Zaklonišča za Bežigradom O zakloniSčih smo v Zboru občanov že pisali (Stevllka 8/1985). Takrat je tekla beseda predv-sem o namensko zbranem in uporabljenem de-narju zanje. o vzdrževanju in o raznih drugih namenih ter uporahi. ki ji zaklonišča lahko slu-žijo. Mnoga delegatska vprašanja pa kažejo, da to problematiko, ki sploh ni takšna tajnost, kot mislijo nekateri, še premalo poznamo. Zato ob-javljamo tokrat nekatere osnovne podatke o zakloniSCih v naši občini. Izgradnja in vzdrževanje zaklonišč je pogoj za zaklanjanje prebivalstva kot enega osnovnih ukrepov zaščite in reševanje v primeru vojne. Skrb za izgradnjo in vzdrževanje zakloniSč pa ne sme in ne more biti samo na strokovnih službah. temveč postaja skrb vseh delovnih Iju-di in občanov. Ni čudno, da se zato v temeljnih delegacijah in v zborih tako naSe občinske kot tudi mestne skupščine pojavljajo vpraianja v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem zaklonišč. Izvrsni svet in Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito SOb Ljub-Ijana Bežigrad sta ob obravnavi informacije o zakloniščih v občini Ljubljana Bežigrad v letu 1986 menila. da je potrebno z omenjeno pro-¦ blematiko kar najširše seznaniti javnost in s tem odgovoriti na prenekatero vprašanje. Celovito informacijo o zakloniSčih na ob-močju mesta Ljubljane bo obravnavala skupš-čina mesta Ljubljane 4.11.1986 na vseh zborih skupščine. SPLOŠNO O NAČRTOVANJU ZAKLONIŠČ Zaklonisča služijo za zaščito prebivalstva v primerih zračnlh napadov v vojni in ščitijo pred ufimki. raznovrstnih orožij od klasičnih do atornsko. biološko, kemičnih napadalnih, uni-čevilnih sredstev. Glede na vrsto orožij in močjo sredstev, ki lahko prizadanejo določeno območje, so za-klonišča ustrezno temu prirejena. oziroma so zahtevane pri zaklonišču ustrezne zakioniščne lastnosti Glede na gospodarsko moč ali sposobnost družbe pa so zaklonišča omejena na določeno zasčitno sposobnost. Glede na zahteve in sposobnost so zakloniš-ča razvrščena v tri glavne kategorije in sicer: • Močnejša zaklonišča morajo biti grajena ta-ko, da so sposobna prenesti direktni zadetek klasične avionske bombe težke najmanj 300 kg ali več, zagotavljati mora bivanje za vefi tisoč Ijudi za najmanj 14 dni, imeti mora klimatizira-no mikroklimo ter lasten vir električne energije za pogon prezračevalnih klima naprav. • Osnovna zaklonišča so grajena tako. da za-držijo nadpritisk udarnega vala bombe ali atomske bombe v jakosti od 100 do 300 kPa. Zagotavlja prostor za največ 300 oseb in zago-tavlja pogoje za bivanje do 7 dni neprekinjeno, zagotovljeno je prezračevanje, vendar brez lastnega vira električne energije. • Dopolnilna zaklonišča so zgrajena tako, da zadržijo nadpritisk do 50 kPa. Zagotavljajo bi-vanje za nekaj ur ali več dni, kar je odvisno od sistema prezračevanja, če obstaja ali ne. Vsa zaklonišča so izvedena tako, da omogo-čajo hermetično zapiranje in s tem ščitijo pred vdorom kontaminiranega zraka ali drugih kon-taminantov. Zakonodaja s področja zaklonišč predpisuje gradnjo osnovnih zaklonišč za vse investitorje in za gradnjo javnih zaklonišč ter dopolnilna zaklonišča za individualne investitorje zaseb-nih stanovanjskih hiš. Varnost bivanja v zakloniščih je določena s pravilnikom o tehničnih normativih za zaklo-nišča, kjer so podrobno obdelani vsi elementi zaklonišča. Globalna varnost osnovnih zaklonišč je raču-nana glede na verjetnost uničenja pri dveh os-novnih načinih napadalnih sredstev • Uničenje zaklonišča pri eksploziji atomske bombe je verjetno v večini primerov za vsa zaklonišča, ki se nahajajo v območju, kjer je nadpritisk udarnega vala od odpornosti zaklo- nišča. Varnost /e dosežena od 75% do 90% glede na število vseh zaklonišč v območju kjer nadpritisk dosega vsaj 50 kPa. Procent varno-sti je odvisen od odpornosti zaklonišč, ki ie od 100do300kPa. • Uničenje zaklonišča pri direktnem zadetku klasične letalske bombe je bolj verjetno čim večje je zaklonišče po svoji površini in odvisno od jakosti letalskega napada Glede na to je omenjeno število mest v zaklonišču do največ 300 oseb. S tem je tudi določena največja po-vršina zaklonišča, ki znaša največ 450 m* brut-to površine. Varnost je dosežena približno od 75% do 90% glede na na vsa zaklonišča v na-padalnem območju. Zakonodaja predpisuje, da morajo zakloniš-ča graditt vsi investitorji pri vseh novograd-njah. Občina Ljubljana Bežigrad je v celoti v območju I. cone, kjer je gradnja osnovnih za-klonišč obvezna za vse investitorje. PREDPISI S PODROČJA ZAKLONIŠČ Osnovni predpisi o gradnji zaklonišč so: - Zakon o splošni Ijudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21 /82), - Zakon o splošni Ijudski obrambi in druž-beni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82). - Odlok o zakloniSčih na področju Ijubljan-skih občin (Uradni list SRS, št. 21/83), - Pravilnik o tehničnih normativih za zaklo-nišCa (Uradni list, št. 55/83), - Stališča in usmeritve za graditev zaklo-nišč na območju SRS, ki jih je sprejelo Pred-sedstvo SR Slovenije leta 1980. Predpisi, sta/ižča in usmeritve poudarjajo predvsem potrebo po gradnji zaklonišč, dolo-čajo območja, kjer je gradnja zaklomšč potreb-na glede na ogroženost območja, določajo vr-sto zaklonišč in omogočajo, da se zaklonišča gradijo tako, da jih je mogoče v miru uporab-Ijati v druge namene. ZAKLONIŠČA VZDRUŽENEM DELU Organlzaclje zdruienega de/a In druge •amoupravne organlzaclje gradijo zaklo-nlšča za potrebe svojlh delovnih Ijudi in slcer pri gradn|i vseh novih prolzvodnih, poslovnlh In druglh ob|ektov. Prav tako pa ¦ temi zakloniičl delno zadostl|o potrebam delavcev po zaklan|an|u v že obstoječlh objektih, ki so brez zakloniič. Sredstva za gradnjo teh zaklonlšč zagotavljajo investi-torjl. V letošnjem letu je bilo zgrajenlh v Ljubl|ani 10 zaklonlič s 1.262 zaklonltčnl-mi metti (za Bežlgradom jih imamo 130 • 20.162 zaklonličnlml mesti. Skupno 13enot za PROBLEMATIKA PRI GRADITVI ZAKLONIŠČ Pri gradnji zaklonišč se je pojavilo osnovno vprašanje dvonamenske uporabe zakloniSč. Dosedanja zaklonišča so zgrajena predvsem er.onamensko. Pri gradnji v zadnjem času ni bilo problemov. Največ vprašanj krajanov je bi-lo v času gradnje, ko so gradbišča motila kra-jane in glede zunanje ureditve. To velja predv-sem za javna zaklonišča. ki se gradijo na pro-stih površinah med stanovanjskimi objekti. V občini Ljubljana Bežigrad so zgrajena na-slednja javna zaklonišča: 1. Stolpniška - Linhartova 2x200 oseb 2. Majaronova 1x200 oseb 3. Črtomirova I. 2x200 oseb 4. Črtomirova II. 1x200 oseb 5. Koroška 1x200oseb 6. Triglavska 2x200 oseb 7. Glavarjeva 1 x200 oseb 8. Šarhova 1x200oseb 9. Belokranjska 2x200 oseb 2700 oseb Letos je načrtovana tudi gradnja skupnega zaklonišča v Oskrbnem centru Name ob Tol-stojevi ulici in sicer bo iz sredstev za javna zaklonišča zgrajenih 123 zakloniščnih mest. Zaklon&Ce bo v mirnem (asu namenjeno za skladiSče opreme civilne zaščite za potrebe Name in za prodajo. Letos bodo usklajeni tudi srednjeročni načrti gradnie javnih zakloniSč z občinskimi načrti razvoja. Vse lokacije javnih zakloniSč bodo morale ustrezati kriterifem glede dvonamenske uporabe in soinvestitorskega principa gradenj: - Izpolnjen mora biti pogoj glede potrebno-sti gradnje zaklonišča (število stanovalcev oz. zaposlenih v območ|u zaklonišča) - Izpolnjeni morajo biti pogoji za načrtova-nje dvonamenskega zakloniSča tako. da bo po dograditvi prišel v mirnodobno uporabo. Tu je treba poudariti, da mora biti vnaprej podana funkcija uporabe v mirnem času in mora biti znan uporabmk - Znan mora biti soinvestitor oz soinvesti-torji zaklonišča za drugonamensko funkcijo, za tak namen morajo biti planirana sredstva. - Izpolnjen mora biti pogoj, da bo v miru zakloniSče normalno vzdrževal uporabnik dru-gonamenske funkclje zaklonišča. - Idealno za gradnjo javnega zaklonišfia je možnost združevan|a lokacije z lokacljami dru-gih objektov, katerih gradnja je planirana z že sprejetimi akti o urejanju prostora. To se lahko Izvede tako, da se te akle ustrezno dopolni. Glede na te kriterije lahko samo okvirno na-črtujemo gradnjo javnih zaklonišč za daljše ob-dobje (5 let). ObiCajno je znan samo prvi krite-rlj, to je upravičenost oz. potrebnost gradnje javnega zaklonisča. Vzdrževanje javnih zaklonišč povzroča stro-Ske predvsem glede porabe električne energije in energetskega prispevka ter stroške za redno vzdrževanje. Večji strošek povzročajo starejSa ali manj kvalitetno izvedena zaklonišča. saj se je v nekaterih pojavila večja vlažnost, kar pov-zroča hitrejSe propadanje opreme. Drugo vprašanje je uporaba teh zaklonišč v primeru vojne saj nlso (ormlrane ekipe za upo-rabo In vzdrževanje teh zakloniSC v okviru enot CZ, niti niso usposobljene. KS bi morale v svo-jih načrtih zaklanjanja upoštevati zgrajena jav-na zaklonišča. Problematika nedokončanih žaklonišč v sta-novanjskih objektih ni problem samo v občini Ljubljana Bežigrad. Vzrok za to je pr6dvsem v nespoStovanju predpisov in sicer zakona o graditvi objektov in odloka o zakloniSčih na območju Ijubljanskih občin, ki dejansko ne do-voljujeta uporabo objektov dokler niso zaklju-fcena. V preteklosti, predvsem pa v letih. ko se uveljavlja gradnja zaklonišč (do leta 1976-1976). se je dogajalo, da so bila zaklo-nišča izvžeta iz predmeta (objekta) tehničnega pregleda in so bila izdana uporabna dovoljenja za objekte, čeprav zaklonišča niso bila dokon-čana Problematična so naslednja zaklonišča: 9 Zaklonišče Plava laguna ob Linhartovi uli-ci: Zaklonišče je zgrajeno izven dovoljenih nor-mativov za zaklonišča. saj ima kapaciteto za 1610 oseb. Ne glede na to je bilo prevzeto vendar še do danes niso urejeni osnovni pro-blemi glede uporabe zaklonišča v vojni. Sedaj uporabljajo zaklonišče delovne organizacije za skladišče. Ni urejeno zapiranje, oz. dostopi v zaklonišča (ključi). niso formirane ekipe za uporabo in vzdrževanje zakloniSča niti ni od-govornega človeka, ki bi združeval odgovor-nost za celotno zaklonišče. niso rešeni vsi teh-nični problemi glede uporabe in vzdrževanja zaklonišča. • Zaklonišče v Tovarni duSik« Ruše je veli-kosti do 25 oseb Na tehničnem pregledu ugo-tovljene pomanjkljivosti Se do danes niso od-pravljene. • ZakloniSče v objektu Kumrovška 17 je bilo popolnoma zgrešeno in je bila potrebna sana-cija celotnega zaklonišča. Pridobljena je bila ustrezna dokumentacija, vendar sanacija še do danes ni izvršena. • PPC Slovenijales II. faza ob Titovi cestl -Zaklonišča so tehnično dokončana In objekt se uporablja, vendar investitor še do danes ni od-pravil vseh pomankljivosti v zakloniščih (5 enot po 200 oseb). • Stanovanjski objekti v soseski BS-3 so bili predani hlšnlm svetom brez zaklonlšč. Zaklo-nišča v tem času od uporabe objektov. do da-nes niso bila vzdrževana in so že poškodova- Podatki so prikazanl za javna zaklonlš-6a na območ|u občlne Bežlgrad, drugi po-datki pa so v delegatskem gradivu Skups-člne me«ta L(ubljane (9.10.1986) na. Potrebno bi bilo zagotoviti večja sredstva za investicijsko vzdrzevanje teh zaklonišč. Za-klonišča tudi niso opremljena z bivalno opre-mo (postelje in sedišfia). • V celoti je problematično vzdrževanje za-klonišč v vseh stanovanjskih objektih za kar je več razlogov. - Za zakloniSča niso ustanovljene in uspo-sobljene enote CZ za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, - Stanovalci nimajo urejenih služb za vzdr-ževanje objektov, oz. vzdrževanja ne naročajo, - Stanovanjsko podjetje ne namenja dovolj sredstev za vzdrževanje zaklonižč. Vsa zaklonišča. ki so bila zgrajena pred le-tom 1979, tudi niso opremljena z bivalno opre-mo (sedeži in ležišča). - Ni rešeno upravljanje in vzdrževanje skupnega zaklonišča, zmogljivosti za 100 oseb, ob Cesti v Pečale, zgrajenega za intervencijsko stanovanjsko gradnjo. - Problematično je skupno zaklonišče za stanovanjsko zadrugo Smelt in Elma. saj so stanovanjski objekti te zgrajeni, zaklonišče pa še ni v gradnji. - Zaklonišče v tovarni Elma ni bilo zgrajeno in je bila odložena gradnja zaklonišča za dobo 2 let, kar ni v skladu z dosedanjo prakso. - Informiranost krajanov o stanju, položaju in opremljenosti zaklonišč na področju KS ni zadovoljiva. čeprav so' usposabljali prebival-stvo za seznanitve in praktični prelzkus. Podrobnejše poročilo o stanju zaklonišča so obravnavali zbori občinske in mestne skupšči-ne na svojih zasedanjih v januarju 1986 (dele-gatsko gradivo SML št. 39). PREDLOG UKREPOV • Hišni sveti, samoupravna slanovanjska skupnost in sveti krajevnih skupnosti morajo zagotoviti ustrezne ukrepe za usklajevanje ekip za uporabo in vzdrževanje zaklonišč ter zago-toviti dovolj sredstev za njihovo usposabljanje in opremljanje. • Štabi civllne zaščite v krajevnih skupno-stih morajo zagotoviti ukrepe. da se izdelajo načrti zaklanjanja v krajevnih skupnostih in ob-dela problematika tega področja dela v krajev- ZAKLONIŠČA V STANOVANJSKIH ZGRADBAH V letoinjem letu je bllo v Ljubljani zgra-|enih v ttanovanjsklh objektih 18 zaklonlit z 2.320 mesti, gradt|o pa ie 3 zaklonista 8 160 mesti. Za Bezlgradom imamo v stano-van|sklh zgradbah končanih 87 zaklonisč-nlh enot • 13.017 mesti. Problem predstav-Ijajo le zakloniiča grajena v letlh, ko se je njlhova gradn|a »ele uveljavljala. Pristo|ni upravnl organi niso namreč izdajali upo-rabna dovoljenja za stavbe brez soglasja Mestnega sekretariata za Ijudsko obram-bo in ne da bi bila zakloni&ča tudi dokonča-na. Ker ta zaklonišča niso bila predana hiinim svetom, z njim) nihče ne upravlja in |lh ne vzdržuje. Prav tako je nezadovoljivo vzdrževan|e skupnlh zaklonisč, ker se last-nlki individualnlh hli, kl »o jlh zgradili, ne dogovorijo glede n|lhovega vzdrževanja. ni skupnosti z vidlka organizacije in materialno finančnih sredstev. • Komite za urbanlzem, gradbene zadeve. komunalno 'n stanovanjsko gospodarstvo mo-ra nadaljevati z gradnjo zaklonišč kot sestav-nega dela nalog pri urejanju prostora in pri tem sodelovati z vsemi organi, ki delajo na tem področju • Lastmki in uporabniki zaklonišč ter samo-upravna stanovanjska skupnost morajo zago-tovitl ukrepe, da se dokončajo zaklonišča v prlmerih, ko je to mogoče in sicer je potrebno zagotoviti sredstva v okviru samoupravne sta-novanjske skupnosti oz. sredstva investitorjev, ki morajo izpolniti svoje obveznosti. Potrebno je tudi zagotoviti ukrepe za tekoče vzdrževanje zaklonišč stanovanjskega fonda. • Vsi nosilci obrambno zaščitnega uspo-sabljanja delovnih Ijudi In občanov. predvsem KS in OZD, morajo zagotoviti redno in kvalitet-no informiranje o ukrepu zaklanjanja zlasti pa o načrtih gradnje zaklonišč. V to naj se vključi-jo tudi sredstva javnega obveščanja: tisk, radio in TV.