146 SlovenSki čebelar 4/2016 letnik CXviii predvsem produktno odgovornost čebelarja – vsak čebelar torej sam odgovarja za pridelavo varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Sredstva, ki jih za za- tiranje varoj vstavljamo v panje, so brez dvoma zdra- vila, zato morajo biti proizvedena v skladu s standardi za proizvodnjo zdravil. Ker so zdravila prav tako or- ganske kisline in eterična olja, moramo biti pazljivi tudi pri njihovi uporabi. V prihodnje bo poostren nad- zor ne samo nad pridelavo medu, ampak tudi nad uporabo zdravil. Svetovalka za varno hrano pri JSSČ mag. Andreja Kandolf Borovšak je v nadaljevanju ob praktičnih primerih prikazala, kje obstajajo tveganja za varnost in kakovost medu in čebeljih pridelkov ter kako je mogoče izboljšati tehnologijo. V nedeljo, 13. marca, se je strokovni del nadaljeval s predsta- vitvami dobrih čebelarskih praks v čebelarstvu. Vsa strokovna predavanja so objavljena tudi v zborniku ApiSlovenija 2016, ki ga je izdala JSSČ. Podrobnej- še novice o ApiSloveniji 2016 smo tekoče objavljali na spletni strani ČZS. MB DOGODKI IN OBVESTILA Oba dneva je sejem pritegnil veliko število obiskovalcev. Fo to : M B Udeleženci okrogle mize z naslovom »20. maj, svetovni dan čebel – priložnost za vse« Fo to : M B V petek, 18. marca 2016, je na reviji odraslih pevskih zborov v kulturnem domu Groblje na Rodici pri Domžalah nastopil tudi Moški pevski zbor ČZS. Njihov nastop je bil odličen, zato ČESTITKE in HVA- LA vsem pevcem! Z g. Markom Alaufom, sva pono- sna, da sva se lahko udeležila revije. Boštjan Noč, predsednik ČZS Čebelarski pevski zbor Fo to : B oš tja n N oč V bolgarskem mestu Pleven sem se 11. februar- ja 2016 udeležil odprtja čebelarske razstave in če- belarske konference, ki ju je organizirala evropska poslanka ga. Marija Gabriel. Tema konference je bi- la KAKO NAPREJ? V Bolgariji je približno 2000 čebelarjev, ki so združeni v različne čebelarske organizacije, med katerimi ni pravega dialoga, zato država pri pripra- vi čebelarskih programov in čebelarske zakonodaje nima pravih sogovornikov. Odprtja čebelarske raz- stave, novinarske konference in začetka čebelarske konference se je udeležila tudi bolgarska ministri- ca za kmetijstvo in prehrano ga. Desislava Tanava, ki je v svojem nagovoru poudarila nujnost združitve vseh čebelarskih organizacij v državi. Kot vabljeni predavatelji smo se čebelarske konference udele- žili g. Etienne Bruneu iz Belgije, ga. Sonja Heine- mann iz Nemčije, g. Stanislav Jas iz Finske in moja malenkost. Predstavili smo primere delovanja če- Čebelarska konferenca v Bolgariji Fo to : P et er K oz m us 147SlovenSki čebelar 4/2016 letnik CXviii DOGODKI IN OBVESTILA belarskih organizacij v naših državah. V razpravi so nas navzoči čebelarji in funkcionarji spraševali, kako poteka izobraževanje čebelarjev, kakšne ugodnosti imajo naši člani, kakšen je način financiranja in po- dobno. V drugem delu konference so predstavniki različnih bolgarskih čebelarskih združenj pojasnili svoja stališča glede njihovega združevanja v enotno čebelarsko zvezo. Govorili so: urednik čebelarske- ga časopisa g. Dimo Dimov, predsednik čebelarske zveze »Čebelarski klub Nº1« g. Kiril Kirilov, predstav- nik medobčinske čebelarske zveze Plovdiv g. Niko- laj Gajdov, predstavnik regionalne čebelarske zveze Pleven g. Vasil Palazov, predsednica ženskega če- belarskega društva ga. Petja Stanceva in predsednik združenja bolgarskih čebelarjev g. Rosimir Mateev. Ob koncu konference smo ugotovili, da med tamkajšnjimi društvi obstaja želja po enotni, krovni čebelarski zvezi v državi, vendar jih za poenotenje, katera organizacija bo to postala, čaka še kar ne- kaj dela. Med čebelarji je bilo veliko takšnih, ki po- znajo Slovenijo, naše čebelarje in kranjsko čebelo. Na podlagi pogovorov z njimi predvidevam, da se bo v prihodnje povečalo povpraševanje bolgarskih čebelarjev po naših maticah. Prav tako so nekateri čebelarski funkcionarji napovedali, da bodo obiskali Slovenijo ter si ogledali vzrejo matic, nekatera čebe- larstva in nekatere naše turistične zanimivosti. V okviru predstavitve slovenskega čebelarstva sem udeležence konference seznanil tudi z našimi dejavnostmi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel ter jim razdelil informativne brošure. Nekate- ri so bili s tem že seznanjeni, vsi pa so izrazili trdno podporo sprejetju naše pobude v Združenih narodih. Dr. Peter Kozmus Predavanje o prehrani čebel kot temelju preživetja čebeljih družin Vse čebelarje in čebelarke vabimo na predava- nje doc. dr. Gorana Mirjaniča z naslovom »Prehrana čebel kot temelj preživetja čebeljih družin«. Zelo zanimivo predavanje bo v petek, 8. aprila 2016, ob 15.30 uri, v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Predavatelj je tudi sam čebelar, na pod- lagi njegovih čebelarskih izkušenj pa je nastala tudi njegova doktorska disertacija. Dr. Mirjanič je o tej temi predaval že na srečanju hrvaških čebelarjev fe- bruarja 2016 v Gudovcu, zato smo prepričani, da bo tema zanimiva tudi za vse slovenske čebelarje. Ude- ležba je brezplačna. Vljudno vabljeni! Klub čebelarskih mojstrov Različni narodi so različno narodno zavedni. Naro- dna zavest se gradi na bogati skupni zgodovini, razvoju znanja in moralni moči ljudi. Kljub temu da imamo Slo- venci veliko razlogov za ponos, smo v primerjavi z dru- gimi narodi premalo narodno zavedni. To se kaže na različne načine, med drugim tudi s tem, da ob držav- nih praznikih le malo ljudi izobesi slovensko zastavo. Nekateri razlogi za to, da bi bili Slovenci lahko ponosnejši na svoj narod in državo, so med drugi- mi uspešna osamosvojitev, sprejetje demokratične ustave in ustanovitev svoje države. Poleg tega smo kljub svoji majhnosti na številnih področjih medna- rodno konkurenčni. Imamo čisto okolje ter lepo, neokrnjeno in barvito pokrajino. Imamo odlično ku- linariko. Imamo slovenski jezik, katerega posebnost je zlasti dvojina, in številna narečja. Imamo različne običaje, plese in narodne noše. Imamo bogato zgo- dovino in kulturo. Imamo veliko športnikov, ki dose- gajo odlične športne rezultate … Poleg vsega tega imamo čebelarji še nekaj drugih razlogov za svoj po- nos. Tako nadaljujemo bogato tradicijo čebelarjenja v Sloveniji. Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju. Imamo številne svetovno znane čebelar- je, kot so Glavar, Žnidaršič, Dajnko, Kirar, Rihar in številni drugi. Imamo svoj tip panja, ki je prilagojen čebelarjenju v naših podnebnih in pašnih razmerah. Imamo čebelnjake, ki še dodatno krasijo kulturno krajino. Ohranjamo v svetu priznano kranjsko čebe- lo. Sprožili smo pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Za ta namen smo oblikovali zastavo svetovne- ga dne čebel, ki že plapola pred stavbo ČZS na Svetovni dan čebel in čebelarska zavest