26
Starozgodovinski pomenki.
Kje je stal stari Santicum ?
Ko sem prebiral zemljopisni sostavek od krajnske dežele v poslednjem letnem sporočilu realne ljubljanske šole, izdanem po gospodu vodju M. Peternelu, se mi nagloma vsili misel: Ceš , tukaj bo morebiti se našel še dokaz za stari Santicum, daje stal na Krajnskem. Kdor namreč nekoliko zna staro zgodovino naše dežele krajnske, tudi ve, da Schonleben in Linhart sta Santicum rimskega časa iskala v Kranj i; povedano pa je že tudi bilo, da koroški zgodo-vinoslovci Santicum vlečejo v bližnjico b e 1 j a š k o. Pa doslej še nihče ni pristavljal gotovih dokazov zastran svoje misli od starega Santika, razun da je navedal potopis Antoninov, kjer je cesta iz Akvileje v Virunum, pri Gospejsveti poleg Celovca, tako zapisana: A q u i 1 e j a XXX. m. p. Via b e 1-loio XXIV., Larice XXVII., Santico XXX., Viruno. S to versto nekdanjih postaj se sicer uteguje tako lahko za Sočo čez Bovec in Beljak, kakor čez Cerniverh, Loko in Kranj priti na kraj nekdanjega Viruna, Vendar tiste, kteri Santikum stavijo proti Beljaku, bi znal kdo vprašati: čemu da bi bila na ravno tisti cesti druga versta postaj pri An-toninu, in druga v Peutingerjevi tabli, ktera šteje kraje a d Silanos, Tasinemetum, Saloca? Sicer je gosp. Terstenjak mesto Santicum razlagal po slovenski koreniki san, Lindwurm; pa sedanji kraj Lin d blizo Beljaka se po slovensko zove Lipa, kakor piše gosp. Kozler. Toraj tudi omenjeni dokaz ni veljaven. Kaj tedaj bi se dalo boljših dokazov za lego starega Santika napeljati?
Meni se zdi, da zaznamki starega zemljopisca Ptole-meja zmiraj še nekaj veljajo, kadar on piše: to mesto stoji pod to stopnjo daljave in pod to stopnjo š i r j a v e. Gotovo ima to več dokazavne moči v sebi, kakor pa beseda sedanjih pisateljev, kteri pravijo: to mesto je blezo tukaj stalo, uno pa morebiti tamkaj. Res da zemlja nekdanji čas ni bila trigonometriško premerjena, kakor sedanje dni, pa nekakošne mere in stevilike so znali že tudi Rimljani. Ptolemaj tedaj stavi mesto Santikum pod 36° daljave in 45° 30' širjave, Emono pa pod 36° in 45° 20', in Virunum pod 36° 40' in 45° 45'; po takem kraj Santicum ni bil deleč od Ljubljane, pa proti severju ležeč, kar prav za prav kaže na sedanji Kranj. Drug dokaz za tako lego mesta Santika se ponuja v omenjenem letnem sporočilu realne šole, kjer gosp. Peternel popisuje na strani 13. nekdanjo tovorno pot iz Goriškega proti Gorenskemu in dolejnjemu Korotanu. On tamkaj piše, da tista pot je kdaj bila nar krajši in boljši čez juliške planine, in je hodila za Sočo do Kanala, potem za Idrico blizo Cirkne, od ondod čez višine na Staro Oslico in doli na Trebijo , dalje pa za Poljanšico do Loke, odtod pa na Kranj , in čez Ljubelj ali čez Kokro na Koroško; in še se sled te stare tovorne poti po gojzdih zna po dva sežnja na široko. Dasiravno gosp. Peternelova beseda bolj velja za poslednji čas, preden so bile sedanje vozne ceste narejene, se mora vendar od druge strani pomniti , da prejšnje tovorne poti so se nar raji tistih krajev deržale , po kterih se je že v nar starjih časih hodilo ali tovorilo.
Da pa kraji, po kterih je hodila omenjena tovorna pot, v rimskem času niso bili neznani, pričajo marsiktere v tej meri najdene starine, na primero, pri Cerkni so našli rimske dnarje, pri Loki kamen z napisom in zraven še starih denarjev, pri Kranji rimsk napis na kamnu in rimske dnarje, verh Ljubelja pri sv. Leonardu ravno tako, v Kokri pa rimskih dnarjev. Od tega pričajo Schonleben (Apparat. str. 221), Valvasor (bukve II. str. 258), in naznanila ljubljanskega zgodovinskega družtva. Mnogoteri taki spominki so že sicer zgubljeni, drugi so še morebiti semtertje pod zem-
ljo, drugi pa so pozabljeni, ker jih nihče ne oznani. Ako sodimo po unih znanih spominkih, bi bil rimski kraj Bel-lojum stal pri Kanalu ali Vučah, Larix pri Cerkni, in Santicum pri Kranji. S temi kraji se tudi snida število rimskih milj, ako jih primerjamo s sedanjo daljavo imenovanih krajev. Znano je namreč, da 5 rimskih milj daje 1 sedanjo zemljopisno; tedaj XXX. r. m. ali 6. z. m. kaže blizo Kanala, XXIV r. m. ali 5 z. m. na Cerkno, XXVII r. m. ali 5 % z. m. na Kranj, in spet XXX r. m. ali 6 z. m. unstran Celovca (saj poštna mera pri pismih se med poslednjima krajema tako določuje).
Tako bi utegnila biti kranjskemu mestu čast rešena, da je bilo že nekdaj rimska postaja. Da je bilo to mesto v srednjem veku nekaj časa sedež kranjskih mejnih knezov (Markgrafen der Chreinamark) terdijo zgodovinarji; vendar je nakako žalostno, da do slej niso stare pisma (Urkunden) znane, ktere bi za to reč bolj očitno pričevanje dajale. Iz poznejega časa, namreč iz 14. in 15. stoletja se sicer mnogo pisem hranuje v zbirkah ljubljanskega muzeja in zgodovinskega družtva; morebiti se bodo sčasoma še starji listi našli. Nar starji pismo vem do slej od 1. 1226, v kterem je beseda od farne cerkve v Kranji in njenega duhovnika Petra; za čas, v kterem je bila ondi sedanja gotiška cerkev zidana, sem komaj zvedil po posebnem pismu do prijatla (gosp. Miroslava Hudovernika), kterega s tem očitno hvalim; poprejšnje prošnje v „Novicah" in v „Danici" mi niso nič pomagale. Zdaj tedaj vem povedati, da je bila gotiška cerkev v Kranji 1. 1491 postavljena.                    Hicinger.