno prekinjene poti stečejo do morja. Z odprtjem tega dela "otoka" promet steče po njegovem obodu. Ob morju je hitrost prometa omejena s smiselnimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi. Višinska razlika tal ponuja možnost za parkiranje v brežini. Z odprtjem spodnjega dela daljše hiše prej nasilno prekinjeni trg steče do vode in jo vsaj mentalno poveže z mestnim robom. Tako velika modrina, sonce, čolni in ribe ne bodo le sanje otrok na drugi strani betonskega zidu. Obe hiši sta na delih, ki bi sicer zapirali poglede z roba mesta proti morju, odprti. Veliki bazen s slano vodo daje obali značaj urbanega kopališča. Različna nivoja obale in otoka sta povezana na dva načina. Staro mestno jedro se širi do vode po kiančinah in preko trgov. Vse povezave so speljane v smeri voda - mesto. Hiše potekajo pravokotno na to smer vzdolž obale. Orientiranost in razgled na odprto morje dajeta tem hišam kvaliteto bivanja v enkratnem ambientu. Tlakovani trgi na mestnem delu obale so zasajeni z visokim drevjem po vsej svoji površini. Prikaz predlaganih prostorskih posegov na severni obali mesta Koper. Scheme of the proposed land-use intervention on the northern coast of Koper. 205 ANNALES 12/98 OCSNE iN POROČILA / RECENSION I E RElAZiONI/REVIEWS AND REPORTS, 203-214 Manca Plazar UREDITEV ORNITOLOŠKEGA REZERVATA V ŠKOCJANSKEM ZATOKU Projekt obravnava območje Škocjanskega zatoka pri Kopru kot redek ekosistem poislanega močvirja. Ciij je ureditev zeleno-vodnega pasu okoli mestnega jedra Kopra in ornitološkega rezervata v Škocjanskem zatoku. Ureditev naravnega parka v urbaniziranem obalnem pasu poskuša ustvariti trajnosten, uravnotežen urbano -krajinski mozaični sistem. Pri ureditvah so uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohranjeni obstoječi biotopi, da je poseganje v naravne procese in prostor čim manjše. Škocjanski zatok, s kopnim obdano morje, je nastal kot posledica človekovih posegov v naravno okolje, z zasipanjem plitve obalne lagune in gradnjo Luke Koper (Tonili 1993). Območje Škocjanskega zatoka predstavlja neurejeno, onesnaženo območje ob starem mestnem jedru. Vanj segata mrtva rokava Badaševice in Are, preko umetnega preliva pa je povezan z morjem (Jarnjak, 1996). Pogled s celine proti mestnemu jedru in Luki je neprijazen, saj vidimo napol zasuto močvirje in za njim smetišče, skladišče in parkirišče tovornjakov. Zatok sodi med mokriščne ekosisteme, ki so temeljnega pomena za varovanje integritete vodnega cikla in biološke pestrosti. V vodnem ciklu so prav mokriščni ekosistemi: poplavne ravnice, sladkovodna močvirja in ustja rek osnovnega pomena. Sodijo med "kritične ekosisteme", ki jih je v primeru degradacije ali uničenja treba povrniti v stanje, podobno prvotnemu. Njihova gospodarska in ekološka vrednost je zelo visoka, saj predstavljajo območja velike biološke pestrosti, filtrirajo onesnaževalce, vzdržujejo raven podtalnice in pomagajo vzdrževati ravnotežje pri spremembah v vodnem režimu. Škocjanski zatok sodi tudi med območja izredne biološke pestrosti. Razvil se je v brakično močvirje, enega najredkejših in najbolj ranljivih habitatov z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst. Zatok spada med ornitološko najpomembnejša področja v celi Sloveniji. Ptice ga uporabljajo kot prezimovališče, selitveno postajo in gnezdišče (Makovec. et. al., 1993; Škornik et. al., 1990; Sovine, 1996; Škor-nik, 1990). Ureditev ornitološkega rezervata v Škocjanskem zatoku, ki ga predlaga projekt, bi primerno razrešila večino danes obstoječih težav v prostoru. Škocjanski zatok kot naravni park vključuje v zeleno vodni pas, ki obdaja staro mestno'jedro Kopra. Naravni park bi postaf področje za sprostitev napetosti, ki nastajajo ob neskladnih dejavnostih v okolici zatoka. Park bi nudil lep pogled z okoliških gričev ter s ceste in železnice, ki pripeljeta v Koper. Vtis o mestu bi bil tako mnogo bolj prijeten in zanimiv, saj bi bil Koper s te strani videti kot Prikaz ureditve ornitoloSkega rezervata. Scheme of the ornithological reserve's arrangement. otok. Z ureditvijo rezervata bi očistili Badaševico, Aro in preliv z morjem, poglobili in očistili bi dno zatoka in odstranili smetišče ob robu vodne površine. Kot številna obalna močvirja bi tudi Škocjanski zatok ob primerni ureditvi deloval kot ogromna naravna čistilna naprava. Osnovni namen naravnega rezervata je zaščita biološke pestrosti, rastlinskih in živalskih vrst. Skladno s tem mora biti naravni park netržno in neturistično usmerjen, Z upoštevanjem tega bi lahko vanj vnesli tudi druge programe. Naravni park bi poleg osnovne pridobil tudi informativno, izobraževalno, vzgojno in rekreacijsko vlogo. Območje bodočega naravnega rezervata leži tik ob starem mestnem jedru in ga lahko obogati tudi programsko, saj je v samem mestnem jedru in okoliških naseljih le malo urejenih parkovnih površin, zaradi prisotnosti Luke v samem mestu pa je okrnjen tudi stik prebivalcev z morjem. Naravni rezervat bi lahko deloval kot alternativna oblika mestnega parka. S tem bi se bivalna kultura mesta povišala. V parku bi prebivalci mesta in okoliških naselij opazovali in spoznavali močvirsko in solinsko rastlinstvo in živalstvo, redke in ogrožene ptice ter ostalo značilno submedi-teransko vegetacijo. Večina prebivalcev je na Koprsko priseljenih in ne poznajo značilnih močvirskih krajinskih elementov, s katerimi bi se lahko seznanili ob izletih v park in tako pridobili tudi nov odnos do krajine in dediščine. Opazovalna pot skozi rezervat bi lahko delovala kot sprehajališče, v delu rezervata bi v umetno mlako naselili čim več tipičnih predstavnikov rastlinstva in živalstva, kot zanimivost bi uredili ogrado s konji ali oslički. Vsi posegi v zatok, ki jih predvideva ureditev ornitološkega rezervata, so kar najmanjši in se omejujejo na dopolnjevanje obstoječe prostorske sheme ter iskanje novih povezav in vzorcev znotraj nje same. Pri načrtovanju rezervata so bili uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohranjeni obstoječi biotopi, zaradi čim manjšega poseganja v naravne procese. Vsi habitati so 206 ANNALES 12/98 OCENE IN POROČILA / RECENSION! E REI AZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 203-214 oblikovani z nasipi, kanali, lužami, poloji in Vrstičjem. Poloji so nekaj centimetrov visoke mufjaste sipine. Tu ptice gnezdijo in nabirajo hrano. Da bi bili pred vetrovi in valovi kar najbolje zaščiteni, so razčlenjeni v smeri brezvetrja. Luže ležijo v smeri največjega zatišja vetrov. Nagnjene so pod kotom 75° glede na smer najpogostejšega pihanja, kar pomeni tudi smer nagiba trsja, ki tako luže delno zakrije in še dodatno zaščiti pred vetrom. Kanali ležijo v smeri najmočnejšega juga. Ta smer zagotavlja hitro namakanje in prelet. Tudi trstičje zaradi vetra raste v isti smeri, kar zagotavlja minimalno zaraščenost in odprtost kanalov. Rob trstičja nudi pticam hrano in predvsem zavetje, zato je prav tako kot luže za gnezdenje razčlenjen v smeri brezvetrja. V Škocjanskem zatoku so urejeni štirje različni habitati, ciljno usmerjeni k določenim vrstam ptic kot gnezdišča, prezimovališča ali selitvene postaje. 8ra-kično močvirje in izlivi rek predstavljajo veliko sklenjeno vodno površino. Ustje reke Badaševice je urejeno kot sanitarno močvirje, zasajeno s trsjem, ki deluje kot čistilna naprava za organske odplake in težke kovine. Plitvine in poloji ležijo v odprti vodni površini in predstavljajo izoblikovanost dna, ki se dvigne nad pas plimovanja. V nadomestnem biotopu trstičje, značilno za zatok, raste v dveh oblikah: v okoli 20 metrov širokih pasovih in ob kanalih. Sladkovodno močvirje leži na Bonifiki, depresijskem območju med trstičjcm in rečico Aro, zaradi že prej obstoječe mreže kanalov, ki pomagajo uravnavati vodni nivo močvirja. V naravnem rezervatu so urejeni tudi naravovarstveno središče, opazovalne poti in opazovalnica. V sklop sodijo še preletovalnica za divje ptiče, ograda za konje in mlaka kot živa maketa rezervata, namenjena predvsem ogledu Šolskih skupin. Preureditve območja nekdanje bolnišnice v Ankaranu z vnosi programov Luke Koper, slovenske vojske in primorske univerze. Rearrangement of the area of the former Ankaran hospital with entries of the programmes made by the Port of Koper, Slovene Army and the Primorska University. Mateja Kaudek in Martina Tomšič OBMOČJE NEKDANJE BOLNIŠNICE ZA TUBERKOLOZNE BOLNIKE V ANKARANU Osnovni namen naloge je bilo preoblikovati in oživiti razvrednotene prostore ob morju v območju nekdanje bolnišnice za tuberkolozne bolnike v Ankaranu. Na severu območje omejuje cesta Bivje - Ankaran -Lazaret, na jugu morje, na vzhodu luška napajalna cesta in na zahodu stranska cesta proti Sv. Katarini. Tako kot v večjem delu slovenskega obalnega pasu sta tudi tu v ospredju problema intenzivne urbanizacije obale in propadanje naravnih in kulturnih spomenikov. Obenem se s širjenjem Luke vse bolj zmanjšuje del dostopnega obalnega pasu. Za to območje obstajajo ureditveni načrti, ki predvidevajo v zalivu ureditev še tretjega pomola ter namestitev centra slovenske vojske v nekdanji ankaranski bolnišnici. Posledica tega bo pretvorba obravnavanega prostora v nadzorovano območje in s tem zaprt prost dostop do morja kot splošne javne dobrine. Park pod cesto Bivje - Ankaran, ki je nastal v začetku tega stoletja v sklopu zdraviliških objektov, predstavlja eno največjih parkovnih ureditev v območju občine Koper. Kljub izredni dendiološki pestrosti ostaja park, kakor tudi arhitekturno edinstveni objekti nekdanje bolnišnice v njem, prepuščen času. Z zasipavanjem morja je poleg tega prostor izgubil svojo glavno kvaliteto - stik z morjem. Ob upoštevanju programa in usmeritev, izdelanih za obravnavano območje tretjega pomola, sva predvideli posege, ki bi na novo ovrednotili izginjajoče kvalitetne prvine v prostoru. Pri razvrščanju programov sva upoštevali kriterije sorodnosti, različne introvertiranosti in predvsem primernosti prostorskih danosti za posamezen program: tako programu Luke ob reguliranem kanalu sledi program centra slovenske vojske, kampus v objektih nekdanje bolnišnice ter program primorske univerze ob JZ robu parka. Pri oblikovanju nove prostorske zasnove je imel pomembno vlogo obstoječi kanal; z njegovo regulacijo sva oblikovali ločnico med Luko in ostalim območjem, z razširitvijo njegovega ustja pa omogočili dostop plovil do centra slovenske vojske ter vpliv morja globlje v naravno zaledje. Nov pomot Luke sva oblikovali glede na določila danega prostora: ob potrebi po dodatnih operativnih površinah sva predvideli njegovo Širitev v zaledje. Center slovenske vojske sva zasnovali kot vase usmerjen sistem posameznih stavbnih blokov, objekt stare bolnišnice sva namenili kampusu, v obstoječih obcestnih stavbah pa sva predvideli javni program, ki bi služil univerzi in naselju Sonček. Tretjo univerzo z vsemi ustreznimi športnimi površinami sva umestili ob JZ rob parka in ga na ta način vključili v širši program kot sestavni del javnih površin, pri njegovi krajinski ureditvi pa sva upoštevali ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA / REČEN S ION! E REi.AZ IO NI / REVIEWS ANO REPORTS, 203-21-1 predvsem različne robne pogoje: bližino morja in ceste. Za razliko od centra slovenske vojske je kompleks tretje univerze zasnovan kot odprt sistem, ki se povezuje z okoliško naravo in morjem. Urša Komac POTI PO POZABLJENI DEŽELI1 Poti po pozabljeni deželi so ena od oblik iskanja smisla in identitete in predstavljajo beg iz zmede sodobnega sveta. Prvobitni stik z naravo, telesna aktivnost ter socializacija imajo največje možnosti, da s svojimi prvinskimi vrednotami zmanjšajo človekovo negotovost in občutek nemoči v informacijski družbi. V stiku z naravo istrske krajine, s telesno dejavnostjo irt s krepitvijo osebnih odnosov bi se človekov jaz lahko bolj dejavno spopadel s paranoično utesnjenostjo, ki jo prinaša sodobna družba. V okviru tega projekta naj bi za razvoj prostočasnih in rekreativnih dejavnosti, ki se odvijajo v odprtem prostoru, nastalo omrežje turističnih poti. Na območju Slovenske Istre naj bi se razvilo enotno označeno omrežje peš, kolesarskih in jahalnih poti z urejenimi izhodišči, razgledišči in počivališči z vključeno gostinsko ponudbo. Projektne dejavnosti so sestavljene iz dveh delov. V prvem delu gre za vzpostavitev omrežja kolesarskih, konjskih in peš povezav, v drugem pa za njihovo označitev z arhitekturno-krajinskimi poudarki ob poteh. Povezave so speljane po obstoječih ali zaraščenih poteh, označitev poti je zadržana in kar se da minimalna. Pri načrtovanju poti in ureditvah ob njih izhajamo iz obstoječih danosti krajine. Poleg naravnih vrednosti so to predvsem arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, etnološke in krajinske zanimivosti, vključena pa je tudi gastronomska in enološka ponudba. Povezave so razdeljene na dolinske in na razgledne odseke in imajo predvidena izhodišča, raz-gledišča in počivališča. Za načrtovanje v odprtem prostoru je poleg družbenih sprememb in lokalnih posebnosti vselej pomembno tudi upoštevanje regionalne razsežnosti prostora. Pri projektu smo izhajali iz dejstva, da je območje Slovenske Istre kot regija zaključena celota, ne glede na njeno razdelitev na štiri občine. Območje, ki ga obravnavamo, obsega dobrih 400 km2. Na severu in na jugu je omejeno z državnima mejama Italije in Hrvaške, na severovzhodu pa z naravno-geografsko mejo polotoka Istre, ki poteka po reki Glinščici ter po Slavniško in Kojniško-Žbevniškem pogorju. Glavni žili omrežja, ki t Soavtor pri izvedbi projekta: Igor Maher, dipl. biok, strokovna konzuitanta: prof. janež Koželj, d. i. a. , Fakulteta z& arhitekturo, in doc. dr. Darko Ogfin, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. potekata po največjih razvodnicah v Slovenski Istri predstavljata osnovo za krakasto zasnovano transverzalno pot in preko krožnih poti omrežje povezujeta s sosednjimi regijami in državami.2 Regionalni pomen načrtovanega omrežja poti je v povezavi urbanizirane obale z avtentičnim zaledjem, ki kljub pestrosti krajine in edinstveni naravni in kulturni dediščini z bogato zgodovino še vedno velja za pozabljeno deželo. Projekt bo pripomogel k dvigu zavesti o vrednotah V domačem okolju.3 S tem se bo pridružil številnim pobudam, ki vznikajo po istrskih vaseh in se kažejo v povečanem zanimanju za ljudsko izročilo in lokalne zanimivosti. V Slovenski Istri bo omrežje v mnogih vidikih povečalo možnosti za oživitev podeželja in enakomernejši razvoj regije. Omrežje poti predstavlja osnovo za razvoj dodatnih turistično-gostinskih in obrtnih dejavnosti na podeželju, za turizem na obali pa je privlačna dopolnilna ponudba. Celovit in strokoven pristop bo preprečil stihijski razvoj rekreativnih dejavnosti, ki že danes povzročajo okoljsko škodo in nezadovoljstvo med domačini. Z oživitvijo projekta bo krajina z okoljsko ozaveščenimi opazovalci pridobila stalni nadzor nad dogajanjem v prostoru, kar bo pripomoglo k zmanjševanju nedopustnih posegov, kot so divja odlagališča smeti in črne gradnje. V pozabljenih krajih se bo pojavil okoljsko bolj zahteven turist, ki se ne bo hotel zadovoljiti z množičnim turizmom na obali. V zaledju Slovenske Istre bodo lahko z oživitvijo avtentične krajine v zavesti ljudi že v bližnji prihodnosti domačin/ turist in novi stanovalec informacijske družbe varovali in ohranjali bogato naravno in kulturno dediščino. 2 Pri projektu aktivno sodelujemo s strokovnimi skupinami iz Slovenije, Italije in Hrvaške, s političnimi organi iz Slovenske Istre in Ljubljane, sprejemamo pa tudi različne lokalne pobude, ki so kakorkoli povezane s projektom. Tako smo s pomočjo domačinov in kolesarske sekcije Obalnega planinskega-društva izvedli že tri čistilne akcije in očistili poraščeno pot od. Abramov do Karlov na Pregarski planoti. Še vedno smo pripravljeni na dodatne pobude in razširitev projekta, ker se zavedamo, da več glav tudi več ve. Hkrati ima projekt prihodnost le, če tudi domačini v njem spoznajo lastni interes. 3 Nekateri strokovnjaki nas opozarjajo na pojav novega loka-lizma (Slrassoldo, 1990). Ta naj bi nastal kot posledica spremembe časovno-prostorske organizacije življenja v informacijski družbi. Z novo tehnologijo bo imelo vse več ljudi možnost uživanja življenja na podeželju. Ti naj bi imeli na nova okolja zelo pozitiven vpliv, pogosto naj bi se borili za ohranjanje lokalnega načina življenja in imeli naj bi navdušen odnos do lokalne skupnosti. V tem smislu se kažejo realne vizije o možnostih obnove propadajočega stavbnega fonda, saj bi prav kapital novih stanovalcev s pomočjo pametne politike lahko pripomogel k obnovi pozabljene kulturne de-diščirse v Slovenski tstri. Tudi bodoči stanovalci, ki se bodo začasno ali trajno preselili v Slovensko Istro, so potencialni uporabniki našega omrežja poti. 208 ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA / RECENSION! E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 203-234 Erozijsko žarišče Babe pri Predloki kot počivališče v naravni krajini, Erosive focal point at Babe near Predloka as a resting piace in na tura! landscape. LITERATURA Jarnjak, M. (1996): Okoljevarstvena problematika Škocjanskega zatoka, Arinales 9/'96. Koper, 253-258. Makovecr T., Mozetič, 8,, Kaligarič, M. (1993); Oaza na pragu Kopra, Gea 3,8: 7-9. Razvojni projekt Koper 2020 (1994), Študija Mestne občine Koper. Koper, Mestna občina Koper. Sovine, A, (1996): Renaturacija Škocjanskega zatoka. Annaies 9/'96. Koper, 245-252. Škomik, i,, Makovec, T., Miklavec, M. (1990): Favni-stični pregled ptic Slovenske obale. Varstvo narave 16. Ljubljana. Škornik, L (1990): Škocjanski zatok - življenje in smrt nekega zaliva. Proteus i. Ljubljana. Tonin, Vanja (1993): Vodnogospodarska in ekološka ocena sprejemljivosti posegov na Slovenski obali z aplikacijo na urejevanju Škocjanskega zaliva, 11. del. Študija. Ljubljana, Vodnogospodarski inštitut. Manca Piazar Mednarodna konferenca "COAST WISE EUROPE INTERNATIONAL CONFERENCE: FLOWS IN THE NORTHERN ADRIATIC SEA 98" Izola, 12.-14.07- 1998 Mednarodno konferenco, ki je potekala v okviru širšega, večletnega programa Coast Wise Europe, so skupaj organizirali Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Urbanistični inštitut R Slovenije, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Zagrebu, istituto Universitario di Architettura di Venezia in Academy of Architecture and Urban Planning RAG, Rotterdam. Konference so se poleg ostalih udeležili tudi mentorji arhitekturne delavnice "Coast Wise Europe International Workshop on Flows in the Northern Adriatic Sea 98", ki je predstavljala nadaljevanje mednarodne konference in je od 15. do 27. 07. 1998 potekala v treh mestih: Izoli, Rovinju in Benetkah. Osrednje teme konference so bile regionalni vidiki planiranja obal in upravljanja z obalami, pregled relevantnih nacionalnih razvojnih strategij in prakse v Hrvaški, Italiji in Sloveniji ter primerjave severnojadran-ske regije z ostalimi obalnimi regijami. Kot teme posebnega pomena v obravnavani regiji so organizatorji določili turizem, transport, kulturno in gospodarsko izmenjavo ter okoljsko zaščito. V uvodnem nagovoru so udeležence konference pozdravili Lučka Ažman Momirski (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija), Fedja Košir (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija) in Kaliopa Dimitrovska Andrews (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija). Maarten Struijs (Academie van Bauwkunst, Rotterdam, Nizozemska) je predstavil izhodišča projekta Coast Wise Europe in začrtal okvir mednarodne konference in delavnice Flows 98. Marco Venturi (Istituto Universitario di Architettura di Venezia, (talija) je v svojem prispevku o evropskih trendih v prostorskem planiranju predstavil pojavnost nove urbane strukture in pojavljanje številnih novih trendov, ki z vedno večjo dinamiko vplivajo na prostorske procese tudi v severnojadranski regiji. Zlasti je opozoril na razpad starega vzorca center - periferija ter pojav prostorske omrežnosti. Anna Marsons (Istituto Universitario di Architettura di Venezia, Italija) je v svojem prispevku obravnavala integrirano upravljanje z obalnimi območji; pristop, ki postaja vedno bolj razširjen v območjih velike ranljivosti okolja in pritiskov prebivalstva. Po splošni pojasnitvi trendov in pojmov je detajlno predstavila še primer Benetk in Furlanije -Julijske krajine, pri čemer se je osredotočila na poglavitni konflikt med akterji in možne načine reševanja konflikta preko strategij upravljanja. Drugemu delu konference je predsedovala dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews. Vladimir Braco Mušič (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana) je predstavil zgodnje primere regionalnega planiranja v Severnem Jadranu s posebnim poudarkom na vlogi Koordinativnega regionalnega plana za Severni Jadran, pripravljenega pod okriljem Razvojnega programa Združenih narodov in jugoslovanske federalne vlade. Sledila sta prispevka predsedujoče in Anteja Marinoviča Uzelca (Fakulteta za arhitekturo, Zagreb, Hrvaška), ki je obravnaval razvoj konceptualnega in planskega procesa na območju Jadrana na Hrvaškem v obdobju 1960-72, pri čemer je naštel aktivnosti in opredelil njihov pomen. Prispevek Jana Kuligovskega (VASA8 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) in Jaceka Zaucha (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) je obravnava! izredno zanimiv primer medvladnega programa sodelovanja na področju strateškega prostorskega planiranja in razvoja v baltski regiji 209 ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA / RECENStONI E REÍ.AZIONI / REV1EWS AND REPQRTS, 7.01-7.U VASAB 2010 (Visons and Strategies around the Baltic Sea 2010), katerega izkušnje bi lahko koristno uporabili tudi v severnojadranski regiji, saj je splošni položaj podoben. Tretjemu delu konference je predsedoval Vladimir Braco Mušič. Slavko Mezek (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana) je predstavil slovenske izkušnje pri uvajanju programa Integrirano upravljanje z obalnim območjem, jana Goja-novič Purger (Občina izola, Slovenija) je predstavila prostorsko planiranje in probleme na ravni občine. Igor Jurinčič je v svojem prispevku predstavil bolj specifične, predvsem geografske vidike. Anna Marsons je predsedovala četrtemu delu konference, v katerem sta poleg nje sodelovala še dva italijanska predstavnika: Alberto Bernstein (Consorzio Ve-nezia Nuova, Benetke, Italija) in Marco Venturi, pri svojih predstavitvah pa so se osredotočili na bolj regionalne vidike. Drugi dan konference se je pričel s petim delom, ki mu je predsedovala Sonja Jurkovič (Fakulteta za arhitekturo, Zagreb, Hrvaška) in kot edina predavateljica predstavila prispevek z naslovom Problemi istrske regije, v katerem se je osredotočila na planske metode, s katerimi bi bilo mogoče zaščititi obstoječo avtohtonost območja. Šestemu, splošnemu delu konference je predsedoval Guus Vreeburg (Academie can Bauvvkunst, Rotterdam, Nizozemska). Zlata Ploštajner (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija) in Manca Plazar (ZRS, Koper, Slovenija) sta predstavili splošne in lokalne vidike čez-mejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Prispevek Igorja Kalčiča (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija) je prikazal arhitekturne možnosti razvoja turistične infrastrukture na slovenski obali. Zaključke konference sta povzela Guus Vreeburg in Ivan Stanič (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija). Spoznanja sta strnila v več točk, ki naj bi predstavljale izhodišča za potek arhitekturne delavnice. Žal se več avtorjev, ki so poslali povzetke izredno zanimivih prispevkov, konference zaradi drugih obveznosti ni moglo udeležiti. S tem je sama vsebina konference morda nekoliko izgubila na celovitosti, ki so si jo organizatorji prizadevali doseči, vendar je ostalo več časa za izredno kakovostne debate ob zaključku vsakega sklopa predavanj. Stane Bernik: SLOVENSKI PLAKAT DEVETDESETIH LET Društvo oblikovalcev Slovenije, Ljubljana 1997, 123 strani. Sredi preteklega leta (1997) je dr. Stane Bernik, eden redkih avtorjev, ki se pri nas (sistematično) ukvarjajo s teorijo oblikovalske stroke, sicer pa tudi redni profesor na Oddelku za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, objavil še eno aktualno delo o slovenskem plakatu. Bernik raziskuje tematiko plakata na tistem mestu, kjer je zaključil prejšnje delo, objavljeno I. 1988/89 pod naslovom Plakat in znak. Na prehodu osemdesetih v devetdeseta leta ugotavlja pomembno komunikacijsko oz. propagandno vlogo plakata v kontekstu takratnih družbenih sprememb. Tako (nehote?) stopi v ospredje politični plakat kot ena izmed treh zvrsti, po katerih razporeja posamezne pojavne problemske sklope. V določenih zgodovinskih, prelomnih obdobjih ima prav sporočilnost političnega plakata lahko izredne učinke, zlasti če se preplete z emotivnim dejavnikom. V zvezi s to problematiko se s sociološkega vidika zastavlja vprašanje, kje so etične, moralne in razumske razmejitve takega početja, v čem je njegov smisel in ali je na tak način možen prispevek političnega plakata, denimo, k boljšemu razumevanju nekega spora, problema ali kar vojne. Morda celo k; njihovi razrešitvi, kar se mi zdi kot edina pozitivna težnja, tudi edina smiselna pri povezovanju vloge plakata s katerimikoli družbenimi spremembami kjerkoli-..' Najbrž je prav politični plakat tista zvrst, pri kateri pride do izraza (ne)sodelovanje še katere druge stroke, da ne bi zdrknil na raven pritlehnega manipulativnega množičnega medija. Seveda pa je v končni fazi vselej potrošnik tisti, ki se bo, glede na stopnjo svoje ozaveščenosti, zapletel ali pa ne v (možne) provokacijske' pasti. Vse kaže, da slovenskemu političnemu plakatu ne gre obešati tako velikih in težkih nalog, še zlasti ne današnjemu. Temu v prid govori tudi ugotovitev, da mu ni uspelo v zadovoljivi meri izrabiti možnosti, ki jih sedaj ponuja govorica političnega pluralizma. Skozi strokovno sito se pri nas stežka prebije tudi reklamni, propagandni ali komercialni plakat. Tudi manj pozornemu opazovalcu površin, namenjenih plakatiranju, listanje po novi Bernikovi knjigi ne bo osvežilo spomina: med reproduciranimi plakati je komaj kakšen, ki nam je znan na prvi pogled. Pojav novih vizualnih medijev, nazadnje elektronskih, zagotovo zapleta pomen ali vsaj vlogo plakata v sodobnem oglaševanju. V naši vizualni zavesti se najhitreje zasidrajo popularni jumbo ali tabelni (večdelni) mestni in obcestni plakati kot izjemno agresivni, ki učinkujejo bolj po formatu kot po kvaliteti. Po strokovni oceni jih odlikujeta predvsem usodni povezavi nedomišljenega slogana s psihološko nerazumljivimi karakterizacijami portreti ra ncev. Z urejanjem posebnih svetlobnih izložb na posebnih komunikacijskih točkah v slovenskih mestih naj bi vrnili osrednje mesto klasičnemu (intimnemu) formatu plakata. Tak se je verodostojno ohranil v kraljujoči zvrsti kulturnega plakata, ki se je dodobra uveljavi! že v sedemdesetih letih, predvsem gledališki. Tudi ta je bil vezan na povsem določeno vlogo etabiliranja novih 210 ANNALES Î2/'98 OŒNE IN POROČILA / RECENSIONS £ RELAZiONt / REV1EWS AND REPORTS, 203-2L4 eksperimentalnih gledališč {npr. ljubljanskega Cieja idr.), tako da je inovativne dejavnosti razširjal izven scene. Že od samih začetkov svoje pojavnosti (sredina 19. stoletja) plakat prečiščuje svoje funkcije. Poleg gledališkega se je pri nas uveljavil tudi likovni, predvsem razstavni, ki je lahko galerijski, muzejski itd. Prav na tem področju se je izjemoma uveljavi! koprski oblikovalec Vojko Tominc, ki je v izboru edini julno-primorski avtor - če izvzamemo nekdanjo Koprčanko Evito Lukež, ki pa deluje v Ljubljani. Tominc je predstavljen v družbi več kot 60, po mnenju dr. Staneta Bernika ter oblikovalske stroke najboljših afišistov oz. oblikovalcev, ki se bolj ali manj pogosto lotevajo plakatov. Njegovo delo je v knjigi zastopano kar s štirimi plakati (povprečje je s tremi), ki po mnenju stroke spadajo med dvesto najboljših. Posebej ga je izpostavila spremljajoča razstava s podnaslovom Oporne točke kot enega ključnih avtorjev slovenskega plakata devetdesetih let. Njegov opus, ki je v smislu zastopanosti novejših del pomanjkljivo upoštevan, na svojevrsten način odraža razmerja plakatnega prizorišča pri nas: gre za avtorja t, i. kulturnega plakata, ki se je (zlasti gledališki) dodobra uveljavil že v 70. letih. Tominc svoj oblikovalski interes usmerja zlasti k razstavnemu (likovnemu) plakatu - spomnimo se vidnejših plakatov za razstave, denimo, Zmaga jeraja, Vena Pilona ali Marina Marinija. Manj ga pritegujeta politični plakat, ki je razočaral s svojo nezmožnostjo izkoriščanja politične svobode, in pa propagandni (reklamni ali tržni), ki ga Tominc tako rekoč prezre. Prispevku posameznih avtorjev Bemik posveča še najmanj prostora, kar je povsem razumljivo, saj gre za obravnavo tematike tu in zdaj - devetdeseta leta še tečejo. Predvsem poskuša umestiti plakat devetdesetih v širše okvire oblikovalske stroke. Preglednemu tekstovnemu delu sledijo številne barvne reprodukcije prav vseh plakatov, ki so prišli v izbor in jim je umestno prepuščena glavna beseda. V zadnjem sklopu pa so še vzorno urejeni biografski podatki avtorjev, kar zelo pripomore k temu, da hitro najdemo tisto, kar iščemo. Seveda pa ima aktualnost tematike tudi svoje pomanjkljivosti. Tako pri nekaterih avtorjih (mdr. tudi pri Tomincu) ni zastopan celotni opus devetdesetih, gre torej za tehnične pomanjkljivosti spe-cifike načina spremljanja njihovega delovanja. Strokovni kriteriji so tudi brezkompromisno zavrnili vse računalniško zasnovane plakate. Računalniška obdelava danes v veliki meri prevzema nekdanjo vlogo tiskarskega procesa, z razvojem katerega se je razvijal tudi sam plakat. Da pa se bo treba s to problematiko sistematično ubadati, kaže podatek, da je bilo računalniško zasnovanih kar dve tretjini (zavrnjenih) plakatov; izbor se je nato omejil na preostalo tretjino. Iz tega lahko sklepamo, da naročniki večinoma slepo zaupajo zgolj in samo tehnični izvedbi. Posledica tega je, da okoli sebe (vsi) gledamo temu ustrezne plakate. V nekaj mesecih po izidu se je odmevnost knjige Slovenski plakat, devetdesetih let ves čas stopnjevala. V manj kot pol leta se je v Ljubljani dvakrat zgodila istoimenska razstava Slovenski plakat devetdesetih let -Oporne točke, ki je delovno vezana na knjigo in z drugo obliko predstavitvenega medija dopolnjuje tisto, kar v knjižni obliki ni izvedljivo. Imenitna .knjiga pa je bila na zadnjem ljubljanskem knjižnem sejmu odlikovana z najvišjo nagrado, in tako je smiselno sklenjen krog tematike, ki jo obravnava oz. se je obravnavana tematika neposredno dokazala tudi v povsem oprijemljivi izvedbeni praksi, predvsem po zaslugi njenega oblikovalca Matjaža Vipotnika, enega tistih afišistov, ki je v stroki že zapisan z velikimi črkami. Lili Bojanič Minka Lavrenčič Pahor: PRIMORSKI UČITELJI 1914-1941. Prispevek k proučevanju slovenskega šolstva na Primorskem. Odsek za zgodovino narodne in študijske knjižnice v Trstu. Trst 1994, 542 strani. Marija (Minka) Lavrenčič Pahor, danes devetdeset-letna upokojena učiteljica, je bila rojena 1. aprila 1908 v Podragi pri Vipavi in je maturirala na učiteljišču v Tolminu. Leta 1930 je izgubila službo učiteljice in se je preselila v Jugoslavijo, kjer je z možem Dragom Pahorjem, tudi učiteljem, službovala v Trbovljah. Po nemški zasedbi Slovenije in internaciji moža se je s sinoma Milošem in Samom vrnila v Podrago. Vključila se je v Osvobodilno fronto, zaradi česar so jo v začetku leta 1943 zaprli. Iz zapora je prišla šele po kapitulaciji Italije septembra 1943. Odtlej je delala kot partizanska učiteljica in šolska nadzornica. Po vojni je prišla v Trst in delala na Opčinah in na Katarini, kjer je leta 1973 dočakala upokojitev. Takoj po prvi svetovni vojni, že v začetku novembra 1918, je Kraljevina Italija okupirala Slovensko primorje, vso Istro ter nekaj hrvaških otokov in Zadar. Že tedaj začeto raznarodovanje se je še okrepilo po priključitvi teh predelov Italiji po rapalski pogodbi z 2. 12. 1920 in doseglo svoj vrh po objavi Gentilejeve fašistične šolske reforme s 1. oktobra 1923. S to reformo so bile ukinjene slovenske in hrvaške šole, kar je trajalo do leta 1929. Minka Lavrenčič Pahor je skupaj s svojim možem in otroki doživljala trpljenje slovenskih učiteljev na Primorskem. Po upokojitvi je kot sodelavka zgodovinskega oddelka Narodne in študijske knjižnice v Trstu zbirala in urejala dokumentacijo o zgodovini slovenskega šolstva na slovenskem etničnem ozemlju v Italiji. Ob tem je nastala knjiga Primorski učitelji 1914-1941, ki jo je izdal zgodovinski oddelek Narodne in študijske knjižnice v Trstu, knjiga, ki govori o trpljenju slovenskih učiteljev v tem obdobju. V uvodu knjige je avtorica 211 ANNALES 12/'9 8 OCENE iN POTOČII.A / RECENSION! ERRAZlON'l/KEVIEWS AND REPORTS, 203-214 zapisala, da je bilo delo zamisel moža Draga Pahorja iz leta 1973, da bi se ob 50. obletnici Centilejeve reforme zapisale in objavile usode pregnanih primorskih učiteljev, ki jih je ta reforma razgnaia na vse strani. Preteklo je dvajset let od te zamisli, ko je bila knjiga napisana, objavljena in poklonjena živim ter umrlim trpinom ter njihovim otrokom, vnukom, učiteljem in vsem njihovim prijateljem. O knjigi je Ciril Zlobec zapisal, da avtorica v njej govori o najbolj rafiniranih in najbolj brutalnih metodah fašističnega raznarodovanja, ker so fašisti pri njem uporabili najbolj nemoralno orožje - prepoved in zatiranje maternega jezika. To tragedijo je popisala Minka Lavrenčič Pahor. Zbrala je imena in vse potrebne podatke o vseh primorskih učiteljih, ki jih je prizadela Gentilejeva šolska reforma. Na slovenskem ozemlju, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Italiji, je bilo 15. julija 1914 326 javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Šole so bile enorazrednice z enim učiteljem ali z več razredi in z več učitelji. V Jugoslavijo je emigriralo 365 učiteljev. Pod fašizmom je bilo odpuščenih 168 ljudi in tudi 15 takih, ki so bili rojeni na k Italiji priključenem ozemlju in niso dobili italijanskega državljanstva. Predčasno je bilo upokojenih 20 učiteljev. Od učiteljev, ki so bili službeno premeščeni v notranjost Italije, jih je pozneje 87 emigriralo v Jugoslavijo, 64 pa jih je ostalo v Italiji. Na 403 straneh od skupnih 544 v knjigi so objavljeni podatki o življenju in službovanju učiteljev. Pod naslovom Križev pot primorskih učiteljev so na petdesetih straneh podani krajši biografski podatki o 180 učiteljih. Na začetku tega dela knjige avtorica navaja besede iz knjige Lava Čerrnelja Spomini na moja tržaška leta: Slovenci in Hrvati, ki bodo živeli pod Italijo, so slutili svojo težko usodo, toda njihovo trpljenje se je začelo že pred nastopom fašizma, od prvih dni, ko je italijanska vojska stopila na slovenska in hrvaška tla. Tiste dni se je vodila vojna za vsakega našega posameznika in upravičeno lahko govorimo o genocidni politiki fašističnega režima do Slovencev in Hrvatov. To je bil pravi križev pot primorskih in tako tudi istrskih učiteljev in učiteljic. Knjigo je napisala dolgoletna sodelavka Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Izdaja knjige je bit najlepši način, s katerim se je Knjižnica poslovila od svoje sodelavke, avtorica pa z njo ni mogla dati večjega priznanja svojim kolegom, ki so skupaj z njo pisali eno težkih obdobij zgodovine slovenskega šolstva. Božo jakovljevič FOIBE E ESODO. Allegato al n. 3 di Tempi & Cultura, rivista semestraie del!' Istituto Regionale per la Cultura Istriana, anno 11, invernó 1997-primavera 1998, L' Istituto Regionale per la Cultura Istriana (IRCí) di Trieste, I' istítuzione culturale e di ricerca delle orga-nizzazioní dei profughi istriani, ha pubbiicato come allegato al n, 3 delia sua rivista un fascicolo dedícalo alie foibe ed all' c.d. esodo. Come scrive nella sua introduzione ii presidente deilf IRCI Arturo Vtgini, 11 fascicolo é indirízzato in primo luogo alie scuole e vuoie riempire ¡1 vuoto che esisterebbe nella memoria storica degli Italiani riguardo atali fenomeni, II fascicolo é diviso in tre sezioni: Profilo storico, 1 fatti e Documenti. Tutti i singoli saggi sono anonimi, anche se in copertina vengono indica!! come autori del fascicolo Conti, Ceccotti, Delbello, Donato, Pompei, Pupo, Spazzali e Vigini. Fa ecc.ezione il primo contributo, che corrisponde alia prima sezione, del quaie pero veniamo a sapere solo indiretíamente che si tratta del testo riveduto delia leztone tenuta da Raoul Pupo neil' autunno 1997 a Rovereto neil1 ámbito dei ciclo di leztoni "La Patria contesa. Trieste, í' ¡siria, le foibe, I' esodo". Nei suo saggio 1' autore cerca di inquadrare foibe ed esodo in un contesto ptü ampio e di individuare cause e motivi di tali fenomeni. La seconda sezione comprende vari scrttti che riguardano aspetti e momentj particolari delia storia delia Venezia Giulia dal 1918 al 1960 circa. Neil' ultima sezione vengono presentad una serie di documenti, in gran parte giá noti, provenienti da archivi italiani, sloveni e croati, nonché una serie di testimonianze e di articoli delia stampa del dopoguerra, tutti accompagnati da brevi testi íntro-duttivi. Ii fascicolo si conclude con una cronología del periodo 1918-1956 nella Venezia Giulia e una bibliografía tematíca. 212 ANNALES 12/'9 8 OCENE IN POROÔIA/RECENSIONI ERELAZIONJ/REVIEWS AND REPORTS, 203-214 Gíá i' accosíamento nel titolo dei fascicolo di foibe ed esodo ¡¡prende ia nota interpretazione, propria alie organizzazioni degíi esuli fin dalia loro nascita, che presenta il c.d. esodo come conseguenza delie foibe (presentate a loro voita come tentativo di genocidio degli italiani in Istria). Un' inizio per niente prometiente quindi. II denominatore comune di tutti i saggi é I' ottica esclusivamente nazionale, di scontro ira nazionalismi, con cui vengono interpretati gli avvenimenti, cosa estremamente limitante per la comprensione delie cause deíle vicende storiche della Venezia Giulia, Al lettore viene offerto un quadro semplicistico e deformante, che non rifiette la compíessitá dei fattori che influí roño sugli accadimenti. II iegame quasi inestricabiie neíla Venezia Giulia tra sconto nazionale e scontro di classe é del tutto ignorato. Tutto é ridotto a scontro nazionale, anche per quel che riguarda ¡I periodo immediatamente se-guente ia prima guerra mondiaSe, quando anche nella Venezia Giulia a dominare la vita política e sociale fu in primo luogo ¡o scontro di classe. Lo scontro nazionale, un fattore indubbiamente presente e importante, viene presentato inoltre come qualcosa di inevitabile, come un dato di falto, senza che vengano cercate le ragioni della política "antíslava" del fascismo. La storia del movímento nazionale sloveno e croato nella Venezia Giulia e i motiví del suo confíiggere con ¡1 nazíonaüsmo italiano sono dei tutto assenti e rimangono cosi ignoti al lettore, Lo stesso fascismo é presentato come qualcosa di indefinito, quasi una specie di depravazíone dell' animo, senza motiví e cause. Dell* Italia prefascísta si afferma che era dísposta a ríconoscere agli "slavi" tutti i loro dirilts nazionaü, ma si tacciono i fattí, che sap-piamo essere del tutto diverst. La responsabiiita per aver portato al!1 estremo le tensión! nazionaü sarebbe cosi únicamente del fascismo, del quale pero, come giá det-to, non sappíamo da dove provenga, né perché sia nato e si sia affermato. E' cosí anche la massiccía emi-grazíone di istrianí e daímati nel dopoguerra viene ridot-ta sostanzi al mente a motiví nazionaü, tralascíando le ragioni sociali ed economiche della sceíta migratoria. Né si fa cenno all' enorme arretratezza dell' Istria e alie dure condizioni di vita della sua popolazione che indubbiamente ínfluírono sulla scelta di partiré. Ancora una cosa. In alcuní dei saggi vengono ado-peratí terminí come "italianítá", "di sentimenti italiani", ecc., molto cari a storici come Pupo e Spazzalí. Sarebbe orrnai tempo di daré un contenuto chiaro a questi termini. Sono da considerarsí "di sentimenti italiani" anche quegli italiani fe non furono pochi), che si con-sideravano tai i ma combatterono dalla parte dei partigiani sloveni e croati, si dichiararono per l( annes-sione della Primorska e deli' istria alia Jugosiavia e rin-negarono la "naturale" dominazione di una pretesa superiore cíviltá italiana su quella "slava"? Oppure I' "italianitá" viene riconosciuta solo a coloro che difesero "la tradizionale egemonia degli italiani" ed é inestri-cabilmente legata al cattolicesimo e al ríspetto degli equilibri sociali e nazionaü consoiídati? Anche riguardo ad una delie questioni piü importanti del c.d. esoclo, quella dell' appartenenza nazionale dei profughi, gli autori fanno propria la versione delie organizzazioni dei profughi, che parla di incontestabíle italianitá" dei profughi e dell' emigrazione di massa dall' Istria e "dalla Dalmazia come "plebiscito d' italianitá". L' introduzione di una pretesa distinzione tra la con-cezione italiana del!' appartenenza nazionale, che sarebbe basata sulla libera decísione del singolo (e che suona implícitamente superiore e piü civite) e quella "slava", che si baserebbe invece sulla nascita ed il "sangue", svaiuta completamente anche I' ac.cenno al fatto che oltre agli italiani lasciarono I' Istria anche numerosi croatí (ma ci si dimentica degli sloveni). Gli autori dimenticano pero alcuni dati che mettono grandemente in ciubbio tale interpretazione dei problema del!1 appartenenza nazionale dei profughi. E1 forse segno el' "italianitá" il fatto che nel brano tratto dal romanzo Verde Acqua di María Madieri Magris citato tra i documenti la madre del protagonista si lamenti usando I' intercalare "Oj me meni, oj me meni"? Non mette in díscussíone I' "italianitá" dei profughi il fatto che in un' articolo del 16.1.1959 del settimanale degli ambienti profughi La Voce Giuliana (Preziosa opera dell' E.I.S.E. in favore degli studenti profughi) si dica che I' Ente incremento studi educatívl aveva organizzato nel 1955 dei corsi a Trieste per bambínl profughi che nei loro luoghi d' origine avevano frequentato scuole slovene o croa te per "recuperarli alia cultura italiana"? E ben il 41% di questi bambíni aveva enormi difficoltá ad esprimersi in italiano! E 1' assicurazione, contenuta in un' editoriale del quotidiano filoitaliano di Pola L' Arena di Pola del 4,7.1946, che il governo italiano avrebbe aiutato coloro che avessero deciso di abbandonare Pola in ogni modo possibile al loro arrivo in ¡talia, non mette forse fortemente in dubbío ¡a spontaneitá delie partenze e la loro non sollecitazíone da parte della fazione filoitaliana? Nei síngolí contributi troviamo anche aitre perle. Pupo afferma cosí che la stragrande maggioranza dei c.d. infoibatí erano innocenti, senza che sia peraitro possibile sapere su cosa basi tale opinione. Nei saggi sulle misure snazionalízzatrici del fascismo si afferma che a! numero di circa 100.000 sloveni e croati che avrebbero abbandonato I' Istria e ia Primorska durante ¡I fascismo, riportato dalla storíografía siovena e croata, debba essere dato solamente un "valore simbolico e militante". Contemporáneamente si sostiene pero che nella pubbiicazione L' esodo dalle terre adriatiche. Rilevazioni statistiche, che riporta I' elaborazione dei dati del censimento dei profughi realízalo dalia piü importante organizzazione assístenziale per i profughi, I' Opera assistenza profughi Giulíani e Dalmati, uscita nel 213 ANNALES 12/'98 OCENE IN l'OROÛLA/RECENSION! E RE1.AZION!/REVÏEWS AN!D REPORTS. 2.03-2!A 1958 a cura di Amedeo Colelía, ii numero mínimo di profughi rsportato sia di 201.440 unitá, mentre in realtá in tale pubblicazíone ci sono ben due cifre inferior): quefla di 190.905 persone alie quali sarebbe stato riconosciuto lo status di profughi ai sensi defía legi-slazione in materia, e i! numero di 150.627 profughi effettivamente rintracciati dai censitori. Anche riguardo al numero dei c,d. infoibati, ovvero deportati e/o fi-quidati, non stiamo molto meglio, in quanto vengono riportate cifre provenienti dalle fonti píü disparate, senza alcuna loro analisi critica. Con if risuitato finale di ingenerare nel lettore solamente una gran confusione. Anche per i documenti pubblícati é assente qualsiasi analisi critica. Cosi p. es. i testi tratti dagli opuscoli ecl¡ti dalla piü importante organizzazione dei profughi, il Comitato di liberazione nazionale del!' Istria, vengono presentati al lettore senza alcun commento sul carattere propagandístico delle pubblicazioni stesse. La cronología e molto incompleta, cosi per que! che riguarda la repressione degii sloveni e dei croati da parte deilo stato italiano nel periodo precedente e durante la seconda guerra mondiale, come anche per quel che riguarda gli avvenimenti del dopoguena. Vengono in-fatti citate le misure repressive adottate dalle autoritá jugoslave in istria, mentre non vengono citate le attivita di tipo squadrista confro sloveni e militanti della sinistra (ripíese gíá a partiré dalla fine del 1945) a Trieste, Gorizia e nel la Benecía ed i processi intentati conti o ex partigiani ecl antifascisti di orientamento filo jugoslavo dalla magistratura italiana ed angloamericana. La bibliografía, che comprende solo testi in lingua italiana, é ampia e abbastanza completa. Va peraltro valutato molto criticamente il fatto che vi sia stato inscrito il libro Albo d' oto di Luigi Papo, lavoro privo di valore scientifico di quello che é un precursoie e ispiratore dell' attuale pseudostorico "foiboíogo" di estrema destra, Marco Pirina. Contemporáneamente gli autori si sono dimenticati di uno dei piú seri contributi in lingua italiana su! problema delle foibe, Foibe e fobie di Ciacomo Scotti, come puré della minuzioso verifica elegí i elenchi di Pirina di "vittime innocenti degli slavocomunisti" di Trieste, i! libro Operazione foibe a Trieste di Claudia Cernigoj. Sul tema delle foibe l' único studio innovativo, che non sí accontenta di reinter-pretare dati gia notí, ma riporta fatti e conoscenze nuovi di basilare importanza, ad essere presente (ma non ciíaío esplicitamente) é il saggio di Nevenka Trohá hel volume Foibe, II peso de! passato curato da C. Valdevit. In conclusione vorrei riprendere un' interessante af-fermazíone presente in uno dei contributi del fascicolo, Quel la seconclo cu i il ceto dirigente italiano in Istria non si rese conto fino alia fine della guerra del!' odio che gli strati piü bassi, soprattutto sloveni e c.roati, avevano accumulato verso di esso a causa dei suoi compor-tamenti. Dopo la lettura di questa pubblicazione dell! IRCJ polremmo diré che molto probabiSmente i! ceto-dirigente dei profughi non se ne rende conto nemmeno oggi, in quanto continua a riproporre gli stessi vecchi argorneníi e tesi. II che non sarebbe una cosa di per sé allarmante, se non fosse che la pubblicazione é in-. dirizzata alie giovani generazioni di itallani ed ai lora educatori e non avesse tróvate tanto spazio nei media triestíni. Sandi Volk 214 ANNALES 12/'98 KAZALO K SLIKAM NA OVITKU / INDEX TO PICTURES ON THE COVER SLIKA NA NASLOVNICI: Prikaz ureditve orni to loškega rezervata (Foto: M. Piazar Mlakar) FRONT COVER: Arrangement scheme of the ornithological reserve (Photo: M. Piazar Mlakar) 1. Koper (Foto/ Photo: D. Pod gornik) 2. Izola {Foto/ Photo: D. f'odgornik) 3. Piran (Foto/ Photo: D. Podgornik) 4. 6. Izdelki študentov smeri "Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ffoto: H. Carrey) 4. - 6. Products made by the Pedagogical Faculty students in Ljubljana within the "Aid with art" classes (Photo: H. Carrey) POPRAVEK K 10. ŠTEVILKI ANNALES V 10. številki Annaies je prišlo do neljube pomote pri imenu enega od avtorjev članka Oendrokronološka analiza strešne konstrukcije Župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu (občina Piran, Slovenija). Namesto Beta Bemik-Maechtig se ime pravilno glasi: Beta Benko-Maechtig. Za napako se opravičujemo. 215 ANNALES 12/'98 NAVODILA AVTORJEM 1. ANNALES: Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies (do 5. številke: Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin - Annali del Litorale capodistriano e de!le regioni vicine - Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions) je znanstvena in strokovna interdisciplinarna revija humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin v podnaslovu opredeljenega geografskega območja, 2. Sprejemamo prispevke v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati. 3. Prispevki naj obsegajo največ 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami. Na levi pustite 3 do 4 cm širok rob, Zaželjeno je tudi (originalno) slikovno gradivo, še posebno pa oddaja prispevka na računalniški disketi v programih za PC (osebne) računalnike. 4. Naslovna stran tipkopisa naj vsebuje naslov in podnaslov prispevka, ime in priimek avtorja, avtorjeve nazive in akademske naslove, ime in naslov institucije, kjer je zaposlen, oz. domači naslov vključno s poštno številko. Uredništvo razvršča prispevke v naslednje kategorije: Izvirna znanstvena dela vsebujejo izvirne rezultate lastnih raziskav, ki še niso bili objavljeni. Dela pošlje uredništvo v recenzijo. Avtor se obvezuje, da prispevka ne bo objavi! drugje. Strokovna dela prikazujejo rezultate strokovnih raziskav. Tudi te prispevke uredništvo pošlje v recenzijo in avtor se obveže, da prispevka ne bo objavi! drugje. Pregledni članki imajo značaj izvirnih del. To so natančni in kritični pregledi literature iz posameznih zanimivih strokovnih področij (review article). Gradiva imajo ravno tako značaj izvirnih del. Poročila vsebujejo krajše znanstvene informacije o zaključenih raziskovanjih ali kratek opis strokovnih in znanstvenih knjig ali srečanj. Taki prispevki ne smejo presegati 5 strani. Mladinske raziskovalne naloge morajo biti urejene kot strokovna dela. Komentarji so namenjeni aktualnostim s strokovnega področja. Ne smejo presegati 2 strani. Obvestila so namenjena društvenemu življenju. Obsegajo 1 stran, 5. Prispevek mora vsebovati povzetek in izvleček. Izvleček je krajši {cca. 10 vrstic) od povzetka (cca. 30 vrstic) in v nasprotju s povzetkom tudi ne vsebuje komentarjev in priporočil. V izvlečku na kratko opišemo namen, metode dela in rezultate. Navedemo, čemu smo delo opravili ali napisali dokument. Na že objavljeno gradivo se sklicujemo le, če je to glavni motiv dela. Na kratko opišemo metode in tehnike dela - kolikor je potrebno za razumevanje. Nove tehnike opišemo le, kjer se razlikujejo ocl že znanih. Če v delu ne opisujemo eksperimentalnega ali praktičnega dela, opišemo vire informacij. Rezultate in zaključke lahko združimo. Kar se da informativno navedemo le, kaj smo ugotovili oziroma odkrili. Povzetek začnemo s stavkom, ki vsebuje glavno sporočilo dela. Stavki naj bodo popolni in ne predolgi. Pišemo v tretji osebi, le izjemoma uporabimo glagole v neosebni obliki. Uporabljamo pravilni strokovni jezik in se izogibamo slabše znanim kraticam. Ohraniti moramo osnovno informacijo in poudarke iz glavnega besedila. V povzetku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo ne vsebuje, 6. Avtorji so dolžni definirati in pripisati ustrezne ključne besede (pod izvlečkom) članka. Zaželjeni so tudi angleški (ali slovenski) prevodi ključnih besed, podnapisov k slikovnemu in tabelarnemu gradivu. Priporočamo se še za angleški (ali slovenski) prevod povzetka, sicer bo za to poskrbelo uredništvo. 7. V besedilu se po možnosti držimo naslednjih poglavij: 1. Uvod. 2. Pregled dosedanjih objav. 3. Materiali in metode (Dokazni postopek). 4. Rezultati. 5. Razprava ali diskusija. 6. Zaključek (Sklepi). 7. Zahvala - če avtor želi. 8. Priloge - če je potrebno. 9. Literatura (Viri, Bibliografija). 10. Povzetek (Summary). 11. Izvleček. 12. Ključne besede (neobvezno). 8. Ločimo vsebinske in bibliografske opombe. Vsebinske opombe besedilo še podrobneje razlagajo ali pojasnjujejo, postavimo jih pod črto. Z bibliografsko opombo pa mislimo na citat - torej sklicevanje na točno določeni del besedila iz neke druge publikacije, (navedemo tudi točno stran, kjer je citat objavljen) ali na publikacijo (članek) kot celoto (točne strani, kjer smo besedilo prevzeli, ne navajamo). Bibliografsko opombo sestavljajo naslednji podatki: Avtor, leto Izida in - le če citiramo točno določeni del besedila - tudi navedba strani. Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih virov so navedeni v poglavju Literatura (Viri, Bibliografija). 217 ANNALES 12/'98 Primer citata med besedilom: (Grafenauer, 1993, 11). Primer navajanja vira kot celote, brez citiranja: (Grafenauer, 1993), Popolni podatki o tem viru v poglavju Literatura pa se glasijo: Grafenauer, B. (1993); Miti o "Istri" in resnica istrskega polotoka. V: Acta Histriae I. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 9-52. Če citiramo več de! istega avtorja iz istega leta, poleg priimka in kratice imena napišemo še črke po abecednem vrstnem redu, tako da se viri med seboj razlikujejo. Primer: (Grafenauer, 1993a); (Grafenauer, 1993b). Bibliografska opomba je lahko tudi de! vsebinske opombe in jo zapisujemo na enak način. Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem. Primer: (Gombač, 1996; Grafenauer, 1993b). 9. Pri citiranju arhivskih virov navedemo najprej arhiv, nato ime fonda ali zbirke in signaturo. V članku navajamo kratico arhivskega vira v oklepaju med besedilom. Kratico pa razložimo v poglavju o virih na koncu prispevka. Primer navajanja arhivskega vira v oklepaju med besedilom: (PAK. RAG, 1) Primer navajanja arhivskega vira v poglavju o virih: PAK. RAG - Pokrajinski arhiv Koper, Rodbinski arhiv Gravisi, a. e. (arhivska enota) 1. Podobno poskušamo ravnati pri uporabi časopisnih virov. 10. Poglavje o literaturi in virih je obvezno. Bibliografske podatke navajamo takole: - Opis zaključene publikacije kot celote - knjige: Avtor (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj, Založba. Npr.: Verginella, M., Volk, A., Colja, K. (1995): Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. V zgornjem primeru, kjer je avtorjev več kot dva, je korekten tudi citat: (Verginella et al., 1995) Če navajamo določeni de! iz zaključene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. - Opis prispevka v zaključeni publikaciji - npr. prispevka v zborniku: Avtor (leto izida): Naslov prispevka. V: Avtor knjige: Naslov knjige. Izdaja. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Verginella, M. (1995): Poraženi zmagovalci. Slovenska pričevanja o osvobodilnem gibanju na Tržaškem. V: Verginella, M. et aL: Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 13-51. - Opis članka v reviji: Avtor (leto izida): Naslov članka. Naslov revije, številka. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Gombač, B. (1996): Osvoboditev Trsta maja 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raz¡skovalno središče Republike Slovenije Koper, 141-150. Članki so razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev ter po letu izdaje, v primeru da gre za več citatov istega-istih avtorjev. 11. Tiskarski znaki za poudarke naj bodo: podčrtano za polkrepko, valovito podčrtano za ležeče. Računalniški zapis naj vključuje ustrezne oznake za bold in italics. 12. Kratice v besedilu moramo razrešiti v oklepaju, ko se prvič pojavijo. Članku fahko dodamo tudi seznam uporabljenih kratic. 13. Pri ocenah publikacij navedemo v naslovu prispevka avtorja publikacije, naslov, kraj, založbo, leto izida in število strani (oziroma ustrezen opis iz točke 10). 14. Prvi odtis prispevkov uredništvo pošlje avtorjem v korekturo. Avtorji so dolžni popravljeno gradivo vrniti v treh (3) dneh. Besedilo popravljamo s korektumimi znamenji, ki jih najdemo na koncu Slovenskega pravopisa (1962), Ljubljana, ali v: Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Ljubljana, SAZU-DZS, 13-14. Širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. Druge korekture opravi uredništvo. 15. Uredništvo prosi avtorje, naj navodila vedno upoštevajo. Ob vseh nejasnostih je uredništvo na voljo za vsa pojasnila. UREDNIŠTVO 218 ANNALES 12/'98 INSTRUCTIONS TO AUTHORS 1. ANNALES: Annals for Istran and Mediterranean Studies - Anali za istrske in mediteranske študije (up to No. 5: Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions -Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin) is a scientific and research interdisciplinary review covering the humanities, sociology and natural science in the area as stated in the review's subtitle. 2. Articles (papers) written in Slovene, Italian, Croatian and English languages will be accepted. The Editorial Board reserves the right to have them linguistically revised and corrected. 3. Articles should be written on max. 24 pages with double spacing and on one side of the sheet only. On the left side of each page, a 3-4 cm wide margin is to be left. Original photographs, drawings and tables are welcomed, as well as diskettes containing the texts, together with reference to the programme used. 4. Title page of typescript is to include title and subtitle of the article (paper), author's name, any (academic) titles and name of Institution by which employed or personal address. Articles are arranged in the following eight categories: Original scientific works containing not yet published results of the author's own research. Such works will be reviewed by scientists chosen by the Editorial Board. Authors oblige themselves not to offer their material to any other journal or magazine. Research works presenting results obtained through research. They too will be reviewed, and authors oblige themselves not to publish them elsewhere. Review articles bearing the character of original works. These are critical and detailed reviews of literature from various interesting fields of research. Materials and sources also bearing the character of original works. Reports include short scientific information on integral research work or a short description of scientific or specialist books or meetings of experts. Such articles are not to exceed S pages. Youth research compositions are to be presented in the same was as research works. Explanatory comments include topical issues from various fields of research and are not to exceed 2 pages. Notices include news from various associations and should not exceed 1 page. 5. Articles should include both summary and abstract. Abstract is the shorter of the two (with up to 10 lines; and does not include, In contrast to summary (with up to 30 lines), explanatory comments and recommendations. Abstract is to contain a short description of the pur- pose and methods of the work and its results. Author should also state why the work has been carried out and why a document has been written about it. References to the already published material are made only if this is the main purpose of the work. Methods: if necessary, work methods and techniques are to be briefly described (new techniques are to be stated only if differing from the already known ones). If no experimental or practical work is described, sources of information are to be given. Results and conclusions may be incorporated. Findings are to be presented as briefly as possible. At the beginning of summary the essential points of the carried out work are to be presented. Sentences should be concise and not too long. The text is to be written in the third person; verbs may be used in impersonal form only exceptionally. The not so well known abbreviations are to be avoided. Summary is to retain the basic information from the main part of the text, and should not contain anything that does not appear in the main text itself. 6. Authors are obliged to define and state key words (below abstract) in their articles. English (or Slovene) translation of key words, texts accompanying figures and tables are welcomed, as well as English (or Slovene) translation of abstracts; if this is not convenient, the Board of Editors will provide for it. 7. Texts should include, if at all possible, the following chapters: 1. Introduction 2. Works published to date 3. Material and methods 4. Results 5. Discussion 6. Conclusions 7. Acknowledgements (if desired by author) 8. Supplements (if necessary) 9. References (Sources, Bibliography) 10. Summary 11. Abstract 12. Keywords 8. Two kinds of notes are distinguished: those regarding the contents of the text, and those referring to bibliography. The first elucidate the text in even greater detail and are to appear at the bottom of the page (under line). Bibliographical notes, which are to appear in brackets in the text itself, deal with quotations and refer to a precisely stipulated part of the text from some other publication (the page on which quotation appears is to be therefore stated as well) or to a publication (article) as a whole (in this case no page from which the text has been taken is to be stated). Bibliographical notes are made up of the following details: Author, year of its publication, and page (but only if a 219 ANNALES 12/'98 precisely stipulated part of the text is quoted). The entire bibliographical data of the quoted and used sources are to be stated under References (Sources, Bibliography). Example of quotation referring to a precisely stipulated part of the text: (Sommerville, 1995,11). Example of source quotation as a whole, with no citation: (Sommerville, 1995). The entire data of this source are to be stated in the references and sources chapter as follows: Sommerville, M. R. (1995): Sex and Subjection. Attitudes to Women in Early-Modern Society. London-New York-Sydney-Auckland, Arnold. If a number of works by the same author from the same year are quoted, letters in alphabetical order are to be stated apart from the author's surname and abbreviation of his first name, in order that the sources are clearly divided between each other. Example: (Sommerville, 1986a); (Sommerville, 1986b). Bibliographical note can also be a part of the note referring to the contents and is to be written in the same way, i.e. in brackets within the note referring to the contents. Separate works or source quotations under the same note are to be separated with semicolon. Example: (Sommerville, 1986b; Caunce, 1994J. 9. When quoting archive sources, the archive is to be stated first, then the name of the fund or collection and shelfmark. The abbrevation of archive source is to be stated in brackets in the text of the article. The abbrevation is to be explained in the references chapter at the end of the article. Example of citing archive source in brackets in the text itself: (ASV. CSM, 240). Example of citing archive source in the reference chapter: ASV. CSM - Archivio di Stalo di Venezia, Cinque Savi alia Mercanzia, fasc. 240. Review sources are to be stated in the same way. 10. The references and sources chapter is compulsory. Bibliographical data are to be stated as follows: - Description of integral publication: Author (year when published): Title. Volume - Collection. Place, of publication, published by. Example: Caunce, S. (1994): Oral History and the Local Historian. Approaches to local history. London and New York, Longman. If there are more (/ran two authors, the work can be also cited as: (Matthews et a!., 1990, 35) If a specific part from an integral publication is quoted, the page numbers from which the quotation has been taken are to be added to the above description. - Description of the article (paper) in integral publication - e.g. text in a collection of scientific papers: Author (year of its publication): Title of the paper. In: Author of the book; Title of the book. Volume - Collection. Place of publication, published by, pages from - to. Example: Matthews, R., Anderson, D.r Chen, R. S., Webb, T. (1990): Global Climate and the Origins of Agriculture. In: Newman, L. F. (ed.): Hunger in History. Food Shortage, Poverty, and Deprivation. Oxford-Cambridge, Biackwell, 27-55. - Description of article in certain review: Author (year of its publication): Title of article. Name of review,-its number. Place of publication, published by, pages from-to. Example: Sluga, G. (19%): Identity and Revolution: The History of the "Forty Days" of May 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanst-veno-raziskovaino središče Republike Slovenije Koper, 125-140. If the same author(s) is (are) cited a number of times, the articles are to appear in alphabetical order of the authors' surnames and year of publication. 11. Printer's marks for accentuations are to be as follows: underlined for semi-bold, undulatory line for italics. Computer notation is to include suitable marks for bold and italics. 12. Abbreviations in the texts are to be explained in brackets when appearing for the first time. A list of used abbreviations can be added to the article. 13. When assessing a publication, its author, title, place, publishing house, year of publication and page numbers (or appropriate description from item 10) are to be stated in the title of the article. 14. First copies of printed articles will be sent to authors for proof-reading. Authors are obliged to return them in three (3) days. No new sentences are allowed to be added during proof-reading. The second (printing) proofs will be read by the Editorial Board. 15. Authors are kindly requested to consider these instructions at all times. In case of any indistinctness, please do not hesitate to contact the review's Editorial Board. EDITORIAL BOARD 220 ANNALES 12/l98 UDC 316.72:339.92 329.73:008(4-191 .2):339. 92 Milán BUFON, Centro di Ricerche Scienítftche della Repubbtica di Slovenia, Capodístria, Si-6000 Capodístria, Via Garibaldi 18 Nacionalismo e gSobaiizzazione: una prospettiva cenlroeuropea Armales: Armali di Studi istriani e snediterranei, 12, 1998, pp. 7-14 II contribuís esamina il rapporto ira i! nazionafismo, quale tendenza alia conservazione e aü'allargamento deile differenze sodati e cultural!, e la giobalizzazione, quaie tendenza all'integrazione sociale ed econornica, nel caso deli'area cent roe uropea. Qui, a differenza del nazionalismo ciassico euro-occidentale, basato su! principio della naziorie, ovvero sulla connessione tra síato e kientitá nazio-nale, viene posto in primo piano i! nacionalismo cultúrale, coltivato dalle varié comunita nazionaií indipendeníemente da come é orga-nizzato politicamente lambiente sociaie. Sotso queslo aspetto per-ció, proprio l'esperienza centroeuropea risuha essere particolármenle interessanfe per comprendere g!i altuali problemi legafi all'espansione dei processi integrativi nel continente europeo e per verificare non solo le posstbilitá di attuazione del nuovo paradigma di civiHá rappresentato dal continente europeo, desideroso di ac-coniunare le diverstti culturáis e i'integrazione sociafe ed económica, ma anche la sua capacita di aífernwsi nel piD ampio contesto morí díale. UOC 930-85(497.4/.5 tslra) 316.72(497.4/.S Istra) Karmen MEDICA, Istituto per le questíoni riazionalí, SI-1000 Ljubljana, Erjavčeva 25 "L'isirianitá" - fra "centro" e "periferia" Armaíes: Annalt di Studi istnani e mediterranei, 12, 1998, pp. 31-38 Lo studio indica aicuni elementi fondamentli: primo, "Istrianitá" in-tesa come concetlo usato dagíi istriani per definirá se stessi; secondo Asiriano", ad indicare come i "non istriani" indicano gli abítanti de!!'istria. Siamo partiti da due considerazioni basi: - 1! concetto di "istrianitá" esiste da moko tempo o é nato di recente? - Ha origine in Istria, zona "periférica" dello stato, o piuttosto nei centri nazionaü, dove é risvegliato in determínate situazioni? Ci siamo limitati alia presentazione degli elementi fondamentali della cosiddetta "categoría di istrianitá" e dei suoi elementi principa!!. Questi includono: il fenomeno di "Istrianitá", le varié con-cezioni di "Istrianitá", i circoli culturali istriani, il pluralismo étnico e eínolinguistico. i Falti piü recenti sono stati studiati in maniera piü superficiale, in modo da lasdarli ad tin'anaíisi successiva, sicuramente piü faciíe, data la distanza. Per la prima tesi su! concetto di "Istrianitá", sulla sua nascita approssimativa, su! suo sviíuppo e sulte sue modiftcazioni, potremmo afferniare che esso h mulato nel corso del lempo. Spesso l¡ dipeso daifa contingenza política e perció il concetto stesso non pu5 essere che relativo. Per quanto riguarda la seconda considerazione, sí potrebbero ronfermare entrambe le ipotesi, vale a diré che l'istrianitít abbia origine sia in Istria sia, in determínale situazioni, nelle capitali nazionaü. (JDC 3! 6.62(450=163.6! 316.62(436.5=163.6) Marija JUtUé-PAHOR, tT-34173 Trieste, Via dei Falchí 2 Circa l'identitá etno-nazhnaSe degti sioveni delta Carinzia e di Trieste Annales: Annali di Stucii istriani e mediterranei, 12, 1998, pp. 15-30 iS contrtbuto ¡(lustra la "sistemática interna", condizionata dagli eventi storici, deH'ídentith etno-nazfcmaie e constata che il nazionaüsmo Muisce ín maniera deletería sulí'identítá étnica, la írasforma, parcialmente e/o completamente, in idenlila nazionale. Da qui anche i! neologismo etno-nazionale. Sulla base di testi speciaiisttri e leUerari, ¡ronché altraversouna serie di.tnlevvíste con persone con un liveíío di istruzione superiore, na tí dopo il Í94S (20 ifi Cantuta, 20 nei territorio di Trieste), l'autrice sostiene che il nazionalismo, e quindi f'idéntica nazionale, sonó piü radicad neglí stoverti di Trieste, mentre presso gli sioveni della Carinzia l'accento e trsaggiore suíl'identitá étnica. Una cleüe ragioni princípali viene vista nel falto che i secondi non ebbero mai la possibilitá di assurgere a forza egemonica, i! che risparmio lora (dopo la prima guerra mondiate) ia "coscienza della sconfltia" e i'alteggiamento ad essa connesso di "vittime", ossia urt atteggiamenío che da il senso della disperaaione. UDC 061.23(=863+—50)1497.4 Koper)''19" Vesna GOMEZEL MfKOLIČ, Ceniro di Ricerche Scientifiche delfa Repubblica di Slovenia, Capodistria, Sí-6000 Capodístria, Via Garibaldi (8 Le organizzazioni sotiali a Capodislria quale espressiorie della strullura dei rapporti tra gli appartenenti a comunitá etniche diverse Anuales: Annali di Studi istriani e mediterranei, 12, 1998, pp. 39-52 l.'articoío presenta una rassegna delte piü imporfaníi organizzazioni e societa di Capodístria nel XX secólo, in campo político, scolastico, ecclesiastico, cullurale e di altro genere. Le varié forme di aggregaz.ione fórmale e infórmale degli appartenenti alie due comunitá etniche, slovena e italiana, hanno avuto sempre una gros-sa influenza a Capodístria sull'articolazione dei rapporti tra questi due gmppi social:, nell'ambito della comunitži sociale e lingüistica in generale. E viceversa, la strutlura dei rapporti tra gli appartenenti alie due comunitá etniche, lo status delle quali é spesso cambíalo nel corso del XX secolo, trova espressione anche nella forma organizzaííva deile loro organizzazioni sociali e delle loro societa. Ne! presente lavoro esse vengono esaminate soprattutto in mérito afle seguenti funzioni: espressione della presenza degli appartenenti alie diverse etnie e del loro status, specchio deH'indirizzo della política lingüistica e delle possibifitá di integrazione fórmale e infórmale dei rappresentaníi delle diverse nazionalitá. 221 ANNALES 12/'98 UDK 930.85(497.4/.5 fstra) 3?6.72(49?.4/,5 istra) Karinen MEDICA, Institut für Nationalitätenfragen, SM000 Ljublana, ErJavCeva 25 Die "Kategorie der Istrianilät" zwischen "Zentrum" und "Peripherie" Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. ,31-38 In diesem Beitrag werden einige wesentliche Elemente der "Kategorie Istrianität" definiert, wobei es um die Frage geht, wie sich die Bewohner isträens selbst definieren. Es war jedoch auch von Interesse, wie die "Nicbüstrier" die Bewohner Istriens definieren. Dabei wurde von zwei grundlegenden Fragen ausgegangen: - Hat das Konzept "Istrianität" schon immer bestanden oder ist es erst jüngst "entstanden"? - Stammt es aus ¡Strien als "peripherer" Region des Staates oder aus den Zentren der Nationalstaaten, wo es in verschiedenen Situationen erneut Verwendung findet; Was die erste These zum Konzept der "Istrianität" und deren Entstehen, Entwicklung und Modifikationen anbetrifft, so kann zusammenfassend festgestellt werden, daß es sich im Laufe der Geschichte verändert hat. Es war vielmehr von politischen Umstanden abhängig, wodurch sich auch die Idee an sich als relativ erxveist. Was die zweite These anbelangt, so läßt sich das eine wie das andere feststellen oder anders gesagt, daß die Istrianilät aus islrien stammt, in bestimmten Situationen aber auch aus den Zentren der Nationalstaaten kommt. UDK 316.72:339.92 329.73:008(4-1 91.2}:339.92 Müan BUFON, Wissenschaftliches Forschungszentrum der Republik Slowenien in Köper, SI-6000 Köper, Garibakiiieva 18 Nationalismus und Globalisierung: eine zentral europäische Perspektive Artnales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S, 7-14 Der Beitrag behandelt das Verhältnis zwischen Nationalismus als Tendenz zur Bewahrung und Verbreitung gesellschaftlicher und kultureller Verschiedenheit und Globalisierung als Tendenz zu gesellschaftlicher und ökonomischer Verbindung am Beispiel des mitteleuropäischen Raumes. Hier steht zum Unterschied vom klassischen, westeuropäischen auf dem Staatsprinzip bzw. der Verbindung von Staats- und Volks Identität gegründeten Nationalismus, der kulturelle Nationalismus im Vordergrund, den verschiedene Volksgruppen aber nicht mit Bezug auf eine politische Organisation des gesellschaftlichen Raumes, pfiegen. In dieser Hinsieht erscheint daher gerade diese misteleropäische Erfahrung besonders interessant und trägt bei zum Verständnis der gegenwärtigen Probleme in der Verbreitung von Integrationsprozessen auf dem europäischen Kontinent, aber auch zur Überprüfung der Möglichkeiten nicht nur zur Verwirklichung neuer Zivi Iisationsparadigmen sondern auch deren Fähigkeit in einem weiteren globalen Kontext ZLir Geltung zu kommen. UDK 316,62(450=163.6) 316.62(436.5=163,6) Marija JURlC-PAHOR, IT-34137 Tiieste, Via dei Falchi, 2 Zur etbnonationalen Identität der kärntner und triest'mer Slowenen Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. 15-30 Der Beitrag konzentriert sich auf die Darstellung der historisch bedingten "inneren Systematik" der ethnonationafen Identität. Es wird festgestellt, daß der Nationalismus auf die etnische Identität einen zerstörenden Linfluß nimmt und sie sozusagen teilweise und/oder ganz in eine nationale Identität umformt. Daher kommt es auch zur Neubildung der ethnonationalen Identität. Anhand von Fach- und schöngeistiger Literatur sowie Tiefeninterviews mit einzelnen Personen, die nach dem Jahre 1945 geboren wurden und über eine höhere Schulbildung verfügen (20 Personen in Kärnten und 20 Personen in Tri est, folgert die Autorin, daß der Nationalismus und mit ihm die nationale Identität bei den Triestiner Slowenen stärker verankert ist, während bei den Kärntner Slowenen die Betonung eher auf der elnisehen Identität liegt. Einen der wesentlichen Gründe dafür sieht die Autorin darin, daß die Kärtner Slowenen nie die Möglichkeit hatten an die Spitze der hegemonialen Macht zu gelangen, ein Umstand der ihnen {nach dem I. Weltkrieg) aber auch das "Bewußtsein der Niederlage" ersparte und die damit verbundene Haltung der "Opfer" bzw. die Haltung jener, die sich auch noch durch die Hoffnungslosigkeit bestärkt fühlten. UDK 061.23t=8b3+=-S0)(497.4 Köper)1'! 9"' Vesna GOMEZEL MIKOüC Wissenschaftliches Forschungszentruni der Republik Slowenien in Köper, SI-6000 Köper, Garibaldijevo '!8 Die Beziehungsslrukturen von Angehörigen verschiedener ethnischer Gruppen im Spiegel der gesellschaftlichen Organisationen von Köper Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 1 2, 1 998, S. 39-52 Der Beitrag stellt einen Überblick über die wichtigeren politischen, schulischen, kirchlichen, kultureilen Lind anderen Organisationen und Gesellschaftern im 20. Jhdt. in Köper dar. Verschiedene Formen formaler wie nicht formaler Verbindungen unter Zugehörigen zweier autochtoner Volksgruppen, nämlich der slowenischen und der italienischen in der Stadt Köper, üben mit der Zeit durchaus Einfluß, auf die Ausbildung von Beziehungen zwischen den beiden GesellschafUgctipfien im Rahmers von weiteten Gesei'schafe-und Sprachgruppen aus. Und umgekehlrl spiegelt sich die Struktur der Beziehungen unter Angehörigen zweier Volksgruppen, deren Status sich im Laufe des 20. jhdts. öfters verändert hat, auch in der Organisierung ihrer gesellschaftlichen Organisationen und Vereine wider. Diese werden in der vorliegenden Arbeit vor allem unier dem Blickwinkel folgender Funktionen behandelt: sie spiegein die Anwesenheit von Angehörigen verschiedener Ethnien und deren Status wider und bringen die Ausrichtung der Sprachpolitik und Möglichkeiten formaler wie nicht formaler Verbindungen unter Angehörigen verschiedener Nationalitäten zum Ausdruck. 222 ANNALES 12/'98 UDC 811.1 63.6'282:341.222(497.5) 811.1 63.42'282:341.222(497.4) iosip LtSAC, Facolt.á ct¡ Filosofía, HR-23Û00 Zadar, Obala kraija Petra Kresimira IV. 2 SlaSo íiei díaleíli lungo ¡1 confine sSoveno-croalo Annales: Annali di Sludi istriani e mediterranei, 12, 1998, pp. 53-58 Nello studio viene preso in esame lo slato dei ciialetti kmgo il confine sloveno-croato, dall'lstria nord occidentale sino alla zona di confine fra le regiorti del Meóimurje s del Prekmurje. In laie (ascia è ben rappresentato un conlinuum diaieltafe ciacavo-sfoveno e caicavo-sloveno, ma per parte dei ciacavi e neglt slokavt è evidente che si tratta di hnmigrati tlal sud e dytique, in quest.o caso, non si puô parlare cli evoluzione nalurale délia siiuazione preesislenle. în linea di massima dalla parte sioveno domina lo sviiuppo dialeltaie sloveno, da quella croata quelle croato, anche se can molle pai'ticolariîà in varie zone confinarle. UDC 711.523(497.4 Koper).004.69"313" Marjan HOŒVAR, Facollà di scienze sociali, 51-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploscad 5 Analisi "20" Zdravko ML1NA8, Fakultät für Gesellschaftswissenschaften, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploäCad 5 Lebensraum und gesellschaftiieh bedingte räumliche Veränderungen Armaies: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. 61-78 Der slowenische Küstenbereich gehört zu den attraktivsten Siedlungsgebieten und zieht die Menschen aus dem weiten Hinterland an. Dies führt zu einer potentiellen räumlichen Verdichtung, die dem immer gröfier werdenden Sireben nach Individualität hinsichtlich Wohnort und Mobilität sowie dem Trachten nach einem privaten Lebensraum entgegenläuft. Die Politik der Raumentwicklung strebt nach dichter und gedrängter Besiedlung, die Bedürfnisse der Bevölkerung gehen jedoch genau in die entgegengesetzte Richtung. Auf Umfragen basierende Äußerungen der Bevölkerung hinsichtlich ihrer Bindung l.ww. Identifikation mit verschiedenen räumlichen Gegebenheiten werden ebenso dargelegt wie typische Störungen der Privatsphäre innerhalb des Wohngebiete.«, wie Belästigungen durch Lärm, Sozialkontrolle der Nachbarn, Werbekampagnen, Emissionen verschiedenster Art und Abfälle. Die durchgeführte Analyse zeigt mittel-wie unmittelbar die Art der Verflechtung von urbanistischer Planung, Wohnraumprojekten und soziologischen Studien. UDK 65.012.3(497.4 Koper)"313" Franc TRČEK, Fakultät für Gesellschaftswissenschaften, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva plošfad S Reaktionen der Arbeitswelt in der Stadtgemeinde Koper auf die Trends zur Globalisierung und Entindustrialisicrung Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. 95-110 In der lokalen Arbeitswelt zeichnet sich der Prozeß der Eni-Industrialisierung, der sich im Übergang von Industrie zu Dienstleistung ausdrückt, ab. Charakteristisch dafür ist die größere Anzahl von Fällen mit weniger am Arbeitsprozeß Beteiligten und die flexible räumliche wie zeitliche Organisation der Arbeit, Als Schlüsselprobleme dieses Überganges tauchen Unzulänglichkeit der alten, aber auch neu errichteten physischen Strukturen, Infor-malionsmangel auf der gesamten Arbeitsebene, Flexibilitätsmangel in der räumlichen wie zeitlichen Organisation der Arbeit sowie unentwickelte Mechanismen der "Hilfe zur Selbsthilfe" (besonders für kleinere, neu entstandene Arbeitsorganisationen auf. Notwendig ist die Errichtung eines lokalen Netzes, das alle in der Arbeitswelt vetretenen Komponenten einschließen sollte. Auf der Basis einer in gemeinsamem Einvernehmen erstellten, grundlegender» F.nt-wicklungsstrategie wird das lokale Netz - mit seiner größeren klentifizierbarkeit - leichter in globale Gefüge eingebunden werden. 224 ANNALES 12/'98 UDC 656.6:621.869.8(262) 338.47:627.2(262) Majda PRUON e Josip ZOHIL, Universitá di Ljubljana, Facolta di maritü nía e trasporti, SI-6320 Portorase, Via dei mariuimi 4 Trasporti Feeder ne! Mediterráneo Annaies: Annali di Studi islriani e mediterranei, 1 2, 1998, pp. 113-120 ¡i coniribulo esamina i trasporti feeder nei Mediterráneo, suddiviso alio scopo in Mediterráneo centrale, compreso ii Mare Adriático, orientale e occidentale. Benché tutte le zone possiedano delle qualita parttcoiari, come rhulta evidente dai dati conSenuti in cjuesto lavoro, esse hanno anche numerosi elementi comuni (¡Mrli di raccolta, tras porta sori, ecc.}, perdíi é sensato traüarie come una cosa sola. Per comprendere i (rasporti feeder nel Mare Adriático é importante conoscere quanto accade til queste zone, vista la loro reciproca influenza. UOC 656.1/,5.0781497.4+4) Miran GAjSEK, Minutero per 1'ambiente ed ií territorio della Repubbiica di Slovenia, Ufficio per la pianificazione territoriale, 1000 Ljubljana, Dunajska 47 Manca PIAZAR MLAKAR, Centro di Ricerche Scieníifiche della Repubbiica cli Slovenia, Capodistria, Si-6000 Capodistria, Via Garibaldí 18 Progeílazione del Corridoio di scorrimento cretese multimodaie n. S in Sfovenia Annales: Annali di Stucíi istrianí e mediterranei, 12, 1998, pp. 135-148 il progettato corridoto di scorrimento cretese multimodaie n. S significherà, come previsto, una ristruíturazione qualitativa déliasse di 5vik¡ppo sloveno costituilo cía Capodistria, Ljubljana e Maribor. l.'asse di sviiuppo, in caso di armonizzazione con la rete degli abitati e le a lire infrastructure, e tenendo nella clovuta consi-deraztone gli aspetti clella tutela ambiéntale, influenzerà positivamente ¡o sviluppo urbano e régionale. Nonostante i potenziali pericoli, mediante una giusta pianificazione, progettazione e gestione del corridoio cli scorrimento mu ¡ti moda le, l'effetto globale sullo sviluppo e sull'ambiente in Slovenia sarà positivo. UDC 656.6:621.869.8(262,3-17} 338.47:627.2(262.3-17) Josip ZOHll e Majda PRfjON, Universitá di Ljubljana, Facolta di nwitttma e trasparti, Si-6320 Portorose, Via dei mariuimt 4 H traffico container nel hacino Alto Adriático Armales: Annali di Studi istriani e mediterranei, 1 2, 1998, pp, 121 -126 Di soífto, ií ifaífico portuaíe di container viene clescritw mediante ta domartcIa e i'offerta del le linee di trasporto, le modalitó di trasporto, i fatlori coirwofti (trasportatorí, porti, ecc.) e gli allri elementi del mércalo, Nel presente cont.ribi.ito sono raccofti i dati che iilustrano la situazione de! t.raffico container tr¡ determina!! porti del hacino Alto Adriático. NeSfa parte finaíe sotto descritti i possibili fattori che f'banrto influenzafa e continuano a fado. UDC 615.851.3:7 Simona TANCIG, Facoltá di Pedagogía di Ljubljana, SI-1000 ljubljana, Kardeljeva ploJiad 16 Mojca VOGELNÍK, Centro di Ricerche Scieníifiche delia Repubbiica di Slovenia, Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Garibalclt 18 Anaiisi della situazione e delle necessifà ne! campo deil'assistenza con i'arte net settori della salute, delia tutela sociale c delia scuola in Slovenia Annaies: Annali di Studi istriani e mediterranei, 12, 1998, pp. 151-168 L'articolo presenta un'anaíisi cletía situazione e delle necessità nel campo dell'Assistenza con l'Arte (PzU - AcA) nei settori della sanilà, della tutela sociale e della scuola, Nell'introclurre e affermare nella pratica attuale il nuovo método rappresentato dall'AcA è importante che tale processo venga pianificato sulla base di anaiisi clella situazione attuale, che pevmettano di individúame la spécificité e i punti critici, dai qualt dipende il successo del processo di implementazione. Nella ricerca si è ricorsi ad urt sondaggio basato sia su domande riguardantí í'attivitá specialisfica, ovvero fe esperienze delí'AcA, sia su domande inerenti atl'apprendimenlo e all'abiiitazione nel campo clell'AcA, Da un campions di 175 persone di varis istituzioni sono pervenute 130 schede clie sono state elabórate. DaH'analís! sono usciti clati rilevanti sulla situazione attuale da noi neí campo delí'AcA e sono state individúate le sue potenzialità di sviltippo naí settori della sanilà, clella tutela sociale e della scuola. UDC 6S8.115 Luka Koper: 339.13 josip ZOH!L, iztok OSTAN e Majda PRIjON, Universitá di Ljubljana, Facoltii cli marittima e trasporlí, Sí-6320 Portorose, Via dei marittimt 4 Possíbils merca t i per ¡'ente Porto di Capodistria Antiaics: Annati di Studi istrianí e mediterranei, 12, 1998, pp. 127-134 I possibili merca tí dell'Knte Porto di Capodistria sono stati valmalí sulla base di due criteri: distanza e costo del trasporto. Vengona indicati i dati riguardanti (a manipolazione delle merci nello scalo capodistriano e í'entitá delia sua presenza nei trafttei commerciali, soprattutío sollo l'aspetto della concorrenzialitá con i porti del Nord-Atlantico. 225 ANNALES 12/'98 UDK 65 6.1/.5.078(497.4+4) Miran GAjSEK, Ministerium für Umwelt und Raum der Republik Slowenien, Büro der Republik Slowenien für Raumplanung, Si-1000 tjubljana, Dunajska 47 Manca PLAZAR MIAKAR, Wissenschaftliches Forschungszentrum der Republik Slowenien in Köper, SI-6000 Köper, GaribaIdijeva 1 8 Zum Projekt des auf der 2. Paneuropäische» Verkehrskonferenz von Kreta beschlossenen "Muliimodalen Verkebrskorridors Nr. 5" in Slowenien Annaies: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, (998, S. 135-148 Der projektierte "Multimoclale Verkehrekorridor Nr. 5" wird beträchtlich zur qualitativen Entwicklung der Achse Köper - Ljublana - Maribor beitragen. Diese Achs« wird sich bei entsprechender Koordination mit dem Besiedlungsnetz und der übrigen Infrastruktur sowie unter Rücksichtnahme auf mriweltscluitzerische Aspekte positiv auf die Urbane und regionale Entwicklung auswirken. Trotz potentieller Gefährdungen wird das Projekt in seiner Gesamtheit bei ordnungsgemäßer Planung und Durchführung auf die Entwicklung und Umwelt Sloweniens einen günstigen Einfluß nehmen. UDK 656.6:621.869.8(262) 338.47:627.2(262) Majda fttiJÖN, Josip ZOHIL, Universität Laibach, Fakultät für Seefahrt und Verkehr, Sl-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 Feeder Transporte im Mittelmeerraum Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. 113-120 Der Beitrag behandelt die PeecferTransporte im Mitteimeeraum, der üblicherweise in drei Bereiche, nämlich einen zentralen, xu dem auch die Adria gehört, einen westlichen und einen östlichen, unterteilt wird. Obwohl, wie auch aus den Angaben dieses Beitrages ersichtlich wird, jede Region ihre Besonderheiten besitzt, haben die Mittel meerländer doch auch ziemlich viefe grundlegende Gemeinsamkeiten (Sammelhäfen, Spediteure usw.), weshalb es auch sinnvoll ist, sie als Einheit zu betrachten. Wegen der gegenseitigen Einflüsse sind die Geschehnisse in den erwähnten Regionen für das Verständnis der Feeder Transporte im Adriatlschen Meer von Bedeutung. UDK 656.6:621.869.8(262.3-1 7) 338.47:627.2(262.3-17) Josip ZOHR, Majda PRIjON, Universität Laibach, Fakultät für Seefahrt und Verkehr, Sf-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 Der Containerverkehr im Nordadriabecken Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 1 2, 1998, S. 121-126 Der Containerverkehr in Häfen wird gewöhnlich mit Angebot, und Nachfrage bezüglich Tran s portrouten, mit Transportmöglichkeiten, mit Beteiligten (Spediteure, Häfen etc.,) und anderen den Handel betreffenden Aspekten umschrieben. In diesem Beitrag werden Daten gesammelt, die die Situation des Containerverkehrs in ausgewählten Hafen des Nordadriabeckens beschreiben, Sm Schlußteil werden auch mögliche Faktoren beschrieben, die auf diese Situation Einfluß nahmen und immer noch nehmen. UDK 615.851.3:7 Simona TANCIG, Pädagogische Fakultät in Ljublana, 51-1000 Ljublana, Kardeljeva plosfad 16 Mojca VOGELNIK, Wissenschaftliches Forschungszentrum der Republik Slowenien in Köper, SI-6000 Köper, Garibaldijeva 18 Zustand?- und Bedarfsanalyse betreffend Hilfe durch Kunst in den Sektoren Gesundheit, Soziaischuiz und Schulwesen Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. 151-168 In diesem Beitrag wird eine Analyst des Zvistandes und des Bedarfs an Hilfe durch Kunst (PzU) in den Sektoren Gesundheit, Sozialschutz und Schulwesen vorgestellt. Zur Einführung aber auch damit der neue Bereich des PzU innerhalb der bestehenden Praxis zum Tragen kommt, ist es wichtig, daß dieser Prozeß aufgrund der Analyse des bestehenden Status' geplant wird, wodurch das Erkennen von Spezifika und kritischen Punkten, von welchen der Erfolg des Frgänzungsprozesses abhängt, ermöglicht wird. Für die Untersuchung wurde ein Fragenkatalog verwendet, der sowohl Fragen aus der fachlichen Arbeit bzw. Praxis des PzU als auch Fragen zur Bildung und Qualifikation für PzU umfaßte von 17S Personen, die als Modellfall galten, kamen 130 ausgefüllte Fragebogen zur statischen Auswertung. Aus der Analyse ergaben sich relevante Daten über den derzeitigen Zustand des PzU und es konnte festgestellt werden, wo dessen potentielle Entwicklungsmöglichkeiten in den Sektoren Gesundheit, Soziaischutz und Schulwesen liegen. UDK 658.115 Luka Koper: 339.13 Josip ZOHIL, Iztok OSTAN tmd Majda PRIJON, Universität Laibach, Fakultät für Seefahrt und Verkehr, Sl-6320 Portorož, Pot pomorščakov 4 Die mtigi ich keilen des Hafens von Koper als Mark! Anriaies; Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, S. 127-134 Die Möglichkeiten des Hafens von Koper als Markt werden aufgrund zweier Kriterien bewertet: auf der Basis von Entfernungen und auf der Basis von Frachlgebühren. Vorgelegt werden Angaben über die faktische Umformung des Hafens Koper und über dessen Anteil am Warenumschlag, vor allem in Hinblick auf die Konkurrenz der Nordatfanlik- Häfen. 226 ANNALES 12/'98 UDC 364(497.4 Koper}-056.3 Mateja 5EDMAK, Centro di Ricerche Scientifiche della Repubbíica di Siovenia, Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Garibaldi 18 l'approccio individúale quale alternativa alie forme attuaii di trattamenlo dei soggctli con esigenze particolari. L'esempio del Comune Citta di Capodistria Annales: Annaii di Studi istriani e mediterranei, 12, 1998, pp. 169-180 II coníribulo tratta la questione dei soggetti con esigenze particolari che, ri0n05tante i cambiamenti nei settore della tutela sociale e una comprensione piü umana dei dtversi, subentrati con haffermarsí dei movimenti alíernativi alia fine degli anni Sessanta di questo secolo, continuarlo a trovarsi in una condizione cli ciltadini di serondo ordine e privi di diritli. Questí soggetti, fvuitori dei setvrzi soctaít, non dispongono né delta forza necessaria né della possibiliiá di influiré sulla propria vita e suile situazioni ¡mportanti che li riguardano. La (im)potenza di questa categoría della popolazione e la loro {imípossibíiitá di vita vengono evidenziate atl.raverso f'esempio del comune Citta di Capodistria, Nelía parte finale del contributo troviamo esempí di autorganizzazione di questi fruitori dei servizi sociali e una vistone del l'approccio individúale quale alternativa alie atluali forme di tratíamento nei loro confronsi. Questo approccio presuppone una completa affermazione degli "inermi® ed un trattamento serondo il principio "coilaborare con" invece di "operare per" i fruitori. UDC 323,15:372.891(497.4) Karmen KOlENC-KOLNíK, Faeolü di Pedagogía di Maribor, D partimento di Geografía, 51-2000 Maribor, Koroška 160 Conosccre íe minoranze nazionali neli'ambito dello studio della geografía neíle settole elementar! e medie slovene Annales: Armáis di Studi istríani e med i térra nei, 1 2, 1998, pp. 181-188 II nuovo stalo della Siovenia rappresenta la nostra attuale realtá sociale, mentre la problemática minoritaria é una nostra costante sí.oíica, l'mse¡;namento della geografía con ¡ntendimenti e contenuti volti alia conoscenza delie minoranze nazionali dovrebbe stimoíare nei giovani la necessitii di comprendere le varié ragioni detle diversitá culturali, civili, politiche e territorial! del mondo. L'articolo presenta i risultati di un'analisi quantitativa dei materiali didattici di geografía, adoperati nelPinsegnamento nelle scuole elementari e medie slovene. La questione didattica fondamentale é rappresentata dal quancfo e dal come gii alunni, durante lo studio deíla geografía, affrontino i temi riguardanti le minoranze nazionali affinché possano comprended! e assorbirli in tutta la loro complessitá; e se gli intendimenli ed i contenuti pedagogici siano prestabiiiti in modo tale che ¡¡ ¡oro apprendimento sia in grado di creare "un ponte di comprensione" tra ¡I pioprio Paese, la propria identíta nazionaie, le minoranze nazionali e la comprensione internazionale. La seconda questione della ricerca é legata al ruolo clell'insegnante e ai suo rapporto nei confrontí dei contenuti pedagogici riguardanti le minoranze nazionali e l'importanza della dimensione ínternazionale deii'insegnamento della geografía. 227 ANNALES 12/'98 UDK 323.1 5:372.891(497.4) Karmen KOLENC KOLN1K, Pädagogische Fakultät Maribor, Abteilung für Geographie, SI-2G00 Maribor, Koroäka 160 Kenntnisse über nationale Minderheiten im Geographieun Sem cht in den Crund-und Mittelschulen Sloweniens Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12,1998, 5. 181-108 Der neuentstandene Staat ist unsere gegenwärtige gesellschaftliche Realitiät, die Minderheilenproblematik aber ist unsere historische Konstante. Der Geographieunlerricht sollte mit seinem Lehrziel und seinen Lehrinhalten, die mit Kenntnissen über nationale Minderheiten verbunden sind, in den jungen Menschen das Bedürfnis zum Verstehen der verschiedenen Ursachen für die kulturelle, politische, räumliche und die Zivilisationen betreffende Vielfalt der Welt anregen. In diesem Beitrag werden die Resultate einer quantitative Analyse des Geographlelehrstoffes, der zum Unterricht in den slowenischen Grund-lind Mittelschulen zur Verwendung kommt, vorgelegt. Die grundlegende didaktische Frage ist, wann und wie die Schüler wie Geographiunlerricht mit Themen zu dan nationalen Minderheiten in Koniakt kommen und ob sie diese in ihrer Komplexität verstehen ind sich eneignen können. Werden Lehrziele und l.ehnnhalte derartig vermittelt, daß aus deren Verständnis eine "Brücke des Verstehens" zwischen eigenem Slaat, Volksidentität, nationalen Minderheilen und internationalem Verständnis ensteht? Die zweite !:rage, die zur Untersuchung steht, aber ist mit der Rolle des Lehrers und dessen Beziehung zu den lehnnhalten, die sich auf nationale Minderheiten und die Bedeutung der internationalen Dimension des Geographieunterrichtes beziehen, verbunden. UDK 364(497,4 Koper}-056.3 Male|a SEDMAK, Wissenschaftliches Forschungszentrum der Republik Slowenien in Köper, 51-6000 Köper, Garibaldijeva 18 Der individualisierte Zugang als Alternative zur bestehenden Praxis in der Behandlung von Menschen mit besonderen Bedürfnissen -am Beispiel der Siadtgemeinde Köper Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 12, 1998, 5. 169-180 Der Beitrag behandelt Menschen mit besonderen Bedürfnissen, die sich trotz Vorkehrungen im Bereich des Sozial schutzes und einer durch den Anstieg alternativer Bewegungen am ¡Ende der Sechzigerjahre ' bewirkten humaneren Einstellung sonstiger Institutionen immer noch in der Position eines zweitklassigen und rechtlosen Staatsbürgers befinden, 8enützer sozialer Dienste haben weder die nötige Macht noch die Möglichkeit auf ihr eigenes Leben und für sie relevante leben ssituationen Einfluß zu nehmen. Die (Ohn)Macbt der genanten Bevölkerungs kategorse und ihre Lebens (Unmöglichkeiten werden am Beispiel der Siadtgemeinde Köper aufgezeigt. Im Schlußteil des Beitrages folgt eine Darstellung der Selbsthilfeorganisierung der Benutzer von Sozialdiensten und eine Vision zum individualisierten Zugang als Option zur bestehenden Behandlungspraxis. jeder Zugang setzt die Ermächtigung der "Ohnmächtigen" und eine Tätigkeit nach dem Prinzip "zusammenarbeiten mit" anstelle "arbeiten für" die Benutzer voraus. 228 ANNALES 12/'98 Poleg glavnega sponzorja banke Banka Koper d.d. so prispevali Se emona obala koper d.d. Slovenije ......' _cl'f\|i. t> pwitki^» ^ "-Z&' primorske V Vèh /JAip&U SAMT& M {"1 ildflatiir zavarovalna družba d.d. ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO - SLOVENIJA OPEN SOCIETY INSTITUTE - SLOVENIA LUKA KOPER