" Naj v ečji slovenski dnevnik w ▼ Združenih državah Velja za vse leto • - - $6.00 Za pol leta - - - • . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Listislovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, J! TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 33. — ŠTEV. 33. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 8, 1924. — PETEK, 8. FEBRUARJA, 1924. ANGLEŠKA VLADA SE HOČE OPRAVIČITI Razkritje Lloyd George, da sta sklenila Wilson in Clemenceau tajno pogodbo gtede Porenja, je povzročila povsod veliko vznemirjenje. — Clemenceau je odločno zanikal trditve bivšega angleškega ministrskega predsednika.—Andre Tardieu pravi, da Lloyd George laže. VOLUME XXXII. — LFTNIK XXXII. IZSELJEVANJE NAŠIH LJUDI V INOZEMSTVO COOLIDGE PRI WILSONOVEM POGREBU. Pariz, iVjmrija, 7. februarja. — Angleški ministrski )»red.s(*dmk MacDunald je danes pisal francoskemu mini-si r>ki'iiiu predsedniku, da mu je jako žal, ker je rekel angleški ministrski predsednik Lloyd George nekemu časnikarskemu poroeevialeu, da sta ob priliki versaill-■ske i!iir«»vne konfeineee sklenila Wilson in Clemenceau lajno j m »n« nI he, ki dovoljuje Franciji zasesti Porenje. < l.-nieiH-aeu je z naslednjimi besedami odgovoril na Lloyd George-ovo natolcevanje: — "< e more Llovd George dokazati, da sva sklenila z W i I s »iioin kako tajno pogodbo, prisegam, da bom jaz pla-eal vse reparacije." ( lemenceau-ov sodelavec, Andre Tardieu, je izjavil: " Movd George laže. Tn še jirav nesramno laže. Vse, kar sta sklenila Wilson in Clemenceau, je bilo predloženo Llovd George-u v podpis, in vse, kar sta sklenila je Lloyd George tudi podpisal." Danes ali jutri bo izdala francoska vlada ofieijehi*« denienti. London, Anglija, 7. februarja. — Angleški krogi s«, zelo razburjeni vsled Lloyd George-ovih razkritij. S strahom domnevajo, da bo posledica tega prekinjenje diplomat ičnib odnošajev- med obema državama. POKOJNINA HČERI UMORJENEGA SOVJETSKEGA ZASTOP NIKA VOROVSKEGA. s,.vj»'tska vlada j«* hčeri poslanika Vorovskefja. ki j«1 hil umorjen kot zastopnik ruskih interesov na lausannski konferenci v Švici in ki je postal žrtev CV>n-rar1lj«'vrnra atentata, naklonila trajno penz'jo v znesku poslani-ške plac'f svojega «>tVta. — Tako skrhijo »ovjeti za preskrbo po-tomstva svojih zvestih sot rudnikov. PESNIK ŽRTEV SVOJEGA POKLICA. Tragično no-zgruln je doživel provi'tisalski pesnik Merier. največji prijatelj svojega ožjo pa to-Viiriša. svffovnu znanejra pesnika Mistrala. Merier se je zvečer vračal domov. Noč ji> l>Ha jasna in krasna, nebo je bilo kakor posuto z zvezdami. Obrnil je oči kvišku, in se je naslajal nad lepoto vsemirja. Pri tem ni opazil. d.i se nahaja na. robu neke 8 metrov ploboke stene. 7. nazaj na-pnjeno frlavo je izgubil ravnotežje in pa.de] v ploboeino ter si pri tem razbil lobanjo. CJoto-vo je malo pesnikov končalo na podoben nečin, ob inspiraciji za svoj poklic. RUSIJA BO UGODILA ANGLE ŠKIM ZADEVAM. London, Anplija, 7. februarja T z precej zanesljivega vira se je danes dognalo. da je Rusija pripravljena ugoditi vsem zahtevam, ki jih je stavila angleška vlada za popolno diplomatično priznanje. Predvsem vztraja angleški minis.ts.ki predsednik ^racT>onald pri zahtevi, da mora takoj prenehati vsa sovjetska propaganda v Angliji. Ker je član socialistične stranke, mu je dobro znan notranji ustroj ruskega sovjetskega režima. On je dobro poučen o tajni agitaciji, ki se vrši po Angliji. Imenoval je več odborov, ki bodo preiskali vse točke glede priznanja Rusije. ZMAGA ŠTRAJKARJEV V ŠANGHAJU. Šanghaj, Kitajsko. 7. februarja. Pred kratkim so za stavkal i delavci v tukajšnji tovarni, kjer izdelujejo čopiče. Zahtevali so štirideset odstotno zvišanje plače. Po dolgotrainein preuovarjanu »o se dogovorili z družbo, ki jkm je do- volila 21 -odstotno štrajkarji so se je. Vsi na delo. PROTOKOL 0 MADŽARSKEM POSOJILU PODPISAN. seji odbora Lige narodov za madžarska vprašanje se je načrt obnove Madžarske soglasno sprejel. Odposlana .sta bila reparacij-ski komisiji dva protokola glede načrta za. po-snji-io. Kot generalni komisar Lige narodov za Madžarsko ho najbrže imenovan baron Teodor Adel?-bert, prijatelj grofa Apponv-ja. Z druge strani pa se doznava. da bo imenovan do sedaj še neznani Amerikanec. ZDRAVSTVENO STANJE ANA-TOLE FRANCE-A Pariz, Francija, fi. februarja.— Znani francoski pisatelj Anatole France še vedno nt* sme i/, svoje sobe, toda zdravniki izjavljajo. ^ j«* njegovo zdravstveno stanje lost i boljše kot jt* bilo pred dnevi. Sprejel je več obiskovalcev in i'm rekel, da to zimo ne bo šel v Severno Francijo, češ. da ,i»' tam zanj preostro podnebje. ROMUNSKO-AVSTRI.TSKA GODBA PODPISANA. PO- Bukarešt, Romunsko, fi. febr. Danes so se tukaj končale konference mod avstrijskim kanclerjem Seiplojn ter romunskim mini trškim predsednikom Bratianom. Končno je bila podpisana pogodba med obema deželama, ki dolo ča precejšnje koncesije, za obe stranki ANGLEŠKA BANKA IN GRŠKA REPUBLIKA. Atene, firško. 7. februarja. — Hnerv ^lorgenthau je vprašal go-vernerja Angleške banke, kakšno stališče bi zavzela angleška vlada, če bi grški parlament, ne-oziraje se na ljudsko glasovanje, odstavil dinastijo. Govemer je odvrnil, da bi ne imela Anglija ničesar proti temu. JAPONCI PROTI NOVI PRISELJENIŠKI PREDLOGI Tokio, Japonsko. 7. februarja. Japonski zunanji minister je danes rekel, da bo prosil Združene države, naj odpravijo vse omejitve, ki se tičejo priseljevanja Japoncev. Po njegovem mnenju je že zadnji Čas, da Združene države ne smatrajo Japoncev kot manj vreden narod. _ ^ : ± Meseca novembra se je izselilo iz Jugoslavije 485 poljedelcev.— Glavni tok je bil obrnjen proti Združenim državam. Mest-ea novembra I'hJ.'i s.- je iz selilo iz v>.» državi* 1 |<;7 o^h. <),i lega j(- hibi S!I7 moških :n .">70 ženskih. l'o poklicu je bil., kvalificira nih !>7. nekvalificiranih f» IIJ. po IJedelce v 4s.">. brc/. fioklica (otroki L?4.">. svobodnih pokl'-cev 94. Po deže!rdi vseljevanja odpada na^družene države 77S. na Kanado ]30. na Artreniino 240. Chile .">. Bra žili io 204. na dru Mi.'ilicin se o paža i/-el;e:iiško »ribai za Brazilijo. po-ebn i i/ V« i i vi..I inc. SkuiMM sle 1. jar.uaria do "znaša 71-'i0 Poleg tega števila naših državljanov je odpotovalo v enaki dobi z vse države 194S tujih podanikov v prekomorske dežele. il » iz-e! jenccv od konca novembra ČILENSKI PARLAMENT VI LENINA. SLA- Santiago, Clrle. 7. februarja. Dva soeijalistična člana zbornice sta predlagala, naj se pošlje rti- S|jj,. •e udeležil;) row a Wilson«. ■ hit k a Združeni i»o< zvezne čete zavzele ("ordobo. <od |>oveljsj\ on general; Martineza prodira:i proti Ver;; Cruzu. j General Scranton, Pa., 7 februarja. — Pred dobrim tednom je zastavljalo 800 majnarjev Exeter premogovnika, danes so pa stavko pre- šili. 1 klicali ter se zopet vrnili na delo. j šem Pritožbe bodo predložili zastopnikom Lohigli Valley Coal Company. Xa ta način bo preprečen štrajk 18,000 majnarjev omenjane drnžbe. n ju i RAZOROŽEVALNA KONFERENCA BO V PARIZU. Almaza zasled j« <*-♦- se re vol nt* ijoi ia rje. Progo, katero -^o v>.taši jioru cvezne čete \ najkraj času |>»pra\i!e. Tekom t ega ledna bo padlo me sto Ala pa. Washington, 1). ('.. 7. febr. — Predsednik »'ollidge bo v kratken času imenoval poslanika za M« hiko. Zaenkrat se še ne ve. koga b postavil na to važno me-to. Ženeva, ?>viea, 7. februarja. — Razoroževalna konferenca Lige narodov se bo najbrže vršila v Parizu. Dvomljivo je, če bodo Združene države zastopane a,li ne. PETNAJSTLETNI PANT fcRI-ZNAL DEVETNAJST ULOMOV. Pred sodičem v Harlemu se je večraj zagovarjal 16-letni "Walter Wallace, ki je bil obdolžen vloma. Pri križanem zaslišanju je priznal, da ima na vesti devetnajst vlomov. Pridržali so ga pod varščino $5000. Pri svojem "delu" je bil tako spreten, da ga policija dolgo časa ni mogla izslediti. GENERAL H0EPFNER UMRI V BERLINU. Berlin, Nemčija, S. februarja Danes je umrl tukaj infanterijsk general Iloepfner. Tekom vojne j» bil general nadzornik#vsega nemškega domobranst va. IZKRCANJE PRISELJENCEV V HALIFAXU. Parnik United America črte. "Cleveland*' se bo na svojem po-vratku ustavil v Halifaxu ter 1m* tam izkrcal potnike, ki se niso mogli izkrcati v New Yorku. ker je bila kvota njihovih dežela ' polna. Včeraj je vrnil iz Washing-'rivlj< ni.ški ki ini-.ir Ilenr^ II. CiUTiin. Tam se je dva dni posvetoval /. zborničnim odborom z; priseljevanje ter je i/.posloval važne izpremembe v -lohnsonov' priseljeniški predlogi. \* prvi vrsti mu je šla na to ■ la se uredi razmere na Elli-IViandu. Me>eca julija vsakeg; eta je na otoku solza tak naval la uradniki skoraj ne morejo točno vršili svojih dolžnosti. Kmalu '.ateni jiji napoči razdobje, ko je ves uradniški štab ua Ells Islandn brez dela. 1'redilo -e ifi jako. da bo pri seljevan je razširjeno na celo leto Vsak mesec »e bo pa smelo prise !iti le deset proeenlov določene 'o odločno proti temu vendar bodo spočetmki te ideje najbrže prodrli s svojo zahtevo ROJAKL NAROČAJTE 8S 'GLAS NARODA'. NAJVS&T TnvTT*inrrn ntt«v«v SLOVENSKI DHEVMU ▼ PORURSKI DELAVCI PRETE S STAVKO V kratkem času bo zastavkaio 200,000 delavcev, ki so zaposleni po raznih industrijah v dolini Saar. — Pogu bonosen vpliv padanja francoskega denarja. — Nem ški poslanik bo najbrže odpoklican iz Washingtona. Nemško časopisje pravi, da se Amerike ne sme omalovaževati. Berlin, \\-inčij;i. 7. februarja. — < V se v zadnjem «v-a-s!i iie Un kaj iz]ii-ei«milo. }><» v tovarnah in iudustrijskili rmiljetjili. ki se nahajajo v dolini Saar izbruhnil štrajk. k:i-tei-oiia sr h<> udeležilo nad dvestotisoČ- delaveev. ,\'/r«dc rajka je v |i»-\'i vrsti naslednji: Franeozi s<» uvedli v tem okraju takozvani frankDokler je hil franeoski denar kaj vreden in di.k ler je nemška marka jiadala. je bilo prebivalstvo deloma zadovoljno. Vse se je pa temeljito izprenieniK kakor-hitro je začel frank ]>adati. Cene so začele narašč-ati. . Tukaj se je mudila kot br. Danes je predložil poslai..... I);tI- 1 in peri z Mass.. zakonsko osnovo, ki dolora. naj konpres [>re|H»ve delo t rok v Združenih državah. njepovi pred Lopi je jako znaeih-it nasilednji članek: Petdeset let smo čakali, da hi države prepovedala izrabljanje otrok. Države pa t epa niso hotele storiti in vsledtepa j.' n;ilo«ra /vezne vlade, da pc>seže vm^s. POGODBA GLEDE TANGERJA PODPISANA. SAMOMOR ZASTRAN PREVELIKIH DAVKOV. Pariz, Francija, 7. ft-bruarja. Zastopniki Francije in španske so podpisali danes popodbo iri-'-de Ta n perja. Pugodbii. ki bila vprvie podpirana dne Is. decembra lf>L':i je bistveno izpr<*nu'ujena. — Pariz, Francija, 7. februarja.. —j Dan«*.s se j«' usmrtil tukaj trpo- j vec Else h off. Skočil j.- s >p.ome- I nika zmape na tla ter o mestu mrtev. Pri uj.-m pismo, v je vlada naložila toliko davkox.) RUSKO-ITALJANSKA TRGOVSKA POGODBA PODPISANA. Rim, Italija, 7. februarja. — ežal na j Danes je bila tukaj podpisana t r-o našli j srovska popodba m.-d katerem pravi, da mu | Rusijo in Italijo. Popodba obljublja obema dt/.a >\'\--\dvo da jih ni mopel v>-e plačevati. vama velike koncesije. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naš« banke izvršujejo xaneiljiro, hitro in po niskih cenah: Danes so naše cene iledečt: JUGOSLAVIJA RazpoSlIja na radnje poŠte ln izplačuj 9 "Poštni črkovni ravod" ln "Jadra d ska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranja, Celju. Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu &U drugod, kjer Je pač z* bltro IcplaCllo najugodneje. 1000 Din....... $12.80 2000 Din....... $25.40 5000 Din....... $63.00 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot en tisoč dinarjr* rafiunlmo poaabaj »s 1§ oontov za po£tnino in drug« stroiko. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: BazpoSilJa na zadnje pošte I11 izplačuj* "Jadranska banka" ▼ Trttn. Opatiji ln Zadru. 200 lir ........ $10.00 300 Ur ........ $14.70 500 lir ........ $24.00 1000 lir ........ $47.00 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 20« lir raSunlmo »osabaj po 1» canto* za poitnlno In druge stroike. Za pošiljat ve, ki prisegajo znesek pet tiso« dinarjev ali po dva tiso« Ur dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat tn nepričakovano : lz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko n.-im dospe poslani denar v roke. Glede izpiažil v amerižkih dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam Je poslati najbolj« po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft ft FRANK SAKSER STATE BANE ts Cortlandt Street t«i.: cortiandt mtr " New Y sodišče razglasilo obsodbo nad poglavarjem Antisalonske Lige v državi New York. Možak je obsojen sleparije po tretjem redu. Pre-Y< r- gfi ne bodo zašili, kajti znana je resnica, da vrana vrani ne izkljuje oči. Pa naj bo stvar taka ali takia, dejstvo je naslednje: J'red porotniki je stal ter je bil spoznan krivim slepar-stv;i človek, ki je danzadnem predrzno napadal sodišča i?i javne uradnike, ki se je sniatral poklicanim, po svojem okusu preurediti osebne navade in običaje prebivalstva Združenih držav, ki ni gledal ne na levo, ne na desno, v namenu, da doseže svoj bedasti cilj. Porota je končno izjavila, da ta "svetnik" ni slepa-lil samo svoje delodajalke, Antisalonske Lige, pač pa tudi vlado Združenih držav. V poslovne knjige je napačno vknjiževal ter zatajil svoje dohodke v namenu, da se izogne plačan ju dohodninskega davka. Anderson se je na vse kriplje hranil priti pred sodišče1. Kadarkoli so mu hoteli državni uradniki do živega. jili je nesramno zmerjal in dolžil. Ž njim so se strinjali ediuole bogaboječi možje . Antisalonske Lige, katerim je Volsteadova postava najvišja'postava, edina postava. Anderson se je bal obravnave. < V bi bil res nedolžen, bi jo moral veselo pozdraviti. Trepetal je pa pred njo, ker se je v glpbini svojega srca zavedal krivde, ker se je bal predložiti javnosti svoje trgovske knjige. Bil je tako predrzen, dta je celo pred sodiščem izbruhnil svoj onemogli srd, in se je čuditi, da ga ni sodnik za-strantega zap ti. A nt isalonska Liga ga je branila tekom vse obravnave. In branila ga bo tudi vbod oče. Ani isalonska Liga namreč ne smatra Andersonovih dejanj za zločin, pač pa za junaštvo. Vsi pametni ljudje so pa takoj uvideli, da je bilo njegovo obnašanje obnašanje slabiča. Imel.je slabo vest ter je vedel, da je ne bo mogel pred sodiščem oprati. Tako kot je Anderson nastopil, bi ne nastopil noben drugi človek na svetu, ki se zaveda svo^e pravičnosti in nedolžnosti. Antisal onska Liga je izgubila z Andersonom svojega svetnika. In če ne svetnika, že vsaj človeka, katerega si ne more nihče stavljati za uzor. Novice iz Slovenije. Ljubljanski pustolovec. iiazkrilja o mladem ljubljanskem pustolovcu Ferdinandu Švel-i-u. o katerem smo že poročali pred neka j dnevi, postajajo vedno bolj zanimiva. Policija je aretirala se-daj tudi ono ljubeznivo ljubljansko damo, ki je delila z mladim e leganj'n na Dunaju sladkosti prepovedanega sadu. DobiLi s»o jo nekje na Dolenjskem. V pismih, l:i so jih našLi pri F. Smeleu in njegovih prijateljih v Ljubljani, se kristalizira vse nje-•-rovo hotenje v pohlepu po denarju. Tako je pisal svojemu prijatelju S. K. dne 15. decembra 1923 iz liradea, da se v kratkem poroči z barotiieo Conrad. Izvoljenka je s!ara 4."> let in ima denarja od muh. Da ima dva otroka, t.o ga absolutno nič ne ovira. On smatra svoje življenje tako samo za kratek hip Ln je zato treba eim več uživati. Zanimiva so tudi njegova nadaljna pisma navedenemu prijatelju. ki pričajo o njegova hrez-priraerni lahko mwljenoati in pustolovstvu. V enem govori, da mu poAilja njegov oče dr. TVinajstie iz Opatije mesečno po S000 K. da dovrši svoje 1*študije", v drugem zopet omenja znanstvo z nekim baron (an Monsijem. Znansrtva z ■damami pa mu prihajajo kar sama od sflfce. Vse dame imajo mnogo denarja in polnijo njegove Mladi Ferdinand Svele inia to-liko žrtev, da je za policijske organe splob nastalo vprašanje, aili jih je več v Ljubljani, Zagrebu. l?eogradu, ali po deželi v Sloveniji. Dan za dnoaii prihajajo nam-reč poročila o njegovih prestopkih. T'gotoviti pa je še vedno nemogoče, kje je svoje talente najbolj razvijal in kje je našel svoje najhvaležnejše tonišče Eno lepo lastnost pa ima nedvomno. Njemu je bilo namreč vseeno, naj 1k> .stara aH mlada, grda ali lepa. Slovenka, Nemka, Italijanka ali Kitajka, samo da ni bila brez denarja. Ko je Svele prenehal za kraitek čas s svojo obširno korespondenco, se je vrnil s potovanja po inozemstvu za nekaj mesecev v Ljubljano in povabil s seboj tudi svojega prijatelja. Nekega dne sta odšla z večjo družbo v Ktepaaijo vas in se ustavila v neki tamownji gostilni. Ferd. Svele je nastopal seveda tuil je kiiu^gralec )T*i ftlm>ki družbi Mosinger v Ber-inu, nato je jiisiil z Dunaja, kjer e je udejstvoval z<']>*'t v drugem pokih-«. Zapravljaj ie po G-rand-iiotclih. kmalu zo{u>t >ie klatil po ulici. Kn dan je dvoril damam iu jim izm«-!»iI linaiieiii oblasti. Izpred sodišča. :^apad na finančnega pripravnika, i na prostem — iu sicer na javni ce-Ko se je Ijs. novensbra finančni J sti. Ker sta bila v. vso vnemo zapri pravi 11 k Luka Btjčenko vračal topljena v ta [»osel (dokaz rase!). 7. Ban man nore gostilne v Št. H ju nista zapazila tovornega avtomo-i . * Siniru so zaprti izvržki človeštva Man-, .. . — roparji, morilci, sleparji . „ ; druga svojat. Smuk iz lvic»nianov pri Novem me- 0 . . 1*prava jetnišnice je pa dobra Ce le mor« Življenje, razpolago i-jrišee, telovadniee itd. Pred kratkim je uprava povabila nekega, slavnega pevca, ki je zapel kaznjencem par pesmi. Marsikateri pošten človek bi rad slišal tega pevca, pa ga ne more. ker je vstopnina za koncert«4. pri katerih nastopa, previsoka. Tudi to je ironija sedanj«* rivi- Jugoslavia irredenta. Smrtna kosa. N, ena« loma It:, januarja del« vi «lja ž ^o-r« ornega pri katerem je do zadnjega zdiha ee/. le; ileiUl« h?!ll«->.t IjV ► slllžl>0- val. Že davni- za-luž« nr pokojnine ni ločakal. da .: j.- bil najstarejši <»>ladi jetnikom težko i .isli!/bt ne<- pri podjetju. Pokojnik Kaznjenci imajo 11:1 | ie vs«*siransk«« užival v>!«-«l svoje kinematograf, velik«) j ii«-um( :nosti in «.dkrile«ra značaja \»*li!; ugle«l in spi>5tovanj«*. Ajdovcu je umrl mnogoletni .'.upali 1 amlcajšnj«1 občin«* .fern«*j (in inlo . ce v starost" 7> l«*t. Ve okoli Trsta slov« ni. ki sami ie umrl v i dri ji «ine j zemlji, kafra je last Ivan .Furman, nad-' Italijanov. «* /. brzino 10 do GO kilo-pred njega bra+a Prie in Viktor, m« rrov na uro (p«> razlir-nih in-1 'Jračko. Viktor ga je zgrabil za formacijah') dr^el proti njima. vrat in mu zamašil usta, Frie pa h p. «rt čim je lastna krivda psičkov, j Brocklvnski gospod zobozdrav-11111 je medtem odvzel bajonet in J i-: Polomili so frmenta _ to vem .11 pijanostjo. Frie 1'račk o j" bil J i« n: pa je bilo za njiju ns.>dep.l-! >bsoj«-n na osem, njegov brat Vik-. : oslabi sla mrtva na licu me-; naj>rej. II :or pa na dva dni zapor, 1. ta. Žalujoča lastnika sta vložila j t« žbo in dosegla. gorostasnost. ga smatrajo panika s puškinim kopitom «1 rešil'mu izdelajo nekaj orožja. Po pre-letnim človekom, mu vse do pisma. Oba Domanjea sta nato že j emu oi.-;žja ga je skušal preizku-1 čice verjamejo in mu dajo še več 1WU0HM pobegnila v Avstrijo. San- siti na svoji sestri, kar pa se mu(kot za}lteva ' dor liačič pa je bil že naslednje-je vseeno izjalovilo; ostalo je pri! * » # iira -dne aretiran in ?). januarja pri j nevarni grožnji. Ker je bil vsi cd i * i.krožnem isodiščvt v Marrbfi-ru radi1 prikrivanja najdenega svinca o(b-' V newyorški zakonodaji je soudeležbe pri napadu obsojen na'sojen na en teden zapora, je pri-1 predlagal neki poslanec, naj se dva meseca težke ječe. Usodni možnar. Dva podjetna mladeniča sta za vsako ceno lioteJa na Telovo streljati iz masoiarjev. Kei* sta imela maio upanja, da bi doibila dovoljenje, sta naprosila prijaznega kamnoseka, naj jima pod svojo šifro itzpotiluje dovoljenje. Mož jima je ugodil — in podala sta se streljat. Medtem ko je kamnosek, nič hudega sluteč, nosil "nebo" za procesno, se je enemu mladeničev posrečil tako dolx-r streil, da mu je odneslo levo oko desno pa je hudo ranjeno. Neljubo presenečeni izposlovatelj dovoljenja se je naenkrat znašel pred sodiščem, ki mu je prisodilo 14 dni -zapora. Pri vzklicni razpravi so mu kazen o-milali 11a 1 teden, l:er ni l>ii le on kriv nesreče, temveč je bil ves, ta-korekoč aranžma, na slabih'nogah. Pasja zgodba. Dragocen pe3 iz Arabije in njegov pajdaš sta se »porekla in skušala poravnati nenporaczuml jen je, iavil vzkiic; ker pa je še vedno; farmer jem zapleni jabolčnik, ka-pr«^bl€inatiično. kako se je nabralo i terega imajo skritega po kleteh. 10 kg svinca krog njegovega .stanovanja. je bi'1 vzkiic za^-njen. Poklicni sejmski tatici. Na Andrejev s<*jem dne 20. novembra sta se pripeljaili iz G-radea v Celje sedlarjeva žena Jožefa Kramer in natakarica Urša Frei-sitzer z namenom, da tudi v Jugoslaviji poskusita »svojo tatinsko srečo. Freisitzer ima v tem poslu že rutino, ker je bila zaradi tatvine že desetkrat predikaznovana. V trgov.ini TJobv..!!..:?: ■zahtevali svil robce. V ugodnem tre-tmfcku jih je pa izigiVnilo 15, kar. je irg' vec na .srečo takoj opazil. Te-T ^rn preiskave se je ugotovilo, da sta obtoženi hodili po trgovinah m motili prodajalce, da bi našhi priliko za dolge prste. Pred okrožnim spidiščem v Olju sta bili obsojeni Kramer na 4 mesece, Freisitzer pa na 6 mesecev poostrene ježe. skednjih, šupah in drugih shrambah. Ta predloga, če bo sprejeta, u-tegne imeti usodepolne j>osle-diee. Farmer j i pijejo se«laj jabolčnik, trdo delajo in so zadovoljni Neizmerno slabo bi bilo pa za deželo, ee bi se vsled pomanjkanja jabolčnika žganju udali. Centrali parebrodnih družb -Dalmacija" in "Oceanija" /:;;pu>.: ita Trst in s«' preselita v Ju-g. .-lavijo sedaj, ko je bil v Kimu potrjen zapisnik o izve«lbi Trum-i»ii'-R«-vt olinijevf-ira s]>orazu-nia iz -ta P)20. glvde razib-lit.vc «ivstr«»-oirr-kc trgovske mo-riiariee. Trdovratna samomorilka. Šivilja -losinina (<Ia v javno k««-I tal išče ""('.-iiti ale" v ulici <«e!ci v Trsti:. V svoji kabini j«- zavžila najprej večjo količino strupene zmesi z;t miši. nnt«> j>a >". še s škarjami porezala na zapestju in poa bela žtna kljub temu ni hotela priti ponjo. se je (J dim va še ob« ila na kljuko pri oknu. Ker dekleta 'i«)Ig«> ni bilo iz ktpališea. so uslužbenke vdrle v njeno kabino. Na ""«.!•.ko začudenje s,» n;>šie trdovratno «*in:om«>rilko /.r sk< r» napi! mrtvo. Odri-zale hitro k«mo- nee in jo rešile iz nmčnejra p>«lo-V italijanski učni knjigi za zgo- iu:ilm y mnarnem stanju j, bil ucv.nc m zemljepisje, j Matll !1(.SH^no d<-kl izdani po < irnt.il« jevi ref«.rmi. je liam !I«'S!« !;i« -11,«; b hišnic nmijgo viuistir-nih odstavkov.; v blagoslovljenem ''< "zdigu it jo si /njejo Sl«-v-?ni. ■■■Hiiiii ...... . f Italijani 111 poni- najbiže "ako pravi, tla ži- ' vslc«l. m -tan m je m prepeljano v N"«'-rečnica je stanju in je izvršila obupni korak «ivčne ljubezni. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosiio obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Accoimt" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavljenja "affidavi-tov", pooblastil itd. poslnži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. NA KRVAVIH POLJANAH Sefelfe*M.«i5i i!80 T RPLENJE in strahote z bojnih pohodov birieg* slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivgega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tiro], jega hriba, Hudega Loga, Sv. Uabrijelm Kjay© % polkovem uporu ter njega sakletvi. tetin IgL trd^rvie!m» 870 trud fc M dflt"Ž" O f i AS N A RODA. A FfcfsTl 1924 Pojav starosti pri človeku. V presojanju starosti posameznih ljudi se pogosto motimo. In vendar se da v mnogih slučajih sfaros precej natanko določiti, vsaj v kolikor se tiče desetletij. Pri rastlinah je določitev starosti lažja kar vidimo zlasti pri posekanih deblih dreves. Živali rastejo predvseni v toplem letnem času. Važna, točka pri presojanju človeške starosti je premikanje lične debelosti, ki daje otrokom mladostni izraz. Ob koncu dvajsetih in proti tridestim letom se prem ali ne ta debelost z gornji! i delov lica proti spodnjim. Istočasno se pojavlja debelost nad rameni, zlasti pa okoli trebuha tako, da se more presoditi starost že iz zunanje pojave telesa. Koža je pri otroku bolj nežna in elastična kakor v poznejših letih. Pozneje se prične koža spreminjati v komaj vidne gubice, kar je razvidno zlasti na čelu okoli štiridesetih in petdesetih let. Seveda odločajo pri tem razne podedovane lastnosti. Tudi zrak in vreme sta tnerodajna. Kmetje in pomorščaki, ki se gibljejo veliko na prostem, dobijo mnogo prejo nagubančeno kožo nego oni, ki prebijejo večino življenja v sobah itd. Pri tridesetletni ženski se prikažejo na obrazu, predvsem na gornji ustnici, na sencih in blizu las rmene lise. Rožnata barva na obrazu se počasi spreminja v temno. Ustnice dobivajo počasi nekoliko modre barve. Tudi glede lasne barve se da ! deloma določiti starost. Izgine-1 vanje barve se prične navadno j pojavljati okoli štiridestih let. S j petdesetimi leti so beli lasje že precej redki. S sedemdesetimi leti so lasje večinoma popolnoma beli. Marsikdo ohrani do visoke sta rosti prvotno lasno "barvo, dočim dobijo drugi že s štiridesetimi leti sivkaste lase. kar je v zvezi 7 navadno s podedovan jem. velikimi skrbmi, duševnimi pretreslja-ji in težkimi boleznimi. Pupila pri otroku je široka, 7 leti pa se zožuje ter je pri starcih ozka kot igla. Tudi ni v starejših letih več tako črna kakor v mladosti. Večinoma je sivkasta. Zdravniška veda je napram starosti brez moči. Kdina tolažba je zavest, da bo živel posameznih naprej v svojih otrokih, ako jih ima seveda! PRENOS WILSONOVEGA TRUPLA IZ HIŠE ŽALOSTI V MRTVAŠKI VOZ. [-.•.i —' Vsšvsr:.. • ; * •••' ... > . : >•"•<> • ■: ■■■■ .r:; • y Iz življenja bivšega predsednika Združenih držav — Woodrowa Wilsona. Wood row Wilson se j«1 rodil v Staunton u. Va. dne-28. decembra 1S."W>. Ko so ga krstili, je stalo Woodrow še ime bi prebavi ter moral ostati dve (n.rail W'Ismi 'u unseen nov. mbra Wilmingtonu. da I P.H2 je bil izvoljen preds:«dni:kom J Združeni ill dižav. Dobil je 4'5"» let.i doma okireva. Leta 1882 je vzel partnerja ter pred imenom Thomas in več let. Muli tekom dli- j <•! voi-i4 odvetniško pisarno v At i:iM!cHi, so »a klicali njegovi prija-''lanta, C!a. Klijentov je imel malo. telii Tirni ni v. | a Woodrow se ni brigal d< Ellen Louise točil z neko Ano Adams, ki je pri-j Axson. hčerko Rev. A.\sr>na, kate-^la iz severne Irske. i rega so Wilson i poznali v Atlanti. Niegov najmlajši sin. Joseph' Wiiso.11 «e je zaljubil v .Miss Ax-R.ugg-les Wilson, je bil učitelj na knia,u ,,:,To sta ^ *vmeila. Steubenville Male Academy. V Poročila sta se meseca junija Steuben vi lie se je poročil z Janet | 1883 in Wilson je odšel na novo-Woodrow. Woorrovi kot Wilsoni I ustanovljeni Brvn Mawr kot po-so bili škotskega Izvora. Oče Ja-1 možni profesor zgodovine n poli-nete je bil Rev. J>r. Thomas Wo<*l-' tičnih znanosti. Tam se je pričelo row. ki je prišel v Amerko iz' sedemnajst let življenja kot uči-Carlisle, Anglija. | to!j, kar Je prineslo Wilsonu v po- K tnalu Wilson 1 jx> poroki .je bil Joseph *uejšem političnem življenju poimenovan duhovnikom, ah,n"k "^niošter Wilson". Po treh je še več lot nadaljeval s poukom!katerih jo tudi pre-ua akademiji. Hil je profesor re-! Postal «P»'ofe.-«»r zgodovine oozneje profesor kemije in narav-!5,1 pol.tw-ne znanosti na Wesley an nih znanosti na llampden-Svdnevj ™uč.ihšeu v Middletownu. (01111. Co!legu v Vug.niji. beta 1855 p.i T:,m lovai do u'tji 18<>0> ko J« se je nastanil kot pmsbitenjanski! h 1 poklican nn Prineeton v>ieu«-i-dirhovnik v Stauntonu. Najprvo'1"'^ <{:! J'dins.mu kot pro- je dobil dve hčerki. Marion m'\ P™vosodia 111 politične zna- Anne, nato pa je prišel sin Tlio-i^ias Woodrow Wilson, ki je l»il' do|(H-en. da positane osemindvaj-! 1 ^otl!i02 je ]M*sta! predsednik set 1 predsedniik Združenih držav.« Prineeton vseučilišča, ]>rvi «pred-I>ve leti pozneje je nastopd J<»-, sednik, ki ni bil tluboviik. Kot seph štiriletno s1už1m> kot presbi- predse«inik vsem* ilšča je imel Ate-rerijan«ki duhovnik v Augusta, j vilne spore, in v.vi, ki so ga dobro Oa. Mali Tomaž je čul nekega dnej^* vedeli, da je njegov kouečui reči nekega človeka: — Lincoln jelc*U javna služba. Na Prineet-on bil izvoljen. Vojna bo. vseučilišču je hotel ostati le toliko Najden zaklad. Kakor pravljiee se slišijo dan danes zgode o najdenih zakladih In vendar se še vedno najde tuin tam kak skrit zaklad, o katerem se nie ne ve. kdo je bil njegov lastnik in ^akaj ga je skril. Tal zaklad je našla pred kratkim rev na bajtarica v podstresjy svojr bajte v Preski pri Doberniču ns-Dolenjskem. V podstrešju je ime la staro skrinjo. Ko jo je odpira la. se jo pokrov naslanjal na zi dano steno in okrušil omet. Tam se je pokazal zazidan lonec. Ze na ga je izmvala iz zidu in našla v njem star srebrn in zlat denai v vsebini treh litrov" Po večini se takozvani srebrni krr/evci. Naj deni zaklad bo najbrž zasegla dr žavna oblast, ker so že orožnik7 vso stvar popisali m menda spo roeili o njej na pristojno mesto Kdo bo na Madžarskem kontrol ni komisar Lige narodov. s<dajo države New Jer-1 sev. hm 1 je osebne pogovore z zakonodajalci. Presenetil je kd-ngiv-s. ko je osebno nasrf*[:il i>reil njim ter 'prečital svojo i> v prvih de-veiih me-eeih d^niokiat je stavili na laž vsa prerokovanja, ko so ' dt žali skupaj ter sprejeli več po-j stav največje važnosti. Tako j v p:-lčetkn i»redsedniške! karijere je pričel kazati značilno i potezo, ki je pozneje tako mogoč- i 110 stopila na dan, — namreč neko nestipno.st napram bogatim mu-1 ženi ter velikim interesom. Nje-! gcfvi pristaši so pripisovali to sovraži. osi napram kapitalu njegovi | "-strasti za demokracijoNaj je To mesto je zavzemal dva- stvar taka ali taka. — njegovo ad-1 Ta dogodek .ie ostal v spominu 1 časa, da izvede gotove reforme. Wilsona. Njegov oče je verjel v! u,alva 15,06 ^ stavil l^'1" stvar konfederacije južnJJ, držav] kovn,k George Hauvey na nekem in celo mesto je navdajala tesno-! hsxnkH]11 v New Yorku ha, a bodoči nredsedmk, ki je biL n;l-' »''Povija demokrat je Wuwl- star .šele devet let, ko se je voj.iai,w W^'na Predsednikom Zdru- končala. je bil p.-emajhen, da bi j žunih drzav- ljela vm ** & delil U; splošno vznemirjenje. P.il »-azmaJjalo o tem. da s,- ga nomi- ie vei.k dan za njega, ko je videl1 ntra' a ^ P^'fadel. jahati mimo Jeffeison Davidi na! Wilson ni ganil niti z maaincem, trdnjavo l\r< nroe. j ko n«miniran za mesto go- Leta 1870 je pustil J-sepli Wil l umerja leta 15)10. V veliSvb jpre-bil imenovan! ^»^nje vseh pa je bil dejaiuski pot 1 v 1 ,eta ■u>n pastorat ter je 1 Jersey. Takrat so se pričeli zanj burni 44 Pesti Hirlap" poroča, da misli Liga narodov imenovati za kontrolnega komisarja na Madžarskem norvežana 0rika C-ol-bana. Colban je bil referent za zadeve manjšin pri Ligi narodov in se je mudil nekolikokrat v Bu-dimpšeti v uradnih poslih. Ool-hana je po madžarskih vesteh predlagal Fridtjov Nansen. Zasažena tatica. ninhonenia Marija Gosnak je prišla v trgovino Rraeko na I>u-najski eesti v Ljubljani. Pri nakupovanju je fkiinaLa odrasti 50 Din vredne domske nogavice ter ko« toaletnega mila Bila pa je opažena in izročena stražniku, aseballa. Še pred kon-; zakonodajo, je odšel governer spo-cetn šolsikega leta pa se je moral: mlati i leta 1911 na potovanje po vrniti domov radi bolezni. L. 187"r deželi. Vsakdo je vedel, da je kan-ga je poslal njegov oče na Prince-1 d" d at za predsednSteo mesto in ton vseučilišče. ] povsod je bil dobro sprejet na S Wilson ni bil med prvimi najt', č niilj dolgem potovanju, do-vseuč-ilišču. Imel je številko 41 v č.ni so pa v domači državi grajali, razredu 122 dijakov. Učni red. m»i ker ni o^tal doma ter se brigal za ni ugajal. Hc-tel je študirati stva- državne zadeve. Governer sam ni ri. o katerih je domneval, da bodo; v onem času še priznal, da je kan-koristne v načinu življenja, kate-j dldat za predsedniško mesto. Na rega »i je hotel izbrati. Dosti ča-a | toaadevna vprašanja je odgovar-je poraliil za oitanje stvari izven j jal. da je predseduištvo prevelika ok\-ira učnega reda. j stvar za človeka, da bi ga skušal V staro iti 22 let je napisal raz-(dobiti V roke, in tudi prevelika, pravo z naslovom: "Kabinetna! da bi jo odklonil, v kida v Združenih državah.*' To! Tekom predkonvencijake kam-delo je izšlo v " Intern aiti on al Re-'panje so prišla na dan taikozvana muii-st raeijo je značila odločala ne]>ri.jaz!iost napram onim kapitanom industrije, ki so bili p-iprej • a!io mogoAni v nevidnem vodstvu vkide. <)1» istem času pa je kazal lak<> tiv;iže\anje južnih dižav, da so slednje kmalu ovladovale deželo. Takoj t>o inavguraeiji meseca marca 191 i je postalo jasno, da se :>o moral pečat i Wilson, kot neoporečni voditelj demokratov, z velikanskimi problemi. V vseh zadevah, tikajočih se narodne upra ve. je bil uspešen ter žel hvalo vseli političnih opazovalcev. Njegova zunanja politOka, katero je vodil držiivni tajnik Divan, pa je bala taka. da je več kol enkrat ogrožala popularnost predsednika Wilsona. Ni prestana poniževan ju, katera je gromadil Iluerta na Združene drčave, s^i napra\ila de-j roVllill p0^arae svoj /i*l o nest t pno, in z;rvrnenje "do-lai.ske diplomacije" od strani ad-minist rae-i je na Daljnem Iztoku je zadržavalo trgovska podjetja. What 40 yaws have taught. Dne 12. februarja 1924 praznuje Waterman's Ideal Fountain Pen svoj štirideseti rojstni dan i a štirideset Tet neprestanega vodstva, prednosti in prodaje. Prvi Waierninii's T«lt»:il j1 ri let izkušnje potrjuje, da se tega ne more izvr- * ^^ šiti z manjšim in da je več nepotrebno. Da se zadosti vsakemu posamezniku glede peresa, .je potrebnih nad KM M) različnih velikosii, oblik, vzorcev in trdot. yi A let izkušnje je zahtevalo, cla jih izdelujemo v ^^ tej splošni raznolikosti. Xihee ne more udobno pisati s peresnikom, ki je prevelik ali ]>remajhen. da bi popolnoma pristo jal roki. y| A leto izkušnje nam je omogočilo izdelovati * ^^ raznobkost velikosti, ki so potrebne, da pristopajo vsaki roki. Watermanovi prodajalci po svetu tudi poznajo ta dejstva in vam bodo z veseljem pomagali izbrati ef The Daddy of Them a411" No. 55 with Clip Cap $5.25 Pen illustrations actual size $2-50to$5O at Best Dealers the World Over L. E. Waterman Company 191 Broadway, New York Chicago Boston San Franciico Montreal v januarju 1. 1917, ko je l>il dru- v Parhsu loti«a Ixdezen, kateri je izraza njegovim nazorom, a tekom gič izvoljen predsednikom, je dti mirovni pogodbi kot je bila, pozdrav"! deb-g:ite velikega zl>o- Dogotlki so se pričeli kaj hitro od« brena v Versailles in predsed-i n-vanja. ki je vi šilo v WasJi-razvijati. in preds<-dnlk Wilson s». uiku Wilsonu se je posree-ilo izpo-j ingtonu. renje mirovne j>ogod- j Wilson Foniulatiou. Izjavil je ta- nikov v i '»e <-d strani se nata. Wilson je vo- krat. da ne mo>*r biti n«^»enega! nemških špijonov in zarotnik' view . . Iz iHrincetona. je odšel WLLvm leta 1879 na vsetieiH^ce v Virgi-niji, da študira pravo. Dobil je zlato medaljo za govorništvo. Študiral je neumorno, a žbolei na «la- '' razki-'it ja *ko jih namen je bil. staviti Wood row Wilsona v slabo luč. W'iistm se je tudi sprijaznil z Bryan otu t err si zagotovil novo pomoč. Nn dramatični konvenciji Tedaj so pi.Šle homatije z -Me- tPj deželi, katere je poir m s;,Cev. ko je jmel predsednik Meliiid, ki je obstajala Lz tak oz v a- i Wilson svoj nagovor v senatu ter nesra 4'watchful waiting", ni do- segla ničesar glede tzi»oljšanja od-n<>šajev med i^bema dežel ami a in zuačilf so jo (Oborožene akcije kot invazija generala Peirshinga v Mehiko. Ko je izbruhnila sveto\-na vojna. j»? izdal predsednik Wilson poziv na narod, v katerem ga je pozval. naj ostane nevtralen ne le po imenu,.temveč čv dejstvih. Nada-jni razvoji, ki so dove.lli do vstopa Zdriiižeinah držav v svetovno vojno, so preveč splošno znan:, da bi jih bilo treba omenjati tiukaj. Wilson ni prodrl s svojim nasvetom, naj ostanejo Amerikaoci nevtralni, kajti štiri petine naroda so bile navdušene za stvar zaveznikov ter so sovražile eentralne .sile, Nemčijo in Avstrijo. Predsednik Wilson je pričel ob- rekel, da je treba v Evropi uvel javili m:r '"brez zmage". c I i 1 velik b'.j za tako odobrenje. a dv«»ma glede življensjke !e Ivige je b i p.iražen. : narodov ter dal izraza svojemu za- pri predsedniških volitvah, ki upanju, da bo lahko skrbela zase. so se vršile meseca novembra leta Zamrli prejšnji predsednik Zdr. ltl-20. je !>ila demokratična si ran--držav ni imel nobenega sir.a. Nje-ka pf»iažena z večino sedmih mi-'g'^a dnižina je obstajala \z žene lijonov glasov in s tem je izreki*'iu treh hčeri h prvega zakona. Ta "sjava je strašno razkačila detel*, sv. jo r .dhn nad m««emsko! Najstarejša teh hčera. Miss Mar-zaveznike. rn nemška napoved ne- politiko Wilsonove administracije,! -^aret W,!s ,iu ,e znana kot pevka omejenega vojevanja na morju s1 ^.voljen je bil republikanski kan-, ter se zanima za javno d:a inavguracije predsednika Ilar-'^kib voditeljev v vojnem delu, ko dinga, se j«* umaknil Wilson iz ^ Združ:tie države stopile v voj-javnosti tov živel mirno v svoji no. Njegova druga hčerka. Jessie, hiš v zveznem glavnem mestu. Po- 'se je poročila s Fi*ane's Savre-cm pol noma se j«- iw-svctil literarnemu iz -^v Vorka in kmalu nato se je d»iu. Imel j-le malo obiskovalcev.; t udi jwroeHa na j mlajši hči pred- razven ljudi, ki so b'fi v najbolj cinika. Kleanor. in sicer z Wil-tesnem stiku z njegovo admini- liani -T. MeAdoo-jem, takratnim straeijo. Njegovo zetavstveno sta-! takratnim zaklatbiiškim tajnikom nje je bilo seveda kaj «la!>o in spo-! Združenih držav, mladi leta 1921 je bil tako bolan. J Bolezen, kateri je končno pod-da ni mogel sprejeti maršala Fo-j leeel Woodrow WitNOfi, ni bila l>i-eha, ki je prijel v Ameriko, da ga k d ar dobro znana splošni javnosti, si>esi!a razvoj Ameriška vlada je prekinila di-plor.iatične otino^aje z Nemčijo in tri dni pozneje je s-^iat odobril akcijo predsednika. Konec je bVl blizu. Končno je bila napro-edana vojna (na Veliki petek 6. apr. 1917) in ameriški rušilci so pohiteli na pomoč angleškemu in francoskemu bredovju. Znano je, kako je izpadla velika vojna in kakšno ulogo je igral predsednik Wilson na mirovni konferenci v Parizu. Nobenega dvoma ne more Aiti, da *je prece- deniokr&tične stranke je bil nomi- javljati svoje mirovne poslanice in njeval svoje moči in da se ga je že obišče^ I. imel pa -je prebavne težkoče od Predsetlnik -Wilson je oistal še mltulih let naprej in od zadnje bo-vedno v tesnem stiku s p-iliti'skoj lezni ni nikdar popolnoma okre-tfr napisal več pisem, ki so dajala val. i Či^s -M ... GL.AS XATiOI>A. S. FFBR 1924 Klavern konec nepoštenega življenja. —. Notorični canadski bandit "Red" Ryan, katerega so konečno zasačili, bo moral končati svoje dni za jetniškim zidovjem. — Vprizoril je na ducate drznih napadov. Norman Rvan. mart človek iz Toronta. ki je v /.artnjem času u-žival sloves najbolj drznega ban-dita v Canadi. je bil obsojen na dosmrtno ječo ter trideset bat in. To je izzvalo eelo po voden j pisem na liste, v katerih se obsoja to okrntost. Neki dopisnik pravi, da postopajo 7. bančnimi ravnateji. ki so osleparili ljudi za milijone, kot z razvajeno rteco v istih sodiščih, ki kaznujejo na mesto in z najstrožjimi kaznimi banrtita. ki je odnesel borili par tisoč. Ni pa vrjct no. da bi sp radi teh pisem omeh čalo sree uradnikov v zadevi Red Rya na. Red Rvan predstavlja mogoer najbolj resni posamezni problem za canartska sodišča, kojih nalogu je zavarovati družbo. Ta družba se je bala "rdečega'' Rvana. Bi je najbolj drzni inv nekaterih ozirili najbolj pretkani zločinec v kriminalni zgodovini Canarte. Vsled tega je bil rdeč?Rvan sprav Ijen na varno do konca njegov*! dni. Za nameček ter v svarilo drugim. ki bi hoteli slediti njegovemu sijajnemu vzgledu, pa ».o mu sodniki prisodili še trideso batin. Ryan je pričel svojo karijero zločina pred šestnajstimi leti, ko je bil star dvanajst let. Višek svoje notoričnosti pa je dosegel kot bsHtčui bandit, v glavnem tekom zadnjih dveh ali treh let. Svoj prvi bančni rop je izvršil v Montrealu. Ustavil je celi štab banke sredi belega dne t.*r srečno ušel. Naslednji rop je vprizoril v llaniiltoim, štirinajst dni po prvem ropu. Nekega popoldne je prišel nato v nadaljno banko v Ilamiltonu ter pričel pretiti vsem a svojim velikim revolverjem. V tem slučaju pa j«* bil maganer pripravljen nanj. Tudi on je imel revolver in kakorhitro ga je Rvan zagledal, je zbežal. Takoj naslednjega dne pa je pokazal, kakšne živce da ima. Par blokov od preje omenjene banke je stopil v neko podružnico iste banke, katero je napadel dan poprej ter ustrahoval celi štab. — Včeraj ste me "nafulali**. a dane«; me ne boste, — je rekel, pobral ves denar ter izginil. Zalotili so ga v Y. M. C. A. v Montrealu in za roparske napadi v Ilamiltonu in Montrealu je bil obsojen na pet iu dvajset let ječe. Prevedli so ga v Kingston kaznilnico. V Kingstonu je bil uzoren jetnik do preteklega septembra, ko je zasnoval ter izvedel drzen beg. Napravil je ogenj v kupu smeti v nekem stranskem poslopju. Tekom razburjenja med jetniki in pazniki je dobil Rvan s štirimi svojimi tovariši lestvico in v dimu je v par sekundah preplezal zid Nekega paznika, ki mu je bil na pot i. je zabodel z gnojnimi vilami. Pazniki so pričeli streljati na bežeče kaznjence. Ryan je bil zadnji in kaznjenci so ušli. Eden njih je bil obstreljen in temu je rekel Ryan, da ga bo pozneje rešil iz ječe. Štirje prosti kaznjenci so našli zavetje v nekem močvirju, kjer so se skrivali celih pet dni. ameriških mestih nikakih oficijel-nih rekordov glede njegovih zločinov, ker ni bi"l nikdar stavljen pred nobeno ameriško sodišče. Ce pa smemo vrjet i njemu samemu, je bil njegov izlet v jZdružene države boj dobičkanosen kot pa je potovanje kake slavne primado-ne. Vprizoril je roparska napart-na banke v Clevclandu. Detroitu. St. Paulu in Chieagu. Rvan je z veseljem priznal večino teh napa rtom. To pa je storil šele takrat, ko je skušal preprečiti svojo izročitev v roke canaclskih oblasti, ker je bil mnenja, rta borto ameriška sodišča bolj popustljiva z. njim. V Minneapolis!! je zašel v past Kot večina zločincev je imel tudi on 7">osebno slabost in sicer, rta je rart pisaril svojim prijateljem. Canartska policija je vsled tega izvedela, rta pričakuje Rvan poste restante pisma na poštnem uradu v Minncapolisu in tam ga je policija tudi zasačila. Naslednjega rtne je bil tnlen njegovih tovarišev. Sullivan, ki je pobegnil ž njim iz Kingston jetnišniee, ustreljen. ko je prišel na sestanek z neko mlado žensko. Na. licu mesta je bil zastopnik kaznilnice v Kingstonu, da identificira Rvana ter neki canadski .policijski inšpektor. da ga ortverte nazaj v Ca n.'wlo. Ko se je vrnil v Toronto, je bil takoj stavljen pred sodišče ra-rti roparskega napada na nek« banko v Tor on tu meseca septembra. Prosil je za hitro obravnavo. Prav nič pa ni bil presenečen, ko je bil obsojen na dosmrtno ječo ter bičanje. V Minneapolis!!, prertno so g? ortvertli nazaj v Canarto, so našli rta je že prežagal dva železna dro ga in rta je bil že skoro prost ii rta je imel skrite jeklene žage v podšivu svoje suknje, za katere je prosil, ko ga je zeblo. Ko so ga privedli nazaj v Toronto, so ga slekli do nagega ter preiskali ce lo njegove lase prertno so ga spravili v celico v jetnišnici. Nato je dal poklicati majorja Basherja ravnatelja jetnišniee. ter mu re kel : — Pokazati vam hočem dober trik. če bi obljubite dobro večerjo Ravnatelj je bil zadovoljen ir Ryan mu je izročil pilo, dosti moč no. rta prežaga železne droge. Bi la je dolga šest in če v ter širok; pol inča. Naslednjega dne je po vertal Rvan ravnatelju, kako jt prinesel pilo s seboj. so g? slačili, je vzel pilo izpod portši va, prilepil na vsaki konec pib kos gumija ter položil neopažer pilo na tla. Nato je .stopil z golr nogo na pilo, ki se je prijela port plata. Nadaljna stvar, ki je vjnemir jala javnost glede Rvana je bila rta si je znal pridobiti dosti pri jateljev ter vedno pripravljenih pomočnikov. Bil je brez dvoma magnetičen človek ter imel vse kakovosti voditelja — in to s< najbolj nevarne kakovosti kar jiV moremo najti pri zločincu. Ryan je odločno zanikal poro čilo. da je izdal svojega tovariš? Sull i van a ali kakega drugeg? svojega pristaša. Trdi, da je ved-Nato se jim je posrečilo dobiti a v- no skrbel za prijatelje v stiski BREZPLAČNO VCEPLJANJE ŽLEZ. Nevaren istrski bandit v rokah policije. Mladost brez vzgoje in delomržnost oblikujeta poznejšega zločinca. — Potepuška odiseja. — Amnestija samo nova priložnost za nadaljevanje izprijenega življenja. Pred krakim so otvorili v Los Angeles, Ca!., kliniko, kjer si rta lahko vsakdo vcepiti nove živijen-ske žleze in sicer brezplačno. Slika nam predstavlja strokovnjaka dr. Claytona Wheeler j a pri izvrševanju tozadevne operacije. ^ Atentat na profesorja. | Vzroki morske bolezni. Izprijena nemška mladina. Petnajstletni šolar je hotel ustre-i Stanje, ki ga imenujemo mor-liti strogega profesorja. — Štu-'sko bolezen. nastopa pri mnogih dent je bil odpuščen Iz šole ter i ljudeh vsled guganja lartje. Po-izročen sodišču. ; javi tega stanja >.<• omotica, splos- —----na slabost in bruhanje Vzroki so V Rimu se je pred kratkim od'- i seleči: — Z guganjem ladje prigrabi drama, ki je k sreči knn-!f,ej° 1»('t za posledico draženje dotič-Te dni se je na šoli zaključil; nih »"'enih ^ganov in kot konč-^emester. Profesorji so naznanili 1,1 oiVkt slabost m bruhanje. Omo-lijakom njih napredovanje v po- t,ea nastane vsled pritiska mož-sameznih predmetih. Calabresi je ^mnv na l^anjo, v glavnem pa rtol.il nepovoljno klasifikacijo izjvslf*d krvno P™aiote v glavi. Gi-'atinščine Zato se je razjezil na! banJu »^zrtol sledi namreč turti orofesorja in je sklenil., na se nad I krvi »avzdol m gornjr irt.-li telesa se na ta način izspraz- njim maščuje. Ko so minile kratke semestral-! nijo. ne počitnice, se je Calabresi vrn'1' ša je bil zopet ne- *'™n,ka premaknitev notranjih Vipravljen za latinsko uro. Velel i "Hsanov manjša kot v portolžn. mu je sesti in baš ko ran je hote1 j Ž.;v pokepan. — Vajenca kot morilca in izsiljevalca. — Z umorom sina sta hotela od očeta izsiliti denar. : smeri človeškega telesa, se pripo- V Porenju so pred kratkim prišli na s I etl zločinskemu činu dveh ključavničarskih vajencev, katerih načrt je očivi lno izšel iz mladih m ožgan, ki so bili zastruplje ni potom slabih romanov in zločinskih filmov. Poleg tega j.' iskati vzrok za. izvršitev zločina i >plošni povojni posurovelosti. Zločinca sta sinova uglednih sta-rišev: 18-letni Pavel Krause in 16-letni Viljem Deiters. Koncem novembra sta mladeniča sklenila umoriti svojega sodelavca v tovarni za avtomobile v Baumeschu. 17-letnega Bertolda Franka. Z umorom Franka sta hotela od njegovega očeta izsiliti denar. Krause in Deiters sta % naj preje izkopala tričetrt metra globok grob na vrtu Krausovih starišev. Dne 10. decembra sta pozvala Franka, da gre z njima na vrt in si ogleda tamkaj skrito in ukradeno motorno kolo. Ko maj je pa trojica prišla na vrt je nastavil Deiters Franku revol- zapisati dvojko, se je nemarni rti- ™lno ^ ki * vzporedna ver na prsa. d™ .m mu je Krause iak zagnal proti njemu, držeč v|* ^ere *e vrši guga- zatlaeri usta. rta n, mogel vpitv roki nabit samokres. Razred je | . Sporočijivo pa je turti ak- Potem sta Franku zvezala roke n tomobil, vkatereni ko se odpeljali, še vedno v jelniški obleki, v Toronto, na razdaljo l."»0 milj. Tam so jim dali prijatelji na razpolago vse potrebno, a Ryan je hotel imeti se več in čeprav ga je iskal slchrni policist v deželi, je napadel zopet neko banko v Toronto, vzel par tisoč dolarjev ter se mirno odpeljal v svojem avtomobilu. Nobenega dvoma ni bilo o iden-tičnosti Rvana ,ker ni nikdar nosil masko ter nikdar skrival svojega obraba. Lahko ga je bilo spoznati po njegovih rdečih laseh in čudnem obrazu, ki je bi več kot enkrat naslikan v canaclskih listih, • Dobro založen z denarjem se je napotil Ryan s svojimi tovari-Si proti ameriiki meji ter prišel v Združene države pri Detroitu. Tekom pretekle jeseni m bilo ▼ njih sorodnike. Nikdar v celi svoji zločinski karijeri ni poskusi1 ustreliti kakega človeka. Strelja-je baje vedno le visoko. Rekel jr nadal.Sf, da se je posluževali po gosto revolverjev, s katerimi n" mogoče streljati, a eelo skladišče revolverjev, katero so našli v njegovem stanovanju, ne potrjuje njegove izjave. Kljub temu pa je res, da je v celi svoji zločinsk; karijeri le enega resno poškodoval, namreč paznika v Kingston kaznilnici, katerega je nabodel na gnojne vile. Razventega pa n; n.iti pijanec, niti -ni ndan omam-ljivim sredstvom. Kljub temu pa je le malo ro-maitičnega na postavi samotnega jetnika v Kingston kaznilnici. Njegov rekord tekom šestnajstih let je bil skozi m skozi slab in čednosti, katere si lasti, so mogo- ■rtanil pokonci in čakal, kaj bo|tlvno. guganja v smeri kot se guga ladja. isti noge in ga vrgla na tla. Nato j* Deiters toliko časa tolkel z revolverjem Franka po sencih, da je nezavesten obležal. Nezavestnega Franka sta Deiters in Krause vrgla v izkopano jamo. nametala sedaj. Profesor, ki je spoznal,nevarno situacijo, se je hotel skrit-; -za tablo, toda dijak je skočil zr ! njim na oder in tako se je začel^ ! Proti ^ebljenju afriških slonov. gonja po razredu. Calabresi i. j Werner države Uganda. Sir menda imel premalo poguma, rt- ! Arh^ > P™'al večje število ev- nanj prst,. jo ^hodila, da se je .. , - * + - it ropskih lovcev, da bi mu pomaga- s moral Frank zadušiti bi sprožil v splošnem metezu. Ko j 1 1 » e i i i i f It pregnati številne črede slonov. Po izvršenem zločinu sta pri- iala kakor šolska, in morda mi bo pomagala tudi do spoznanja la se v šoli nikamor ne pride ; revolverjem, če je dijak zanrkem učence. terih je čul v svoji mladosti, da jih občuduje svet. Njegovi sorodniki v Toronto pravijo, da je bil v prvih dvanajstih lotili svojega življenja uzoren deček. Njegovi učitelji so izjavili. da je brihten dečko. V onem času je rešil življenje dveh tovarišev, ki bi kmalu utonila v neki mlakuži. Kmalu pa je zašel na pot zločina ter gričel krasti. Poslali so ga v poboljševal-nico in tam je bil uzoren jetnik. Ko je bil oproščen, je postal kovinarski delavec. Ni pa se dolgo držal svoje obrti ter pričel krasti in vprizarjati vlome v prodajalne. P6slali so ga v Kingston jet-5e le namiljene senee otiih/o ka-#nišnieo. - J & u - ■■ Š vli ^ - . -V ■ £Šsši; : likansko škodo. V prvi vrsti naj siljevati -denar od nmorjenčevega - bi črede pregnali, po potrebi pa očeta Dne 12. decembra je dobil tudi posamezne eksemplarje u- le-ta jioziv. da vrže iz vozečega strelili. Proti temu se j«' ojrlasil avtomobila svoto 2i5,000 mark. v "Westminster Gazzete" profe- Ker sta pa bila Deiters in Krause sor naravoslovja. Sidney Fiarmer. imenovanega dne zadržana vsled ki ostro nastopa proti preganja- čez urnega dela, nista mogla priti nju in pobijanju teh živali, ka- na označeni kraj. Na večer 19. terih je že tako vsako leto manj. decembra je izkopal Krause tru-Prert štirimi leti je dala prepodi- plo umorjenega in mu s sekiro ti južno-afriška vlada te živali j odsekal no«ro. Krause je vtaknil proti Artrto—Ruse h. Sloni, ki so nogo v Frankovo torbo za spise, prišli v Tganrto so ostanki te čre- katero j«' opremil z listkom: "Lede, ki je bila na potu nad štiri le- va noga Bertolda Franka. Tajin-ta in v tein času utrpela težke iz- t ven neznanec". Sipisno torbo z gube. V svojih nadaljnih izvaja- nogo je našla policija, ki pa ni vr-njih pripoveduje profesor, da bo- jela. da je to res noga Frankove-do sloni V nekaj letih sploli izgr- ga trupla Nekaj dni pozneje je nili z zemeljskega površja in da'dobil Frankov oče pismo, v se mora že zdaj paziti, da se ko- rem se ga pozivlje, naj plača 50 lik o mogoče dolgo ohrani te žl- tisič mark, ker drugače bo našel vail. levo roko svojega sina. Na sveti večer je dobil Frankov oče tretje Velikanskega orla ekspresno p;smo. Nekaj dni po- je živega vjel neki lovec pri Moc-' zneje je dobil stari Frank zopet lansu v južni Franciji. Orel je že pismo s pozivom, da v enem iz-dalje časa prihajal na neki paš- med svojih izložbenih mest neopa nrk, kjer so pasle koze in si tu ženo označi svoto, katero bi bil vsakokrat vzel svoje kosilo. Po- pripravljen plačati, če se najde grabil je ovco s kremplji in odle-«truplo pogrešanega srna. tei z njo. Neki lovec mu je nasta-( Dne 30. decembra se je zglasil vil zanjko, m ko je orel zopet pri- na policiji mladenič, ki je ozna-letel po svoj j^len. se je zaletel v čil Krausa in Deitersa za-morilca zanjko, ki se mu .je zadrgnila. Bertolda Franka. Policija je oba Orel meri čez razpeta krila nad takoj aretirala, Jri sta tudi brez 4 to. i vse?* priznala ztoftin. V istrskem delu primorskih krajev je bil že dolgo časa strah in trepet ljudi bandit Collarig. Rodil .se je aprila meseca leta 1900 v Puli. a ima za-seboj naravnost pravljično preteklost. Roditelji so ga zanemarjali. Pohajal je ljudsko šolo (seveda neprostovoljno), in ko je zadostil šolski obveznosti, so ga stariši izročili nekemu mesarju, kjer so želeli, rta se izuči v mojstrovem poklicu. Toda Colarigu ni dišalo delo. Bil je nagnjen k pohajaštvu že po svoji naturi. Leta 1915 je izgubil starše in tedaj je začela nova doba njegovega žrivljenja. Sel je na dwherdobsko planoto, kjer je pomagal pcj kopanju avstrijskih jarkov za vojaške operacije proti Italiji. Toda delati je moral pod nadzorstvom, kar nikakor ni pri-jalo njegovi divji naravi. Nekega dne je zbežal in se jel potepati križem Avstrije. Hodil je po raznih krajih, prekoračil je turti nemško mejo in "nabiral izkustva'* za svoj bodoči poklic. Tudi Madžarsko je prepotoval na ta način. Leta 1917 je prišel v Upnico, kjer je nekaj ukradel. Bil je aretiran in obsojen na pet let težke ječe. Ta čas bi bil moral presedeti v mariborskih zaporih: baš, tedaj pa je izšla amnestija za. zločince in njene prizanesljivosti je bil deležen turti Collarig. Vrnil se je \ Plo. kjer je stopil v službo pr: nekem mesarju. Njegova kri pa mu ni dala miru in nekega dne je zopet izvršil tatvino. Dejanje prišlo na dan in mož je bil obsojen na 22 mesecev zapora. Kazen je nastopil, toda že 2. ma ja 1921 je pobegnil iz ječe v Ro-vinju. T šel je prav lahko. Vdinil se je namreč pri kuharju za pomočnika ter je pomagal pripravljati hrano za jetniško zalego. V kuhinji je imel priložnost, da si nabavi različna sredstva, ki bi mu utegnila služiti pri begu. Prilastil si je vrv in nekega dne jo je pritrdil na okno v kuhinji ter se je po nji spustil na tla. Da bi ga ljudje ne spoznali, se je preoble kel v arrtita. Z arrtitsko Čepico na glavi se je lažje potikal po Italiji ter se ga ni upal nadlegovati nihče. Neka orožniška patrulja pa ga je slednjič vendarle iztak-nila. Streljala je nanj in dasi je turti on ortrtal nanjo par strelov, se je končno vendar moral vrtati ter je prišel v roke karabinerjem. ki so ga odpeljali s ^abo. Zaprli ^o ga. torta Collarigu se je posrečilo uiti turti to pot. Tekom dveh mesecev si je nabavil vetrihe. .s katerimi je odprl vrata svoje ječe. Mimo službujočega ječa rja je šel kakor da mu je tovariš, ne pa jetnik. Na prostem pa je postal previdnejši in se ni hotel dolgo potepati po Puli. marveč je zbežal v Trst. Tu je oblekel črno komunistično srajco, radi česar ga je zopet prijela roka pravice. Ko ga je aretiral karabiner. ki ga je izvohal. je Collarig potegnil samokres ter je orožnika usmrtil. Potem je zopet izginil. Klatil se je po Julijski Krajini. Sklenil je. tudi prijateljstvo z nekim dekletom ter se je hotel poročiti. Njeni stariši pa niso hoteli privoliti v to zvezo. Dekla ga je ostavilo. Collarig se je radi tega sklenil maščevati in je zaečl svojo bivšo ljubico zalezovati. Nekoč jo je srečal v družbi nekega moškega. Izrabil je priložnost in začel na ob?« streljati. Ranil je nalaliko svojo bivšo nevsto in zopet zbežal, da ne bi prišel v roke policiji. Potepal se je od kraja do kraja ter začel živeti pravcato banditsko življenje. Napadal je ljudi in ropal njih imovino. Previdno se je ogibal morebitnim srečanjem i. redarsvenimi organi. Nastanil se je v Pni i, katero si le' izbral za svoje roparsko gnezdo ter je začel uporabljati vse mogoče trike, da ne bi zopet prišel pod ključ. V to svrho se je posluževal posebno preoblečenja. Najraje je oblačil vojaško obleko, v kateri se je najlažje kretal. Pojavil se je zdaj kot orožnik, zdaj kot preprost vojak, zdaj kot oficir. Maski rati se je na1 imenitno. Parkrat se je preoblekel v žensko. Metamorfoza se mu je tako posrečila, da so mu pričeli dvoriti moški. Preoblečen v žensko je zahajal tudi v gieda-l'šča. Nekoč se mu je pripetilo, rta je na ta način prišel v dotiko z dvema policijskima agentoma. A s svojo spretnostjo se je tudi izrezal iz zadrege. V Puli je imel zadnje čase prav nemirno življenje. Čutil je, da mu gori poti nogami. Sklenil je torej, da .se za nekaj časa umakne. Za pribežališče si je izbral Trst. Poznal ga je dobro in se mu ni bilo bati, da bi ga izsledilo oko javnega reda. Morebiti bi še danes pohajkoval po Trstu, da ga m stara strast tako hitro speljala v družbo sumljivih tovarišev. 11. januarja je policija aretirala dvojico njegovih poklicnih prijateljev in tako je prišlo na dan, da je Collarig v Trstu. Policija se je spravila na delo. Collarigu je medtem pošel tudi denar. Pred par dnevi je imel samo še 20 lir v žepu. Iztikati je začel za novo priliko iu se je končno odločil, da oropa trgovino neke Karoline Rehar. Prežal je na ugoden trenutek. Vdrl je z dvema tovarišema za njo ter jo udaril s svincem po glavi. Ženska se je onesvestila. Collarig je {Kibral denar. ki ga je imela pri sebi in se je odstranil. < Vdlarig se je očividno zanimal za tako "duševno" hrano in je z zanimanjem sledil predstavi. Med tem pa s«? je njegova uv»da že pe-•*ati!a. X.-kdo j«- moža spoznal in hitro naznanil orožnikom, da je Collarig v kinu pri predstavi. Policijskim organom je začelo utr pati srce močno kakor že dolgo ne. Vedeli so. da bo aretacija zelo opasno delo. Poslali so na izvid najprej redarske°ra častnika v spremstvu enega orožnika. Častnik je smuknil v dvorano neopaženo pred predstavo. Počakal je. da .je nastopila pavza. Pri luči je začel iskati Collariga z očmi. Uzrl se je njegovi sliki v polic ijskem albumu sličen obraz na neki klopi. Bandit je sedel razko-raeen in je držal eno roko v žepu. Ko je ugotovil identičnost Collariga. se je častnik zopet v temi odstranil iz dvorane, obvestil je par mož od policije, rta je bandit res v kinu in je ž njimi stopil v dvorano. Bilo je temno, na platnu so migljale slike, menjavali so se prizori . . . Tedaj je nekdo položil roko na banditovo ramo. Bil je orožniški častnik. Collarig je skočil pokonci z namenom, da se upre. toda je že zamudil pravi trenutek: deset krepkih rok ga je pograbilo ter ga vrglo na tla. Borisi ž njim ni bila lahka; Collarig je namreč robusten kakor bik. Na tleh ležeč je hotel izvleči samokres iz žepa. da bi ustrelil na orožnike, a prehitel ga je častnik, ki je ustrelil proti njeigovim nogam. Prestrašena množica v kinu se je začela dvigati s .sedežev in rjnti. Lotila se jo je panika, ker ni vedela, kaj se godi okoli nje. Tu je pojasnil častnik, da se vr=-ši aretacija Collar;ga. "Enoglasen "ah" se je izvil ljndem iz prsi. Collarijr pa* je medtem brcal okoli sebe z rokami in nogami ter ffrizel z zobmi kakor besen. Orožniki so ga na njem kleče zvezali, naložili so ga na avtomobil in ž njim odrdrali na stražnico. Se prej so mu odvzeli orožji in rau-nieijo, katero je nosil pri sebi: ročno granato avstrij. tipa, veliko pištolo-repetirko tipa 'Steyr* ;n usnjat pas s sto naboji. Poleg tega se je našla pri Colarigu jeklena ara, zlata verižica in znaten fcnesek denarja. V listnici so bili važni dokumenti, ki bodo izvrstno služili policijski oblasti pri raziskovanju zadnjih Colarigovih tatvin in ropov. Bandit Collarig je komaj 24 let star. robustne postave in hladnokrven. Svojih dejanj ne obžaluje, pač pa se kesa, da je prišel živ v roke pravice, ki mu sedaj gotovo ne bo dala svoi>odno dihati kakor se je zgodilo parkrat v pro-šlosti. GLAS XAEOftA, 8. FEBB 1924 Usmrčenje s plinom. Tla obzidanega dvorišča Neva- stave je morala kaznilnica pre- da dTŽavne kaznilnice v Carson Citlv, so gladka, obstoječa iz solidne skale. Sredi -tega dvorišča graditi svojo staro jetniško briv-nicG. Iztočna soba je bila razdeljena na tri dele. V enem predalu j»* majhno kamenito poslopje. To j se nahaja stroj, s katerim se bo poslopje ima dva prostora ter je pumpalo smrtonosni plin v celi-igralo več let bistveno nlogo v eo na smrt obsojenega. V drugem življenju zavoda Tam je bila predalu bo na smrt obsojeni in namreč jetniška brivniea. tretji del je pripravljen za priče. Pred kratkim pa so to poslop-; ki bodo gledale skozi okno iz moč-je preuredili in v par dneh bo po- nega stekla. Ntalo pozorišče prostora kot bi Ko bo prišla polnočna ura. bosi g;i komaj mogla ustvariti do- do odšle priče na določeno meni išl ji ja Allan Edgar Poe-a. V sto. da prisostvujejo izvrševanju tem poslopju se bo namreč zavr- *rtirtne obsodbe. Priče bodo lah šil prvi znani eksperiment s smr- ko takoj videle skozi okno. če na ton osmin plinom kot sredstvom, smrt obsojeni spi ali če čaka čuda se izvede smrtno obsodbo. Pr- ječ na svoj konec. Videle bodo vi bo sel na ta način v smrt Ki- nadalje, če bo nastopila smrt hi-tajee Dži Lin. j tro in bre^ bolečin ali če bo na- !>ži Lin je bil spoznan krivim ter obsojen na smrt kot najet morilec, katerega je poslala iz San Francisca neka kitajska taj-na organizacija, da izvede smrtno obsodbo proti nekemu druge- stopila šele po telesnih bolečinah ter strašnih duševnih agonijah. Na smrt obsojeni namreč ne bo zvezan in njegovo lice ne bo pokrito z masko. Javnost ne bo LzveTlela, koliko mu Kitajcu, ki je bil ustreljen v i ljudi bo zaposlenih pri stroju, k' Mina. Nevada v noči 27. avgusta I bo poslal v celico nasmrt obso-l!)L'l. Lin in neki Hughes Sing, jenega smrtonosni pliii. Plin. ka-kitajski dečko, vzgojen v Carson i terega se bo uporabilo, bo hidro-< "it v ler stiir šele osemnajst let, cianid na kislina, katero je pripo-st;i izpovedala, da ista najela ročil državni kemik Nevade, pro-taksi iz Reno do Mina, na razda- fesor Ranford Dinsmore kot naj-Ijo 1."() milj. Pustita sta avtomo- hitrejše učinkujoči strup. Oblasti bil in šoferja izven mesta ter od- so imele precej sitnosti in stro sla proti koči določene žrtve. Mla-j škov. da so dobile dozo, potrebni Sing je nekoč delal za- žrtev i no za usmrčenje Kitajca, t r- v tied tega dobro poznal me- Plin v tekoči obiki je dobavil i., in okolico. ! neki laboratorij v Los Angeles Lin je ustrelil starega Kitajca ; ki dobavlja eallfornijskim sadje-in naslednjega dne je neki pomo/.- i rejcem ta strup za škropljenje ni srni* obvestil vse policijske o-j oranžnih nasadov. Radi smrto bla>ti po Ne vadi, naj primejo j nosne kakovosti ni mogoče preva-družbo dveh Kitajcev ter enega žati te kisline po železnici ali ek-grškega šoferja. Trojica je bila j spresu. Vsled tega so morali pri-aretirana v Reno. Mladi Sing je vesti plin z avtomobilom na raz-prizna lin šofer je bil izpuščen, daljo 500 milj iz Los Angelesa v Lin in Sing, spoznana krivim u- Carson Citv. mora ;io prvem redu. sta bila pr- K«t bo napočila zadnja ura na va, ki sta bila obsojena na smrt smrt obsojenega Kitajca, bodo s pomočjo smrtonosnega plina na i utakinili funt tekoče kisline, ka-temelju j>ostave. katero je spre- tero imajo v cilindru pod močnim jela zakonodaja v Nevadi v zimi • pritiskom, a* cev aparata. Zapah leta 1921. i cilindra bo nato potisnjen nazaj Dve leti se je vojevalo odloč- in plin bo odšel po posebni cevi no postavno vojno, da se reši j v smrtr/> celico. Tam se zo teko življenja obeh krivcev. Ta boj pa j čina takoj izpremenila v paro. je bil brezuspešen. Najvišje sodi- j Tako nagel je pariliznjoči učinek v državi je potrdilo obsodbo, plina na srce, da bo povzročil smrt v trenutku, ko bo na smrt obsojeni vdih al plin. najbrž še po4 administracijo. Wilsona. Pozneje je postal državni inšpektor lekaren in decembra preteklega leta zopet warden državne kaznilnice. Njegovi poročilo glede tega, kar bo videl skozi defielo steklo, bo za trenutek izzvalo pozornost milijonov ljudi. Skozi nešteta stoletja je človeštvo eksperimentiralo z različnimi načini, kako izvesti smrtno kazen. Na smrt oh-ojeni so se preselili v večnost s pomočjo meča sekire in giljotine, davili so jih in obešali. Nadalje so križali, utopili, sežigali na grmadah, zakopavali žive, jih metali s pcč:n ali pa kamenali. Pošiljali so jih na visoko morje v prevrtanih čolnih ali pa jih metali pod noge razkačenih slonom. Streljali so jih. raztrgali na drobne kosce, privezane na žrela topov ter jim lomili kosti na kolesih. Pri Številnih takih načrtih i z vršenja smrtne obsodbe je bil namen mučiti človeka, predno jci z. »ubil zavest. Drugi načini, kot električni stol in giljotina pa imajo namen povzročiti smrt hitro in brez bolečin. Bilijoni in mHijarde. ' Ženitevanjsko potovanje. a je obenem odločilo, da bi bila izvršitev smrtne kazni s pomočjo strupenega plina "kruta in nenavadni! kazen", katero prepoveduje ustava Združenih držav ter ustava države Nevada. Dvakrat ti način. Pri Amerikancih in Francozih pa te številke imajo drug pomen. Milijon pomen ja povsod isto stvar: tisočkrat tisoč. Razlika nastaja a* večjih številkah. Pri Francozih in Amerikancih pomenja bilijon (oz. francoski 'milliard') : tisoč milijonov; trilijon : tisoč bilijonov; kvadrilijon: tisoč trilijonov, itd. Pri Angležih. Nemcih in tako tudi pri nas v starem kraju znači bilijon: milijon milijo-tudi odličen i nov'•> trilijon: milijon bilijonov; kvadrilijon: milijon trilijonov, itd. Skratka razlika je v tem. da za razmerje med številkami "milijon, bilijon, trilijon, kvadrilijon. kvintilijon, itd." velja pri Amerikancih in Francozih litno-Žilee 1000. pri Anležih in Nemcih pa množilee 1,000.000. Številko s šestimi ničlami zove-mo povsod milijon. Številko z devetimi ničlami zoj-emo v Ameriki bilijon, na Francoskem milijardo ali bilijon, na Angleškem tisoč milijonov in na Nemškem milijardo. Številko z 12 ničlami zo-vemo v Ameriki in na Francoskem trilijon, na Angleškem in na Nemškem bilijon. Številko s 15 ničlami zovemo v Ameriki in na Francoskem kvadrilijon, na Angleškem tisoč milijonov in na Nemškem bilijardo. Kadar Nemci in Angleži rabijo besedo "trilijon" 'številko s 18 ničlami') ista števil- Iz Leipziga poročajo: Vrata kupeja se za pro. Vlak prisopiha iz postaje. Harrv zapre okno, se vrže v blazino in reče koprneče: Vendar sama . . . Nato privije svojo mlado ženico na prsa. Vlak dr-dra skozi noč. Toda parček v drugem razredu se ne briga za zimsko naravo. l)o prve velike postaje »ta sama. Potem se od-pro vrata. Na čelu deklic-penzijo-nark se prikaže stroga gospodična načelmca. Mirna višina že ni to-vanjskega po*ovanja je pri vragu. Ali mladi mož je odločen in prikrije z energično gesto luč na stropu kupeja. Fanny se privije k svojemu možu. V poltem i — menjavanje poljubčkov, ljubim-kovanje. Sedaj pa so postale deklice pozorne. Par dekliških oči se zarije v poLtemo. Dve razburjeno capkajoči nožiei razodevata mladim punčkam, da se mora tam •'nekaj goditi". V kupeju je tišina. Naenkrat se prebudi gospo dična načelniea in sc ozre v ome njeni kot. Ko je pa vlekla can-ljajoči nožiei ji je šinila skozi glavo hiskovita misel. Dama sc je tiho povzpela, in--— "Ha, taka nesramnosti" Sprevodnik, sprevodnik! Vlak priclrvi v po slaj-o. Naenkrat prikaže se uradnik. Protokol. Ogorčena dama pripoveduje, kaj so videle njene čiste oči. Fanny in Ilarrv sta rdeča kot kuhana raka. Nadaljevanje potovanja se vrši na višje povelje — ločeno. Finale pred sodiščem v Leipziku. Proti Harryjn je bila vložena tožba radi javnega pohujšanja. Porotniki, so velikega zločinca smehljaje oprostili. Njegova ženrvpa se je'od veselja razjokala . . . žensko karto in l>o zlasti maribor-[ ska policija vesela razbremenitve.! ker ostanejo kaznjenke tri leta v Begunjah. Nekaj podobnih ptičie pa še dozoreva za izročitev. Nočna tatvina v Celju. V noči od na 16. januarja se , je prikradel v prostore nekega j celjskega urada doslej še nepo- _i znan uzanovič ter odnesel nov pi- Rad bi zvedel, kje se nahajata'sah,i stn,-> " I'nderw« «kI" v vred- moja dva prijatelja ANTON in' m'sTi ilMKH) '''farjev_ JOSIP ŠTEFANČll*. doma iz ITALIJANSKE HARMONIKE. -Tablanice »pri Ilirski Bistrici. Jii izdelujemo in importiramo razne prvo-Ako je kateremu rojaku kaj o vrstne ročno napravljene ITALIJANSKE njiju znano, prosim, da mi p.*-1 roča, ali naj sc sama javna. — John Jeržiua. Box 1(14. Pitts-* field, Pa. (3-9—-2) 1 Srednji vek in spalna srajca V trinajstem stoletju ni poznal nikdo spalne srajce. Nagi, kakor jih je Bog ustvaril, so ljudje polegali v postelje. To sc pa ni zgodilo samo med preprostim ljudstvom, marveč tudi med ve-Iikaši. Dnevna srajca se ni smatrala kot neobhodno potrebna. Tako so ljudje živeli vse do 16. stoletja. V seznamu perila grofice Limoges ne najdemo nikjer NAZNANILO IN ZAHVALA- Tužnim srcem naznanjamo ^ rodnikom, znancem in prijateljem . ... _ 1 • ■' HARMONIKE, rajboljš* na svetu. De^t žalostno vest. da nam je umrla let garantirane. Xa5e cene so nižje kot naša edina ljubljena hčerka !,rugih ^d^-vaic^v Rr^piao^n p«uk v ' 1 igranju kuponi. Pisitp po BHKZPIjM "M ANA RUSS cenik. RUATTA SERENELtl & CO. dne 28. decembra 1!)2:J po trkbiev- 17 8ule ,stand Ave- Pept- 4X Chicaqo- '"• ni niučni bolezni daviei v -tr..st i 7 let. Vajlcp-ša hvala njenim botrom Mrs. R< zi in Mr. l^ouLs L-. sar za lepi venec, ki .s.t ga položili ranjki tia krsto lii vse drugi;, posebn.« ker so ran j ko tako lepo opni vili. Lepa hvala za ve-, njih trud. Lepa hvala tudi mojemu bratu Toni Russu za vence. Tudi lepa hvala tukajšnjemu ameriškemu društvu No. ]:J1 i". O. 1". za krasni venec. Lepa hvala tudi Mrs. Angela iu >Pr. Louis Lovšin. Lepa hvala hvala Mrs. Ivana hi Mr. Frank Adamič. Lepa hvala Mrs. Kaj-olina iu Mr. John Tomšič. Lepa hvala tudi naši sosedi Min. Ivana Skul. Vsem .še enkrat lepa hvala za vence in udeležbo pri po&rebu. Dolžnost me veže, da prav b-p , zahva- limo Mrs. Ana Kini za njen trud v bolezni, ker ona je .skoraj pre čula celo zadnjo noč njene bolezni. Lepa hvala vsem skupaj, ki so nas tolažili v teli žalostnih urah. Tudi lepa hvala Mr. Jos. P.lsli-' lerju. glavnemu tajniku JSKJ., za j tako hitro izplačilo smrtaikie, ker. ran.jka je spadala v mladinski, oddelek tukajšnjega društva šr. la j JSKJ. Ti pa. draga hčerka in sestrica se raduj nad zvezdami! Žalujoči ostali Louis in Ana Russ, stariši. Lcuis, Jože in Ivan, bratje. 1210 S. Santa Fč Ave.. Pueblo. Colo. Brezplačno onim, ki trpe vsled revmatizma Mi imamo nov nalili zdravljenja rnvnu-ti zrna. Pošljemo tir«-z_ I»la<"n"< Vsakemu, kr piše iH,nj.* o v.ijs l>.it>. skl»-;»i in mišic-««. <"-»- <- ;rpitt- vslril izpremembe vremena, se vam tuk,.j nudi pri-lika. Xai'in j.» prlprost. »•»•n»-n t'-r j.- "že iif-šle-t i m \h ozi- rajo- s»- na najupor-lifjSe sLsi<**:ij^. <"-»- ste trp.-li eno Jt-to ali de-[>- [m.skuSali v-»- l.r»-z--.šiio, pišite lal.oj za naŠ4» pripro-m«:t<>
  • . ki j.» p«,?lj* mo na prosto . pr«-iskuA:ij«». BREZPLAČNO—NA NAŠE STROŠKE Mi nočemo niti penija vnaprej, sami vaše irne in na.»I..v. Mi vam bomo takoj jMistuti ta prosti uzorei- na naše rtro5ke za p<.skušnjo in n|H»rub<». Sto-tf-rim j.- ■?.•- pomagala ta nova, pripros-ta. t!omaf-t tnet<»dii. •'"»• trpite vsted reviiiutizina ii<- umiutite i»- ug.xlne prilike. !'!> ITK t'A.VKS. PLEASANT METHOD C O. F. 21 3C24 N. Ashland Ave . Chicago, III. ka odgovarja na Francoskem in v -t.nsko srnjee. zato pa je oraenje-Ameriki "kvintilijonu1'. j no <]a imela 112 rjuh iz ho- ---| landskega platna in eno iz svile. Takrat so ljudje težko hodili brez meča in oklepa, lahko po so po- Španec, ki vidi skozi neprozorne predmete. brez vsakih hc^L , Da zadosti tem Uolo^bttm po- «tal- inšpektor zveznih kazuiltii^ Bcji med orožniki in ko miti. V bližini Stnvmniee so bolgarski konriti napadli jugo^lovensko orožniško patruljo, b roječ o 20 mož. Komiti so b^li v zasedi in o-rožrtiki so iin^li težko stališče, ker so se moral« poleg tega boriti 'proti snegu in vetru. Posrečilo pa se j ku je no polurnem boju pognati komite v beg. Več komatov je bHo v spopadu ranjenih. Prijet italijanski špijon. V Dalju je bil prijet neki Ga-br'jel Nagaj, kateri je bil osumljen vohunstva v prilog Italije. Slednji ima na Roki ženo, kateri je pisal na ime O jurgjevič in preko katere, je pošiljal vohunska poročila v Italijo. Do sedaj je ugotovljeno, da ie odposlal 473 takih pisem, v katerih j« v glavnem poročal o gibanju Ridičeve in klerikalne stranske ter o šte»viiu vojske v Hrvatski in Sloveniji. Zbiral je tudi podatke o -drugih vohunih. nahajajočih se v Jugoslaviji. Prepeljali so ga v Beograd Z beograjske univerze. Dr. Milan Koeatič v Sarajevu je brl soglasno izvoljen za narednika po-kojuega profesorja dr. Jo-vana Subotiča na medicindci fakulteti beograjske univerze. Predaval bo splošno in specijalno kirurgijo. Obenem je imenovan za šefa kirurškega oddelka državne X " Pet it Parisien" poroča o španskem markizu tli Santa Cara. ki bere razne rokopise in tiskane stavke skozi neprozorne predmete. Mož je prestal več preizkušenj v Parizu — baje celo pred samim španskim kraljem, -- kjer so mu popolnoma neznane rokopise zaprli v kovinske škatlje, pa jih je prebral brez vsake napake. Markiz se zdaj že drugič mudi v Parizu, kjer preižkujeta njegove eksperimente franc, profesor Carlo Richet in Anglež Oliver L»odge. Markiz je dosedanje preizkušnje dobro prestal in francoski in angleški učenjak se nahajata za enkrat še pred nerazrešljivo u-ganko. Magnetična restavracija. ^rešali srajce. V srednjem veku so bile ženske srajce zelo dolge. Bile so večinoma iz platna. Platno so tkali na domovih in se je uporabljalo v eni kakovosti za vreče ter istočasno za perilo. Cena je znašala 2 in pol zlatih mark za navadno in do 20 mark za boljšo kakovost. Poleg tega so proizvajali še fino in najfinejše platno za plemstvo in vladarje. Srajce iz holandskega platna, ki jih je nosil cesar Karol V., so stale SO mark. V bali nekga Valoisa pa je omenjena, cena 150 mark za komad. KOLEDAR za leto 1924 STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "GLAS N A E O D A" 82 Cortlandt St., New York Svoboda na Španskem. V neki. holand**ki restavraciji so se pričele pred kratkim vilic*, noži, metalne plošče in sklede, ki so stale na servirani mizi ob steni, same premikati. Kot od nevidne roke tirano se je pričelo orodje pomikati proti steni, ki *|ih je magično privlačevala. Gostilničar in gostje so domnevali da straši. Med gosti pa se je nahajal tudi neki elektrotehnik, ki jf kmalu rešil zagonetko. Zid za servirano mizo je bil namreč močno magneitičen ; bil je iz žele-zobetona in je postal radi v bližini se nahajajočega močnega toka elektro-magnetičen. Gostilničar je moral steno obdati z izoliranimi ploščami, da ni vee "stra šilo". Madridski livt Actual id ad Financiera" je priobčil članek, naperjen proti direktorju. List je bil radi tega ustavlen in pisec izročen vojaškemu sodišču. Lastnik lista, bivši minister Cor-dina je bil za vedno izgnan na Kanarske otoke. Direktorij je obenem izdal proglas, da ne bo trpel goljufivih in javnost hregajo-čih publikacij. Prve Mariborčanke v prisilni delavnici. JTAgOOAJTK «K ftlj« WAjPDA" WAJ VKOJI ILOVBCm DWV mm n|iXAJ| * Maniborsko okrajno sodišče je izročilo te dni H kaznjenke, obso jene zaradi vlarugarstva, ženski prisilni delavnici v Begunjah, ki jo bila pred nekaj meseci ustanovljena. S"-*čne izvoljcnke so: Marija Ma/ir in Roza ^tem (kup čevalka z dekleti), obe nočni znanki iz mariborskih niše, ter Jožica Kunej iz Puzel jskega, ki je bila žc ponovno obsojena zaradi goljufije in vUtt'jgarstva. Tudi Mažir in IZ URADA PREDSEDNIKA PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : : New York, N. Y. Našim vlagateljem! Slišali smo, da se je nekaterim našim vlagateljem z gotove strani svetovalo, naj dvignejo svoj denar, katerega imajo naloženega pri nas. V zvezi s temi govoricami objavljamo sledeče: 1. Naša banka je inkorporirana pod bančnim zakonom države New York. 2. Naše poslovanje je pod strogim nadzorstvom s strani Banking Department of the State of New York. Zadnja revizija nadzorstvene oblasti se je vršila dne 17. januarja 1924. 3. Denar naših vlagateljev je naložen v zakladnih obveznicah Ze din j enih državah in v prvovrstnih ameriških vrednostnih papirjih. Istotako je tudi naša glavnica in naša rezerva naložena v Ameriki. Naša banka nima nobenih nepokritih terjatev v Jugoslaviji in tudi nima niti enega centa naloženega v jugoslovanskih bančnih ali industrijskih podjetjih.. Naša banka obavlja pretežno večino celega denarnega prometa iz Amerike v Jugoslavijo, toda sigurnost naših nakazil in denarnih vlog je neodvisna od denarnega in bančnega položaja v Jugoslaviji. 4. Naša banka se je razvila v prvi vrsti vsled neomejenega zaupanja naših rojakov. Mi želimo tudi sedaj in v bodoče imeti samo take stranke in vlagatelje, ki imajo polno zaupanje v nas. 5. Hi smo pripravljeni izplačati takoj na zahtevo ▼loge vseh onih vlagateljev, ki mislijo, da njihovo zaupanje v nas ni upravičeno. L Blagajniške uradne ure: ob delavnikih od 10. do 3. v soboto od 10. do 12. Za- Frank Sakser State Bank Frank Sakser, predsednik GLAS NARODA, * FEBR 1924 GOSPICA MALA Spisal JEAN RAMEATJ. / Za "Olae Naroda" priredil J. T. (Nndiil.jevauje.) — 'Da, da, — je pritrjevala Katarinea še bolj razburjeno kot Roberta. S sladkostjo jo je navdajala misel, ko je pomislila, kakšno veselje bo naklonila ljubljenimi mladeniču. Vdala se je Roberti, legla v posteljo ter se dobro odela. -— Ali imate voz doma, gospodična? — jZdi se mi — je odvrnila Katarinea ter pritisnila na elek trieni gumb. SJn/.abiii«*a je povedahi, da so vsi konji v gozdu. — Veste kaj, peljite se z železnico. Res je, da napravi silen ovinek, pa lic boste z železnico nič kasneje tam. kot bi bili z vozom po bližnjici. — Dobro, saj res. Očetu bom rekla, naj pride vsak dan dvakrat k vam. Ali potrebujete strežnico? - j — Ne, hvala. Bo že hišna prinesla, kar bom potrebovala. Sicer: se mi pa obrača na boljše. Sreča je najboljši zdravnik. Posebno ii-j sla sreča, katero človek drugim izkazuje, t. V hoeete„ vas bo moja' rtružahnica spremljala na potovanju. j — Ne, hvala lepa Bom že sama vse uredila. ! JugoslovanskThajduk Čaruga, ka- Roberta je odhitela na pristavo, kjer se je ustavila komaj pet minut.-Zatem je vsa zasopla prihitela domov. Dobri zdravnik si je domišljal, da je Katarinea njemu na ljulko izročila Roberti grad, ker jo je tako vztrajno in vpstno zdra vil. Hči mu ni kalila tega veselja. V zadnjem trenutku je dospela Katarinčina družabn ie a ter re- j kla, da ji je gospodična Katarinea izrecno naročila, da mora sprem- Stalna vzdrževanje razsvetljave. Pokvarjene naprave in izgorele svetilke zadajajo trgovini slab izgled. Mi imamo stalno službo, potom ko-je redno nadzorujemo, vstavljamo in popravljamo Standard Lighting ko enoto, se lahko plačajo z računom za elektriko. Tnits. Stroški, ki so samo f»0 centov mesečno za vsa- T-he New York Edison Company Your Service Installment, Wiring and Fixture Bureau 865 Broadway Telephone: Sruvvesant 5680 j Končno, končno Jovo Čaruga ;Sara razrešuje famozno diskusijo o svoji — strankarski opredeljenosti. Pravi, da je radikal. Na nekem zasliševanju se j^ namreč hvalil." kako je obzirno izbiral svoje žrtve: "Srbov in Hrvatov nisem napadal. Kretanje parnikov - Shipping News Cherbourg In Hamburg. 14. februarja: MInnekahda, 16. februarja: Berengaria, Cherbourg: Andanla, Cher-Loteval sem se ,K>UI*: Zeeland, Cherbourg; Duilo. Genoa. Življenje roparskega "chiefa". terega so pred kratkim aretirali, je uganjal nevrjetne stvari. — Čaru ginovo sorodstvo in nabori. Za si i še van podrobneje o tolo- . vajstvn v umorskem dvoren gro-ljati Roberto. Po kratkem slovesu sta se obe odpravili na postajo.'^ y Tompojevcih kjer je V mesto, kjer je bil samostan, sta dospeli ob treh zjutraj. Ni i w ^a^a^ jima kazalo drugega kot prenočiti v priprosti krčmi. Zgodaj zjutraj je šla Roberta v samostan ter izvedela, da pričakujejo seiro Ano šele ob devetih zjutraj. Brzojavila je namreč, da se ho za par ur ustavila pri svojih sorodnikih. Ze ob osmih sta bili obe na postaji ter nestrpno Čakali vlaka. Končno je prisopihal. Iz vlaka je stopil Albert, za njim pa njegova sestra. K njemu nf) Ker to ni 5Jo tako ^irno ka. je prihitela Roberta ter ga udarila po rami. Presenečen se je obrn:l ter začudeno vzkliknil: — Roberta! Kaj pa ti tukaj? — Velika novica: grad je na.š. Pristopila je Ana. tresoča se po vsem telesu, boječ se. da se je j pripetila kaka nesreča. . padel kot žrtev rojak nad gozdar 1'Vanjo Pirkmavcr, priznava Ju-vo f'aruga, da je sam ustrelil nad-gozdarja Pirkmaverja. Izgovarja pa se. da ni imel morilne nakane, temveč je s svojimi pajdaši hotel ugabiti le Pirkmaverjevo blagaj- Toda Rohertinega pripovedovanja ni razumela. pi tudi Albert 1 ga p i razumel. Roberta je vedela, kako se ima obnašati v teh slučajih. Še vsaki, kateremu je povedala to novico, je neverno zmajal z glavo. k or je hotel, je izprožil in Pirk-: maverja smrtno zadel. Seboj je ; imel pet tovarišev, izmed njihovih imen pa priznava le svojega "bra ta" Marka Drezgiča, mesarja v Vinkovcih. la Od noša j Jovausa Caruge 11 a- ; pram temu Marku DrezgiČu je po- I sebno čuden in še precej prikrit ........ (S kopreno. Čaruga pripoveduje. Začela je razlagat, in pojasnjevati na dolgo in Široko, izpusti- „agm.arjal tlldi Mark;, pomislite, kakno veseljA mi boste napravili s tem. Drezgiča, ki je v Andrijevcih hli- Roberta je govorila kot govori hišna gospodinja in posestniea. j m Vinkovcev imel kantino in ma- Albert je začel spoznavati resnico. Polagoma se mu je začel« i)ft TOesnico. Čaruga je vedel, da jasinh^ je Marico Drezg'č doma iz Gra- — Seveda, seveda, kot praviš Roberta — in v tem slučaju br eaea v Liki, da je imel brata Ni-gospodvna Leroscl tako dobra . . . da bi se skoraj reklo, da jt kolo. ki je kot majhen deček od grad naš. t — Kako skoraj? (Irad je naš, oziroma moj. To je vendai vseeno. — Poslušaj Ana. je povzel Albert ter prijel sestro za roko. — Saj se boš vrnila z nami, kaj ne? Sest ra Bernarda je molče povesila glavo. S prsi i se je oklenil:- lavcev, večinoma Ličanov in Primorcev. Carugi se je to zdel najboljši rezervni kader, zato je od časa do časa prihajal tja in tudi sam sprejel delo kot navaden " holcarKo je spoznal dvoje ali troje tovarišev, sposobnih z; svojo strategijo, jih je začel o prezno vpletati v svojo mrežo. Pripravil jih je za prvo preizkus- j kot oni. Po 110 lopovstvo Ln kdor se je najbolje obnescl. vzel v četo .svojih udarnikov, ostale pa pod nič manj strogimi {>ogoji pridržal v 'rezervi". Zadnje čase je njegova najožja družina, ki je večinoma sama izvršila glavne zločine, 'tela 8 najsmelejših in najzanesljivejših uradnikov. Caruga pripoveduje, da je to zimo nameraval svojo četo razpustiti in je že pripravljal zapoved, da ^e spo-nladi na Jurjevo — "Gjurgjev lanak. hajdnčki sastanak — sni-lejo h konečnemn posvetovanju lad žago v Andrijevcih. Zeli se la se je Čaruga vendarle hotel o kaniti hajdukovanja in se odira viti v inozemstvo. To se prtsi nneva po tem. ker je s fazlfici-an:mi dokumenti 11a ime Nikole >rezgiča na občini v Andrijev-•ih Svabov. Madžarov in Židov, a tudi med temi le onih, ki jih j-c ljudstvo mrzilo". — "Čemu si tedaj ustrelil narednika Tintorja. ki je bil dober Srbin in pošten človek?" — ga zajema podpolkovnik Stefanovič .'. — ilE, vraga, kaj mu je bilo treba nositi in čuvati čifutske novce!" — "Kako pa, da si opljačkal lekarnarja v Andrijevcih? O11 je bil Srb. toda 'ciu-ru.i:rg. i:r.n>en. bogat mož". — "Vrag naj ga nosi", o— dgovarja hajduk Jovo. — "čeprav je bil naš. On je tudi predsednik ra.dikals.ke organizacije in mi je dal člansko izkaznico". — "No, s teboj se radikalei ne bodo mogli ponašati!" — "Pa. naj še njih Vrag vzame. Tudi oni niso posebno marali zame. Nekoč sem pisal osješkemu velike-I mu županu, da sem pripravljen opustiti liajdukovanje. Toda mesto prijaznega odgovora je oblast poslala orožnike nad mene. Ven-lar sem jaz bil vedno spretnejši vsakem razbojstvn 19. februarja: Albert Ballin, Cherbourg ln Hamburg. 20. februarja: Rochambeau, Havre: Ohio. Cherbourg In Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg. 23. februarja: Prea. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conte Uosso, Genoa. 27. februarja: Suffren, Havre; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg. 1. marca: I.a Savoie. IFnvre; Olvmptr, Ch«-r-oure: Autonia, < "l»t-rt».»nrK; I'rrs. Harding, 4. marca: Stulteurt. P.remen. 5. marca: Verndam. Itniilugno. 6. marca: Thuringia, Hamburg. sem se jim znal ogniti, i'e bi vas ue bilo", priznava Jovo podpol-kobniku Stefanovičit, "nikoli bi me ne vlovili. živega pa še eelo ne". Preiskava se nadaljuje in prinesla bo nedvomno še mnogo zanimivejše momente iz hajdukovanja največjega sodobnega lia-rambaše, kn je celo našega popularnega Guzeja in glasovitega l'd-maniča prekosil v lokvnsti. pre-Irznosti in tolovajski strategiji. 8. marca: """ "MJQ| f:e».rK»- Washington. Cherbourg, Bra-men; Bt-rnigaria, Cherl»ourg; C-Iombo. Genoa. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Naj bol jim in najkrajša pot po Sredozem-akem morju z naiimi veličastnimi parni ki, •DUILO 16 feb.: 27 mar.; 1 maja: 17 jimi. COLOMBO 8 mar.: .. 16 apr.; .. 24 maja TAORMINA .. 25 Juni.: .. 4 avq. •Najvetji in najhitrejši parnlk na olje za Sredozemsko morje. Ddobne kabine tretjega razreda i !, 4 It • posteljami za drutlne iu tenake. Prt okusnih obedih je vtno brezplačno. Za podrobnosti vpmfiajte nade^ agents v vafiern mestu ti: i>a naravnost pri mmmi behesale italuka ltalia-Amerlca Shipping Corporation I State Street General. Agenti New Yorli >taSi zastopniki ▼ Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad ln njene podružnice 11. marca: Pres. Wilson. Trst; Chicago, Havre; Canopic. Cherbourg. Hamburg. 12. marca: Paris, Havre; America, Cherbourg. Bremen. 15. marca: Aqultania. Cherbourg; Ordnna. Cherbourg; < »nliina. Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam. Houlqgn*; Conte Wr-de, ficnoa. 18. marca: liremen. Bremen. 20. marca: Cleveland. Cherbourg In Hamburg; Minn-Ualida. Cherbw-«- in Hamburg. 22. marca: l.eviathan. Cherb.iiirgr Olympif*. Cher-lK>urg; ii(i<-haml»-ati. Havre; S^sonla, tUierl»«>urg; Zeelaml. Cherbourg. 26. «marca: _ _ Martha Washington. Trst. 27. marca: Duilo. Oenr>&. 29. marca: 1.a Suvt.ie. Havre: Pres. Harding, Chre-bourg; On a. Cherbourg. Hamburg. Anda-nia, Cherii«iurg. 2. aprila: ller^riguria, Cherbourg. Dopis. Sel v svet z zaslužkom in ga Marko sploh več ne pozna. Na ta račun je Čaruga sklenil, da se I Marku predstavi kot njegov bral ■ Nikola. Odpeljal se je najprej a Gospič in nato v Gračac, kj^r s t malega kriza, ki je bil obešen na rožni venec. V obrazu se ji je po je podrobno informiral o obitelji se bomo že poz.ne • Drezgič, Izvedel je vse. kar se mu je zdelo potrebno, nakar se je odpravil k orožniškemu povelj stvu v Otočac in enostavno zahte val "svoje" dokumente, na ime javila rahla rdečica. — Odajte prtljago — je rekla konečno je pomenili, kaj nam je storiti Mala družhica je dospela v sredino mesta ter ni bila več daleč oddaljena od samostana. Sestra pa ni šla proti samostanu, ampak je ponižno stopala za t Nikole Drezgiča. Prišedši nazaj v Albertom in Roberto, ki sta zavila proti bregu. Andrijevac, se je Marku Drezgi- — Kar z nami, kar z nami, Ana — jo je pozival brat, — bo'|«u takoi predstavil kot dolgo po-v'tlela, kako prijetno bo doma. Kaj boš šla, Ana. kaj ne? Ti ne veš prešani brat Nikola in Marko se kako bi bila mati srečna. In vsi. Ob šestih odpelje vlak. -ie tembolj razveselil, ker mr Ana je globoko zavzdihnila ter ni odgovorila bratu. Njene oč <mrti bi si očitala, če bi se izneverila svojemu cilju. zaporn; vsekako pa je glavno Alberta se ni več boril proti sklepu svoje sestre, vedoč, da b: bil tak boj brezuspešen. Molče sta iospeli pred samostan. 1 Sestra Bernarda je odprla mala vratica. v — Pozdravljena in mislita včasih name! — Vedno bova mislila nate — je zamrmral Albert. Sklonjene glave je izginila Bernarda v temni veži. Težka vrata so" so zaprla za njo. - ' fDalje prihodnjič.> mr 1QJ4WT. vAftočAJTs n ma /i da sta Nikola in Marko na znnaj do zadnjega veljala za brata. Čaruga je bil posebno skrupu-lozen v izbiranjn svojih pajda šev. Po njegovem lastnem prizna nju večina med njimi ni vedela njegovega pravega imena. Te »kom zadnjih dveh. let jih je iz-biral. ismed lesnih delavcev na ža gi v Andrijevcih. Kako je izvrse val "nabor" pripovednje sam takole: Na veliki žagi v Andri jevcih je dilo npadeno obilo de- Brooklyn, N. Y. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Danica** v Brooklvnu priredi na pustno nedeljo jako za-vpložil prošnjo 7.a i>o.tui list nimivo šaJjivo ifn*o. mska kome-- inzemstvo. Prošnja se še zdaj dij:1 "Revizor". Po Lprri brule pro-lahaja na občini v Andrijevcih. sta zabava s plesom. Intcresanten moment Carugi ne Za mnogobrojni obisk se naj->redrznosti podaja nastopna epi- vljudneje priporočamo cenjenim :oda: Ko se je irvršilo poslednje rojakom in rojakinjam iz Brook-•azbojstvo v Gunji. kjer je s svo-1 lyna, sploh iz Greater New :o četo oropal veletržca Pfaffa in Yorka. ien in slabe A-olje, je Čaruga sam Za dobro postrežbo in žejna leti nje jutro komodno sedel na grla bo izvrstno presrkbljeno. Za-leronu in opozoval orožniške pa- četek ob 5. uri zvečer v dvorani rulje, ki so se razvršole v vlake, sv. Trojice na Montrese Ave. v la jadrno pobite za razbojniki... Brooklvnu. Nadaljni program l»o-Canigi je to ugajalo in je odslej de pravočasno objavljen v temu Inevno hodil sedevat na peron. I listu. Nekega popoldne sedi pred kolo- S pevskim pozdravom, vdani lvorsko restavracijo, pije "emu Valentin Oreh«k, tajnik. kafu" in čita novine — orožniki - >a se znojili in prašni vračajo s patruliranja. Eden izmed njih se "Ponolo di Trieste" nasloni na pregrajo blizu Čaru- -- rine mize, Caruga se mimo d vi- je T>oslal svojega urednika k dr. gne, ga prosi za ciganski ogenj in Wilfanu. zanimajoč se za vtis. ki e začne z njim razgovarjati — £ra je napravila vest o sporazumu o Čarugi. Ker je bil orožnik utru- julijskimi Sloveni. Dr. Wil- *en in slabe vol?e. je Čamga sam fim ^ skliceval na svoj članek zabavljal čez "prokletega hajdu- ° tej stvari v Kdino^i" t«* ripo-ka". "Jaz menim", je Čamga 70ril lia konkretna vprašanja, ki razlagal, "da jo je hajduk Čaru- hi mf'r;,la ^ ... Ar T 1 š:t», poudaril je tudi potrebo izmena ze pobrisal na Madžarsko: ni . 1 , . v, j t , 3 , ' , . w , . . njave denarja nabili zadrug v Ju- bedast, da bi čakal na celo arma- . ... T ... , . „ . 'j^aaviu.- Julijski Sloveni so a nI res, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je t Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pofiiljajo mnogi navadne amerlSke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih flele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bUl odobreni. Onim, ki stanujejo na defeU ln ne pot oje J o v Ameriko, je najbolje po-llljatl denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠt* 3ires neprlllk. Tudi aa nabavo potnega Usta <— (posa) Je najprfpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ns more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni Ust ae pa lahko plača tndi a dinarji. V Italiji in nudnoi osamiJn — so reljsvne povsem drugačM odredbe ter lahko izplačsmo dolarje vsa-komnr do poljnbnega zneska, če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraSčnjočth stroškov se morali odločiti prevredlti pristojbino sa dolarska izplačila kakor ■ledi: Za izplačila do $28. računamo po 78 centov; od 920. naprej po 8%. to Je po I centa od dolarja. Ma nakazale! naj v Ta pristojbina Je velja dolarska laplafila v Jugoslaviji la Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortbadi St, New York Gtj ^eru^vilnfi New York. Plymouth. Havre. Parte PARIS .. .............. 12. marca New York. Havre. Pari« ROCHAMBEAU ........ 20. februarja SUFFERN ..............27. februarja t_A SAVOIE ................ t. marca CHICAGO .................. 11. marca New York. Viao !Spain;. Bordeaux LA BOURDONNAIS ........ 4. marca Piste za rodila lolaiaca lfl.il ali ma (lini ini: 19 STATE STREET. NEW YORJ? &AVN0KAB JS IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilnstrovana izdaja Vsebnje 308 strani Bf" Cen% g poštnino $2.— SLOVEMIO PUBIJSHINO CO 82 Cortlandt St. Hew York City, H. T. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T^ DOB je namenjen potovati t stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jih ma moremo dati vsled naSe dolgoletne Lzkudnje, Tam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v ILL razredu. Tndi oni ki Be niso amerLSkl državljani, morejo potovati v etarl kraj na obisk, toda potrebno je, da se iKjvrnejo tek« >m špsI ill mesecev in j so prlpuščenl bres vsake neprlllke v to deželo. Kako dobiti syojee iz starega kraja. * Kdor ieU dobiti sorodnika aH pa svojca iz rtarega kraja, naj nam plSe za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota "»s*s 0128 nov i ti priseljencev. Za potne strofike Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tndi v dolarjih. Frank Sakser Štete Bank 82 Cortlandt Street New York Ola v no zastopstvo Jstfrznsks banka. Prav vsakdo— kdor kij iičt; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pnr vsakdo primavrn, da imajo čudovit napak — mali oglasi ▼ "QUi Naroda". Vsak pereč U moral iawM novo izdajo "PESMARICA GLAZBEN1 MATICB" Em fetiri molke giaaove Uredil Matej HnbU knjiga ima 296 strani, ter vsebn-e 103 najboljših in najnovejiik pesmi a notami. Oana a poštnino $3.00. "GLAB HARODA" <2 Cortlandt St, Hew York. H. T. ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE. Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon in slovenak poskočni«^ ln petje isto Victor iz delka kateri so najboljši ln najglas nejši kar jih svet izdela. IVAI PAJK, 1*4 Main St., Conemangfa, Pa jih ima v zalogi, on je edini sloven ski trgovec v celi Ameriki za Victor blago. PiSlte ma po brezplačni cenik