OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ¡1 Celje - skladišče D-Per III 5/1998 500000561 COBISS © LETO XVIII - številka 2 - februar 1998 - cena 200 SIT V' soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli vrata 45. sejma Moda - fashion '98. Sejem je na 3900 kvadratnih metrov zbral 143 neposrednih razstavljavcev iz devetih držav. Na njem so se z novostmi predstavila tudi podjetja iz naše občine, in sicer Polzela, tovarna nogavic, d.d., (na sliki vidimo del njenega razstavnega paviljona), Tekstilna tovarna Prebold, d.d., Scala Zarja Petrovče in MIK iz Prebolda. T. TAVČAR Izvolili novo vodstvo Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Spodnja Savinjska dolina sodi med najuspešnejše krožke v državi. To je pokazal tudi zadnji občni zbor, ki je bil v soboto dopoldne v Šempetru. O delu krožka je najprej poročal predsednik Andrej Podpečan, prebrano pa je bilo tudi poročilo vodje krožka Simona Gajška. V začetku leta so ponovno uspeli izdati novo številko glasila Orač, sledil je občni zbor, spomladi pa so organizirali izlet v Belo krajino. Na obisk v Savinjsko dolino so prišli člani strojnega krožka Ljutomer, člani savinjskega pa so bili tudi na ekskurziji v Nemčiji. Pripravili so več predstavitev kmetijskih strojev, na vseh večjih kmetijskih prireditvah pa so bili prisotni s prikolico za testiranje traktorskih sedežev. Število članov se je v minulem letu s 177 povečalo na 193, opravlje- t smrnsmrn ©©im ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; tel./faks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546; elektronska poš.: ¡nfo@savlnjskl-obcan.sl domača stran; http://www.savlnjskl-obcan.sl ičJflllfe REGI0NALNI program DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: 702-100 m računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 833-488, int. 215 9 "77 353 851 Savinjčan Naslednja številka bo izšla 18. marca 1998 nih pa je bilo več kot 5.752 delovnih ur. Ena prednostnih nalog, ki so si jo zadali na prejšnjem občnem zboru, je vestno pisanje računov vseh članov za opravljeno delo. Zato na vsakem občnem zboru podelijo nagrado najzvestejšemu članu in tudi letos je to nagrado prejel Drago Rogan. Ker se je vodstvu krožka letos iztekel štiriletni mandat, je občni zbor najprej razrešil staro vodstvo in nato izvolil tudi novo. Andrej Podpečan, ki je tudi predsednik slovenske zveze strojnih krožkov, zaradi preobremenjenosti ni želel še enkrat prevzeti mandata, poleg drugih članov odbora pa je bil za novega predsednika upravnega odbora izvoljen Bojan Čretnik. Novi predsednik je nato predstavil program dela strojnega krožka v tem letu. Na prvem mestu je pridobivanje novih članov, sledijo izobraževanje članov, organizacija predstavitev strojev, oskrba z materialom, ekskurzije, izdaja glasila Orač, delo s prikolico za testiranje traktorskih sedežev in pomoč članom, ki le-to potrebujejo. Pisanje računov bodo še vedno nagrajevali, radi pa bi priskočili na pomoč pri oskrbi živine kmečkim družinam, ki se odpravijo na dopust. Izvedli so tudi nagradno žrebanje med prisotnimi člani, sicer pa je občni zbor precej pretresla vest, da je umrl eden njihovih najaktivnejših članov letošnji hmeljarski starešina in član upravnega odbora Drago Gajšek. K. R. MENJALNICA PRODAJA DEVIZE NA VEČ OBROKOV in ODKUPUJE DELNICE naslednjih podjetij: * PIVOVARNA LAŠKO (B, G) 4.400 SIT (C) 2.700 SIT * GORENJE VELENJE (B, D/G). avto šola BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716-066 ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE, 25. FEBRUARJA in 9. MARCA, OB 9. in 16. URI. Velika nagradna akcija Revoza, d.d., Ljubljana: glavna nagrada TWINGO Vse kaže, da bo tudi letošnja zima sila skopa s snegom. Veselja na snegu se bomo med počitnicami lahko naužili le na smučiščih, kjer smučarijo rešujejo z umetnim snegom. Prve dni februarja so temperature padle krepko pod ničlo, preteklo nedeljo pa so se dvignile kar na 17 stopinj. Savinjčanke so se zagnale za regratom in tako naznanile, da prihaja pomlad. Pomlad že naznanja tudi pust. Turistično društvo Vransko pa bo na pustni torek že ustanovilo svojo občino. Ustanavljanje novih občin pa bo v središču političnega dogajanja v naslednjih dneh. Sicer pa smo februarsko številko bolj kot politiki namenili dnevom, ko bi naj pokazali več strpnosti in ljubezni do svojih žena, mater in deklet. foto: T. Tavčar ik Zadnja vest Štorman bo gradil ob avtocesti Kot je v ponedeljek povedal Zvone Štorman, se bo gostiščem Štorman vendarle pridružila tudi restavracija na Lopati ob severni strani avtoceste Vransko-Hoče. Lokacijo je dobil v dogovoru s Petrolom. Projekti se že pripravljajo in restavracija naj bi; bila zgrajena do septembra letos. K. R. V ic k cÁ Ác ... GRAFIČNI DESIGN - IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE INTERNET STRANI -TISK Hä íifli Dresi nja vas 49. 3301 PETROVČE Tel: (063) 708-194, fax: 708-280 E- m a il: info@margis-sp. si http; / / www. m a rgi s - s p. s i Branko ZOTTEL, s.p Dobriša vas 59 3301 PETROVČE tel. (063) 708-880 tel. & faks 71 5-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! Nobena rešitev ni sprejemljiva za vse Potem ko ie vlada državnemu zboru predlagala samo ustanovitev nove občine Polzela, so se zvrstili številni sestanki, nekaj zborov krajanov, občinski svet pa je imel izredno sejo Odločitev vlade, da državnemu zboru predlaga razpis referenduma samo za območje nove občine Polzela, je v Savinjski dolini povzročila dodatne aktivnosti s strani pobudnikov za ustanovitev najmanj petih občin. Razlog za takšno odločitev vlade naj bi bila tudi neenotnost med krajani, saj vsi zbori krajanov niso v celoti podprli predloga vlade. Podprl pa ga ni jeseni tudi občinski svet, saj so svetniki predlagali še ustanovitev občin Tabor in Griže. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je zato sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri so razpravljali samo o prvotnem predlogu vlade o ustanovitvi petih občin. Pred tem sta se sestala sveta krajevnih skupnosti Tabor in Vransko, vendar nista dosegla sporazuma, po katerem bi Taborčani pristali na skupno občino Tabor. Franc Sušnik je nato sklical tudi zbor krajanov KS Vransko, ki se ga je udeležilo kar 149 krajanov. Povedal jim je, da so njihovo prvotno odločitev za občino Vransko brez Tabora v Ljubljani očitno razumeli kot njihovo nasprotovanje za vključitev te krajevne skupnosti. Če vlada vztraja, da Tabor nima pogojev za občino in če je od tega odvisna tudi občina Vransko, potem je nujno sprejeti popravljen sklep, po katerem zbor krajanov v celoti soglaša z vladnim predlogom za občino Vransko skupaj s Taborom. Tak sklep je zbor tudi soglasno podprl. Zbor krajanov so imeli tudi na Gomilskem. Udeležilo se ga je 55 krajanov, kot gosta pa tudi poslanec SLS dr. Franc Zagožen in župan Milan Dobnik. Večinsko mnenje se je na tem zboru spet obrnilo k občini Žalec. 33 krajanov je ob koncu podprlo sklep, da krajevna skupnost Gomilsko ostane v okviru stare ali novoustanovljene občine Žalec. Pred izredno sejo občinskega sveta so se sestali tudi predstavniki svetov krajevnih skupnosti Petrovče, Žalec, Ponikva, Go-tovlje, Šempeter in Galicija ter podprli predlog vlade o ustanovitvi petih občin, saj bi se tako končno uredile razmere in ne bi več v občinskem svetu nenehno padali očitki, koliko je dobila MS Žalec in koliko druge KS. Tako se bo tudi vzhodni del sedanje žalske občine lahko posvetil svojemu razvoju in dokazal, da lahko preživi brez območij, od koder prihajajo očitki, da njihov denar ostaja v centru. Na izredni seji občinskega sveta, ki je imela pravzaprav samo eno točko dnevnega reda, je Franc Žolnir pojasnil, zakaj sklic seje in predlog spremenjenega sklepa, da svet v celoti podpira prvotni vladni predlog. Niko Rožič je najprej postavil vprašanje, zakaj za tak sklep razen zapisnikov z dveh ponovljenih zborov krajanov ni pripravljenega gradiva. Peter Gominšek je svetnike seznanil s stališčem krajevnih skupnosti vzhodnega dela občine, Sušnik pa z zborom krajanov. Ivan Fale je poudaril, da morajo pač glasovati v paketu vseh petih občin, sicer razen Polzele izgubijo vse. janko Kos je še enkrat poudaril, da bi morali biti razpisani referendumi povsod tam, kjer si želijo nove občine, s tem da bi moral biti referendum obvezujoč za državni zbor. Franc Cigler je poudaril, da ima tudi krajevna skupnost Prebold s Šeščami vse pogoje za svojo občino. Zbor krajanov je prav tako podprl samostojno občino. Morda se s tem res ne strinjajo vsi, vendar v sistemu demokracije pač prevlada večina. Anton Rozman je povedal, da v Gotovljah ni bilo zbora krajanov in da zato lahko glasuje samo v svojem imenu, Ernest Ramšak je menil, da je sedanja občina Žalec res prevelika za takšne pristojnosti, kakršne ima. Vojko Zupanc je v imenu svetnikov LDS ponovil stališče, da so bili svetniki izvoljeni v enotno občino, da bi bili dolžni delovati v skupnem interesu te občine. Če bi bilo tako, bi bila po njegovih besedah tudi delitev občine lažja. Po njegovem mnenju občina ni slaba, slabši so verjetno tisti, ki so bili izvoljeni v njene organe. Republiškemu vodstvu LDS pa tudi zameri, da ne spoštuje dosledno zakona o lokalni samoupravi in tako dopušča celo vrsto izjem. Po odmoru so svetniki glasovali o spremenjenem svojem sklepu in v paketu podprli prvotni predlog vlade za ustanovitev petih občin na območju sedanje občine Žalec. Od 30 prisotnih svetnikov jih je za takšen spremenjen sklep glasovalo 18, 4 svetniki niso glasovali, proti pa so bili svetniki LDS, ZLSD in svetnica Zelenih. Po tej odločitvi občinskega sveta, ki je Tabor uvrstila v občino Vransko, pa so izredni zbor krajanov sklicali tudi v Taboru. Sprejeli so tri sklepe: da so ogorčeni nad sklepom občinskega sveta, ki je bil sprejet proti njihovi volji, da vztrajajo pri samostojni občini, sicer pa se zavzemajo za obstoječo ali novo občino Žalec, prav tako pa so sklenili, da bodo bojkotirali referendum, če bo njihovo referendumsko območje vključeno v območje občine Vransko. Ogorčenje zaradi zadnjega predloga vladne službe, ki na območju sedanje občine Žalec upošteva samo predlog za ustanovitev samostojne občine Polzela, sta v imenu svetov krajevnih skupnosti Prebold in Šešče v dopi- su ministru za lokalno samoupravo izrazila Marjan Žohar in Marjan Golavšek. V dopisu sta zapisala, da so s tem predlogom kršene temeljne ustavne pravice njihovih krajanov, saj ni bila upoštevana enakost pred zakonom. Območje občine Prebold po njihovem mnenju v enaki meri izpolnjuje vse zahteve ustavnega zakona o lokalni samoupravi kot Polzela, zato zahtevajo, da se predlog ustanovitve občine Prebold enakopravno upošteva skupaj z vsemi ostalimi upravičenimi predlogi. »Spomnili bi vas radi, da so krajani na obeh zborih v Preboldu in Šeščah soglasno podprli predlog za ustanovitev samostojne občine Prebold. Sveta krajevnih skupnosti Šešče in Prebold prav tako soglašata z željo krajanov krajevne skupnosti Trnava, da se vključijo v bodočo občino Prebold. Našo zahtevo je tudi že dvakrat podprl občinski svet občine Žalec, prav tako pa ne smete pozabiti na odločbo ustavnega sodišča z 9. novembra leta 1994. Od vas zahtevamo samo, da ne kršite naših ustavnih pravic in da tudi za Prebold razpišete referendumsko območje, da se bodo tudi naši krajani imeli možnost na demokratičen način opredeliti, v kakšni občini želijo v bodoče živeti. Nikar ne dovolite, da bi se nam ponovno zgodila krivica, kajti uporabili bomo vsa razpoložljiva pravna sredstva za dosego našega cilja. Zavedati se morate, da so naši kraji v sklopu žalske občine močno razvojno ogroženi,« je še zapisano v dopisu. K. R. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČ E KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC organizirata 10. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 1998 v PETROVČAH - od 5. do 7. ure - ob 8. uri - ob 9. uri - ob 11. uri ob 11.30 ob 11.45 - ob 19. uri PROGRAM: dovoz blaga in priprava stojnic, sv. maša v petrovški baziliki, (maševal bo nadškof dr. Vekoslav GRMIČ') pozdrav in odprtje sejma in razstave reje drobnice, prikaz predelave mesa in mleka, starih običajev: krtačenja, predenja in pletenja, degustacije mlečnih in mesnih izdelkov, salam, vin, velika POVORKA jahalnih konj, kmečkih vpreg s prikazi raznih kmečkih del in običajev, pozdrav in nagovor pokrovitelja, podelitev priznanj za najboljše kmečke SALAME, najboljši kmečki KRUH in najboljše VINO savinjskih vinogradnikov, zabaval vas bo veseli Jože, zaprtje sejma. Prijave sprejemamo po telefonu: 063/708-173; po faksu: 063/708-248 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! Jutri seja občinskega sveta Občinski svetniki se bodo jutri sestali na 31. redni seji. Na dnevnem redu bo predvidoma 17 točk. V prvi obravnavi bo pred svetniki predlog odloka o proračunu občine za leto 1998. Občinske službe bodo svetnikom tudi predlagale sklep, da se ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve prijavi investicija, to je gradnja doma za starejše občane. Predlog so pripravile v sodelovanju s Centrom za socialno delo in Domom upokojencev, s to investicijo pa naj bi pridobili najmanj 50 dodatnih mest. Prav tako bodo svetnikom predlagali, da se nova lokacija doma kombinira s tako imenovanim dnevnim centrom in centrom za pomoč na domu. Kot možne lo- kacije so navedene: novogradnja južno od železnice ob cesti proti Grižam, preureditev na območju nekdanjih prostorov tovarne Juteks v Žalcu, preureditev dvorca Novo Celje ali preureditev Hotela Prebold. Investicija naj bi bila prijavljena kot prednostna do leta 2005. Več odlokov na seji bo hkrati v prvi in drugi obravnavi: o ustanovitvi zavoda za gospodarjenje s prostorom, o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Frenga Žalec in o dopolnitvah odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Med drugim naj bi jutri določili tudi kraj praznovanja občinskega praznika, ki bo septembra letos. Obsejemske prireditve na Jožefovem sejmu V času sejma bomo ocenjevali domače kmečke salame, ki ste jih izdelali iz doma vzrejenega pujska, in domač kruh, pečen v krušni peči. Domače kmečke salame bo strokovna komisija ocenjevala v torek, 17. marca, kruh pa 18. marca. Ker želimo v času sejma Vaše ocenjene izdelke razstaviti na razstavi in predstaviti ter ponuditi na degustacijo, je potrebno za ocenjevanje dostaviti dva hlebčka kruha oziroma dve salami. Prijave za ocenjevanje sprejemamo vsak delavnik dopoldan na tel. številki 717 388 do ponedeljka, 16. marca 98. Izdelovalci najboljših salam in kruha bodo posebej nagrajeni. Priznanja in nagrade bomo podelili na Jožefovem sejmu. Organiziramo pa tudi kmečko tržnico, na kateri bodo lahko kmetje prodajali svoje pridelke in predstavili svoje kmetije obiskovalcem Jožefovega sejma. Vse kmetije, ki se želijo vključiti v tak način promocije in prodaje, vabimo, da se prijavite do petka, 6. marca, na KSS Žalec po telefonu 717 388 ali osebno. Vse dodatne informacije dobite ob prijavi. Kmetijska- svetovalna služba A. Žolnir FOTO RIZMAL Žalec «Celje ATELJE - LABORATORIJ - ItGOVINA Žalec, Savtejska 18, teLt 063/715-130 h 717-256 Cdje, Mariborska 1, teL 063/32-475 h 0609/654-389 Izdelujemo -DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK -PLAKATI, POSTERJI, JUMB0 PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE -IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V l.URI. 3M m PRI NAS LAHKO DOBITE MATERIALE PRIZNANIH PROIZVAJALCEV HEWLETT PACKARD ENKRATNA PRILOŽNOST VW GOLF Kredit, Leasing Staro za novo VW POLO LIMUZINA # Volkswagen, ko veš, kaj imaš. 5% POPUST ŠE NIKOLI TAKO UGODNO Celje, 063/411-336 411-298 SPEKTRA Mit, Časopis SAVINJČAN Izdaja Clf SAVINJSKI OBČAN, D. O. O. ŽALEC, Šlandrov trg 23. Telefon In faks: 717-333. 715-200 ODGOVORNI UREDNIK: Janez KROFLIČ TAJNIŠTVO: Marija CILENŠEK NOVINARJI: Ksenija ROZMAN Tone TAVČAR Darko NARAGLAV LEKTORICA: Mojca NAHTIGAL Naklada: 13.765 izvodov Tisk: DELO -Tisk časopisov in revij, d. d., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Mobitel: 0609/644-546, elektronska pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran: http;// www.savinjski-obcan.si Trgovina gradbenega in tehničnega blaga Evro iz Šempetra je prenovila in povečala prodajne rostore. Sedaj vam nudijo še bogatejšo izbiro gradbenega in tehničnega blaga. T. T. Žalsko občino je v petek, 6. februarja, obiskal kulturni minister Jožef Školjč. V prostorih Občine so se z njim srečali predstavniki občine, Zavoda za kulturo Žalec, zveze kulturnih organizacij, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Kulturnega društva Svoboda Griže in Krajevne skupnosti Prebold. Ministru je najprej zaželel dobrodošlico župan občine prof. Milan Dobnik, ki je ob tej priložnosti ministru izročil spominsko darilo, sliko uveljavljenega slikarja, domačina Rudija Spanzla. Zatem so prisotni ministru predstavili kulturo v občini Žalec in probleme, s katerimi se soočajo. Najprej je to problematiko predstavila predstavnica občine Tanja Razboršek -Rehar, ki se je tudi zahvalila ministru za finančno pomoč pri obnovi strehe na žalskem kulturnem domu. Tej zahvali se je pridružila tudi Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec, ter ob tem razložila, s kakšnimi težavami se srečuje občinska matična knjižnica, ki skrbi za sedem krajevnih knjižnic in šest izposojevalnic. Predstavila je tudi delo Zavoda, ki je »zrasel« iz občinske matične knjižnice, in spregovorila o Savi-novi rojstni hiši, ki sodi med pomembne objekte naše kulturne dediščine. O njej in problemih na tem področju je nato govoril Ivo Prodan z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri tem se je vprašal, kako zagotoviti večji javni interes za ohranitev in čuvanje javnih spomenikov. Razvršča jih na tiste v mestnih jedrih, ki imajo več »sreče«, in spomenike etnološke vrednosti, ki bolj propadajo in je zanje težko zagotoviti potrebna sredstva. Enako velja tudi za graščine, gradove in podobne spomenike iz naše zgodovine. V nadaljevanju je kulturno problematiko v občini in delova- nje društev predstavil Stanko Novak, predsednik ZKO Žalec. O konkretnih problemih ljubiteljske kulture pa je nato spregovoril Miran Krajšek, predsednik Kulturnega društva Svoboda Griže. Ministra je tudi povprašal, kako naj si zagotovijo pomoč države pri projektih, ki presegajo občinske in krajevne okvire. Omenil je tudi citre kot inštrument, ki se prav po zaslugi vsakoletne prireditve v njihovem kraju znova uveljavlja. Ministru je spregovoril tudi o davkih, ki jih morajo društva odvajati od težko pridobljenih sredstev. Marjan Žohar, predsednik sveta krajevne skupnosti Prebold, se je odločil omeniti problem zadružnih domov in dvoran v njih, ki jih je v občini osem. V preteklosti so bila namenjene tudi kulturi, sedaj pa se zaradi lastništva zadrug pojavljajo vedno večji problemi. Predvsem pa so najemnine, ki jih zadruge zahtevajo, že veliko breme za posamezno društvo. Prav tako je spregovoril o objektih, ki so del kulturne dediščine, pri čemer je imel v mislih tudi preboldsko graščino. Minister Školjč je v nadaljevanju srečanja poskušal odgovoriti na nekatera vprašanja in dileme, o katerih so govorili omenjeni predstavniki. Povedal je, da žal ni mogoče izpolnjevati želja, ker enostavno ni dovolj denarja. Težave marsikdaj nastopijo že takrat, ko je potrebno dati prednost posameznim programom. Dejal je tudi, da je pred leti prišlo do ide- je, naj bi državo razlastili pri konkretnem odločanju o posameznih projektih, njeno vlogo pa naj bi prevzel poseben sklad. Nekaj časa je to mirovajo, lani pa so, kot je dejal minister Školjč, takšen sklad tudi ustanovili in z letošnjim letom na sklad prenesli vsa sredstva, ki jih je ministrstvo za kulturo imelo na razpolago za to področje. In to bodisi za centralo prejšnje Zveze kulturnih organizacij Slovenije kot tudi za celotno ljubiteljsko dejavnost. Prav tako naj bi na sklad v prihodnje prenesli tudi vse pristojnosti za založništvo in mednarodno dejavnost in bo tako sklad prvi partner vseh občinskih zvez in močnih društev. Ministrstvo bo tako imelo predvsem nalogo spremljati, kaj se dela, kakšni so učinki teh rešitev. V zvezi s tem je še dejal, da je težava, da marsikdo zamenjuje možnosti, ki jih zakon daje glede na donacije, ki niso obdavčene, in sponzorstvo, ki je čisti posel in s tem tudi obdavčen. Ob tem dejstvu velja torej izkoristiti najprej tiste možnosti, ki jih dajejo donacije. Te pa po podatkih niso tako izkoriščene, kot bi lahko bile. Nekaj besed je namenil tudi varovanju naravne in kulturne dediščine. Pri tem je izrazil bojazen, da se veliko ne da narediti in da bodo žal še naprej sicer pomembni objekti prepuščeni zobu časa oziroma lastnikom, ki naj bi bili tudi sicer poklicani za ohranjanje in varovanje te dediščine. V občini Žalec bodo letos nadaljevali začete projekte za varovanje gradu Žovnek, parka Šenek, cerkve sv. Matevža in Rezarjeve hiše na Gomilskem. D. Naraglav javna tribuna o lokalni samoupravi Gosta dr. Ciril Ribičič in Aurelio Juri V prostorih občinske matične knjižnice je Območna organizacija ZLSD Žalec organizirala zanimivo javno tribuno o lokalni samoupravi ter problematiki pokrajin. Omenjena vprašanja so se ujemala z najnovejšo odločitvijo državnega zbora, ki je dal dovoljenje za ustanovitev samostojne občine samo Polzeli. To dejstvo je na javno tribuno privabilo še več zagovornikov novih občin, ki so gostoma Cirilu Ribičiču in Aureliju Juriju skrbno prisluhnili in predstavili svoje mnenje. Sicer pa je ta večer bilo kaj slišati. Zbrane je najprej pozdravil predsednik območne organizacije ZLSD Žalec Franci Trater. Nato sta spregovorila gosta iz Ljubljane dr. Ciril Ribičič in Aurelio Juri. Prvi je govoril o statusu pokrajin in zakaj se za njih zavzema oziroma zakaj je formiranje pokrajin potrebno. Z novo lokalno samoupravo je nastalo veliko novih občin, je dejal, in jih bo v prihodnje še več, zato bodo ob takšnem številu regije postale nujnost.'Dejstvo je, da so pristojnosti občin čedalje manjše, prav tako pa bodo v prihodnje iz državnega proračuna dobivale manj denarja in bodo težje zadovoljevale želje občanov. Tudi zato z ustanavljanjem regij ne bi smeli odlašati, je med drugim še dejal Ciril Ribičič. Aurelio Juri, nekdanji župan velike občine Koper ter sedanji poslanec DZ, ki se ukvarja s problematiko lokalne samouprave, je spregovoril o omogoča, naj vlada oblikuje objektivne in stroge kriterije, da bodo izjeme ostale dejansko take. Tudi ob neuspelih referendumih bo treba voljo ljudi spoštovati in v takih primerih vse nadaljnje postopke ustanavljanja občine ustaviti. V nadaljevanju javne tribune je prisotnim spregovoril župan občine Žalec Milan Dobnik. Gostoma in tudi drugim je predstavil sedanje stanje občine in izkušnje, ki govorijo v prid večje občine. O delu občinskega sveta je spregovoril Janko Kos, ki je dejal, da so že bile realne možnosti za ustanovitev petih občin, a ker so stranke pomladi hotele imeti sedem občin, je sedaj tako, kot je. Za njim sta se nato oglasila Franc Cilenšek iz Braslovč in Alojz Cilenšek iz Prebolda, oba zagovornika novih občin. Prvi je dejal, da se s takšnimi odločitvami državnega zbora krajem, ki mov prav gotovo drugačni. Oba gosta iz Ljubljane je pozval, naj se zavzameta, da jim državni zbor omogoči vsaj izvedbo referenduma. Precej ostrih in pikrih besed je nato izrekel Alojz Cilenšek, ki je na koncu celo zagrozil z evropskim sodiščem, če ne bodo upoštevane njihove želje po samostojni občini. To je spodbudilo tudi žalskega poslanca v državnem zboru Toneta Delaka, ki je predhodniku dejal, da njegov nastop ni primeren in da si s takšnim obnašanjem samo širi krog svojih nasprotnikov. Priporočil mu je, naj se v svojih nastopih v javnosti obnaša drugače, kot se, če želi kaj doseči. Glede novih občin pa je Delak dejal, da se še ni odločil, kaj bo podprl. Vsekakor pa DESUS - Demokratična stranka upokojencev zagovarja stališče, da če že pride do razbitja občine, stroški ne smejo biti večji kot doslej. V razpravo se je nato vključil še Peter Go-minšek - predstavnik mestnega sveta Žalec, ki je dejal, da so bili vsi svetniki kljub različnim strankam soglasni, da občina ostane takšna, kot je. Nato sta spregovorila še predsednik KS Vransko Franc Sušnik in predsednik koordinacijskega odbora za ustanovitev novih občin Ivan Fale. Po končanem pogovoru s pristojnimi se je minister Školjč v spremstvu Mirana Krajška, Gregorja Vovka in nekaterih drugih podal še v Griže/kjer si je ogledal tamkajšnji dom Svobode, ob zaključku, v gostišču Podobnik, pa je prisluhnil ubranemu igranju Cite Galič in inštrumentu, ki je po njeni zaslugi in prireditvi Zlate citre ter nekaterih drugih slovenskih citrarjev znova zaživel. Obisk ministra za kulturo ložefa Školiča Veliko problemov, malo denarja Smrkolj na občnem zboru SLS V soboto so se v Šempetru zbrali člani Slovenske ljudske stranke, podružnice Spodnje Savinjske doline. Na občnem zboru so razpravljali bolj o konkretnih problemih savinjskega kmetijstva kot o politiki, na nekatera vprašanja pa jim je odgovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je nekoliko z zamudo udeležil občnega zbora. Občni zbor se je začel s poročilom predsednika Janija Marolta. V njem je povedal, da ima savinjska podružnica te stranke prek 500 članov in članic, da pa število nekoliko niha glede na trenutne politične razmere v državi. Po vstopu SLS v vladno koalicijo se je tako zanimanje za članstvo povečalo, vendar upravni odbor vsakega kandidata za člana ne sprejme, ostro pa so protestirali proti temu, da zavrnjene kandidate sprejema neposredno stranka v Ljubljani. Prav tako je Jani Marolt poudaril, da v občini Žalec še naprej ostaja močna, leta 1995 sklenjena koalicija SLS, SKD in SDS, čeprav so težnje na državni ravni nekoliko drugačne. Vendar je LDS v Savinjski dolini po Maroltovih besedah največji nasprotnik kmetov. Kot uspešen je ocenil rezultat volitev za predsednika države, saj je na devetih voliščih kandidat SLS prehitel Kučana. Dobro se bodo pripravili tudi na volitve župana ali več županov in člane občinskega sveta. Kljub drugačnim priporočilom stranke bodo kandidate za župana iskali skupaj z SKD in SDS. Glede ustanavljanja novih občin je stališče podružnice takšno, da naj se razpiše referendum povsod tam, kjer to želi- jo ljudje, rezultat referenduma pa naj se dosledno upošteva. Zatem so Jani Marolt in drugi razpravljala omenili številne probleme, s katerimi se spopadajo savinjski kmetje. Odločno nasprotujejo plačevanju različnih cen za hmelj, pri razdelitvi subvenci za hmelj pa se zavzemajo, da bi manjše kmetije z višjimi proizvodnimi stroški dobile višje subvencije. Minister Smrkolj je v zvezi s tem povedal, da je denar v proračunu zagotovljen do višine 100.000 tolarjev na hektar zemljišča, da pa si bo prizadeval, da bodo večji hmeljarji dobili po 120.000 tolarjev subvencij na hektar, manjši pa od 150.000 do 160.000. Je pa to nekoliko nižje, kot so zahtevali savinjski hmeljarji, ki so se na občnem zboru pritoževali tudi nad neenakim položajem v primerjavi z nekdaj družbenim kmetijstvom, danes delniškimi družbami. Veliko hudih besed je bilo povedanih o denacionalizaciji. Namesto da bi izdala odločbe, je upravna enota kar 116 od 155 vlog v primerih arondacij odstopila sodišču. Kmetje so zahtevali, da upravna enota ne čaka na morebitne spremembe zakona o denacionalizaciji, ampak se ravna po sedanjem zakonu. Nedopustno je, da je bilo v šestih letih od 2.180 ha kmetijskih površin, za katere so posamezniki zahtevali vračilo, vrnjenih samo 230 ha. Pri tem jih je podprl tudi minister, ki je povedal, da vsa ministrstva, ki sodelujejo v denacionalizacijskih postopkih, pripravljajo skupna navodila upravnim enotam, kako reševati te zahtevke. K. R. stališčih, ki jih ob ustanovitvi novih občin zagovarja ZLSD. Dejal je, da ZLSD ne nasprotuje nadaljevanju postopkov za ustanovitev novih občin, vendar pa opozarja na negativne učinke teritorialnih drobitev na »reprodukcijsko sposobnost« lokalnih skupnosti. Drobijo se razvojni programi, slabijo se viri prihodkov, na račun investicij in razvojnih programov se povečuje tekoča (neproduktivna) poraba. Dejal je tudi, da je.teritorial-ni vidik lokalne samouprave treba postaviti na realne materialne temelje, kar pomeni, da je treba fenomen skoraj brezkriterijske drobitve občin zajeziti z uveljavljanjem načela maksimalnega izpolnjevanja zakonskih pogojev za ustanovitev občine in le znotraj tega obraniti načelo spoštovanja volje ljudi, sicer bomo ljudi z utvaro velikih beneficijev, ki naj bi jih prinašala lokalna samouprava, neodgovorno zavedli. Aurelio Juri je tudi dejal, da so v ZLSD opozarjali na težave, s katerimi se danes srečujemo. Še vedno trdijo, da nadaljnja drobitev občin slabi njihovo moč ter sposobnost celotne družbe k nadaljnji duhovni in materialni rasti. Pred odločanjem o nadaljnjih postopkih v zvezi z ustanovitvijo novih občin je potrebno, da državni zbor določi pravila lastnega obnašanja, zato da postopke v tem pomembnem delu družbene ureditve obrani pred skušnjavami političnega manipuliranja. ŽLSD zahteva, da se poizvedovalni referendumi razpišejo le na območjih, ki v celoti izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje. Tudi pri izjemah, ki jih zakon so že nekoč imeli svojo občino, kratijo pravice. Dejal je tudi, da pred štirimi leti ljudje niso bili dovolj seznanjeni s prednostmi, ki jih prinašajo manjše občine, ampak je med ljudmi krožila fraza, da si krajevni veljaki s tem le želijo svoje stolčke. Takšno mišljenje pa se žal, kot je dejal, v marsikaterem okolju še danes ni spremenilo. Če bi ljudje bili že takrat pravilno obveščeni, bi bili izidi referendu- Slednji je dejal, da je odbor ves čas zagovarjal vladni predlog in naj se da ljudem še ena možnost, da se o tem odločijo na referendumu. Franc Sušnik je prav tako izrazil to željo, saj je hotenje po samostojni občini na Vranskem vedno močnejše. Hkrati pa se je zahvalil poslancema Ribičiču in Juriju za njuno razjasnjevanje parlamentarnih mnenj in stališč. D. Naraglav Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231 VABIMO VAS V PRENOVLJENE IN POVEČANE PROSTORE kjer vam po zelo ugodnih cenah nudimo: ** KERAMIČNE PLOŠČICE mV 800,00 SIT ** KLJUKE ZA VRATA 680,00 SIT ** NOVOTERM m3/ 3.900,00 SIT ** STROPNE SVETILKE 1.800,00 SIT Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM KS GOMILSKO Nepozabno lepo je bilo V KS Gomilsko imajo že nekaj let navado, da na začetku leta povabijo na družabno srečanje najstarejše sokrajane. Srečanje so pripravili v dvorani Doma krajanov na Gomilskem, povabljenih je bilo kar 86 krajanov, ki so stari 70 in več let. Seveda vsi niso prišli, nekatere izmed njih je doma zadržala bolezen ali starostna betežnost. Tistim pa, ki so se srečanja udeležili, so pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali oktet z Gomilskega, dekliški pevski zbor, učenci OŠ, Uroš in Blaž s harmoniko in kitaro. Vse je v imenu sveta KS Gomilsko najprej pozdravil Tone Laznik, ki je na kratko povedal o delu in načrtih v kraju. Zaključili so z zakusko, ob kateri je bilo dovolj priložnosti za klepet, obujanje spominov, pesem in smeh. O srečanju so nekateri izmed udeležencev povedali takole: izgubiš občutek, da si, zato ker si star, pozabljen in nepotreben.« Iva ANDOLŠEK: »To srečanje bi izpustila le, če se zgodi kaj hu- dega, tako kot lani, ko mi je umrl mož. Letos sem rade volje spet prišla in ni mi žal, lepo je.« Rozalija DOLER: »Seveda smo vsi zelo zadovoljni, da se enkrat na leto lahko takole družimo. Ko si enkrat v letih, je priložnosti za druženje in zabavo vsak dan manj.« T. TAVČAR Srečanje starejših vaščanov Vaška skupnost Podlog pri Šempetru sodi med najbolj delovne vaške skupnosti v naši dolini. Da je tako, imajo zaslugo pfpdvsem predsednik vaškega sveta Peter Škrabar, predsednik odbora za prireditve Bojan Štorman, ob njima pa še vrsta delavoljnih vaščanov, ki dajajo kraju pomemben življenjski utrip. Pomembno vlogo pri vsem tem ima tudi stara Trža-nova hiša, ki je prevzela vlogo vaškega doma. Tu je sedež vaške skupnosti in prostor za razna srečanja vaščanov. Sredi minulega meseca so se v njenih prostorih prijetno poveselili tudi vaščani, starejši od 65 let. Srečanje, ki sta ga pripravila vaška skupnost in odbor za prireditve, je bilo že drugo po vrsti in naj bi postalo tradicionalno. Zbranim sta spregovorila Peter Škrabar in Bojan Štorman, za njima pa še predsednik sveta krajevne skupnosti Šempeter Franc Laubič. Za kulturni utrip večera so poskrbeli Magda Štorman z vaško mladino in pa moški pevski zbor Šempeter. Pozneje, za veselo razpoloženje, pa še harmonikar Stane. Besede, ki jih je v svojem govoru povedal Bojan Štorman: »...niso važna leta, pomembna sta duša in srce...,« so se tako še bolj uveljavile. Da je bilo v Podlogu vsem prisotnim res lepo in prijetno, so zaslužni gostišče Rimljan, ki je poskrbelo za večerjo, nekatere vaščanke, ki so spekle pecivo, Tržanovi za kruh iz kmečke peči in moški, ki so iz svojih kleti prispevali dobro vinsko kapljico. Posebej pa so se organizatorji zahvalili sponzorjem: ŽANI Žalec, Caffe Tropic Žalec, gostišču Rimljan in Rudiju Plav-čaku ter KS Šempeter. Med udeleženci zaradi bolezni letos žal ni bilo najstarejše vaščanke, 91-letne Ane ježovnik. Bila pa sta zato Marija Jordan in Vinko Četina, ki bosta letos dopolnila 80 let življenja. Srečanje starejših krajanov Podloga je lep in prijeten dogodek, tako kot še marsikaj, kar počno v tej majhni vaški skupnosti. Kakorkoli že, to je lep primer vaške samoorganiziranosti, po kateri bi se morda lahko zgledovali še kje v naši dolini. D. Naraglav Marija JERMAN: »Kaj bi rekla? Le to, da je zelo lepo in da smo hvaležni, da so nam pripravili srečanje, ki ga zlahka ne bomo pozabili.« Fanika POHALE: »Resnično si vsi zaslužijo pohvalo, da so nam pripravili tole srečanje, in prepričana sem, da tako mislijo tudi vsi ostali udeleženci danes tu v dvorani našega doma krajanov. Tako JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko' 0609/612 731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. NA ČISTILNI NAPRAVI KASAZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico. V manjših količinah je na voljo v vrečah. Gnojilo je primerno za gnojenje koruze, pšeaice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin. Za vse informacije lahko pokličete na ČISTILNO NAPRAVO KASAZE, tel.: 707-263, od 7. do 15. ure. Med gradnjo kanalizacijskega voda V Braslovčah gradijo kanalizacijo Po večletnih iskanjih prave rešitve komunalnih zadev v Braslovčah jim je to lani in letos uspelo. Gradijo okrog 1000 m kanalizacijskega voda, ki se navezuje na kolek-tor v Rakovljah. Projekt je uspel zaradi velike osveščenosti krajanov, da je urejena kanalizacija nujno potrebna, razumevanja lastnikov zemljišč, po katerih poteka kanalizacijski vod. Krajani in KS Braslovče dobro sodelujejo z investitorjem občino Žalec, izvajalcem PUV Celje in upajo, da bodo problem odpadnih vod v bližnji prihodnosti uspešno rešili. T. TAVČAR Za jubilej slika po gasilsko 65 let PGD Ločica ob Savinji Na letošnji občni zbor so se dani PGD Ločica ob Savinji pripravljali še posebej temeljito, saj so želeli, da bo kar se da slovesen. Praznujejo namreč 65-letnico delovanja. Udeležba je bila številna, med gosti pa so bili delegat GZ Žalec Drago Pinter, predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak in predstavniki sosednjih PGD. Predsednik društva Martin Štajnerje kronološko pregledal najpomembnejše dogodke v razvoju tega društva. Dosegli so številne lepe uspehe, posebno ponosni pa so na svoj gasilski dom, ki je sad tesne medsebojne povezanosti Lo-čičanov, tako gasilcev kot ostalih. Značilno je namreč, da vsa vas Ločica živi z gasilstvom. O sedanjem stanju so govorila poročila poveljnika, tajnika in nadzornega odbora. V razpravi je sodeloval tudi Stanko Novak, predsednik sveta KS Polzela, ki je društvu čestital za visok jubilej, za njihovo prizadevnost v prid razvoju društva in zagnanost pri pomoči bližnjim v stiski. Nekaj besed pa je namenil tudi ustanovitvi občine Polzela, o kateri se bodo Polzelani odločali letos. Sprejeli so program dela; med važnejšimi nalogami so nabava opreme za gasilno vozilo in osebne zaščitne opreme itd. V letošnjem, jubilejnem letu nameravajo razviti nov društveni prapor. Na volitvah so ponovno izvolili za predsednika Martina Štajnerja in za poveljnika ing. Vlada Košca. Učenci OŠ Polzela, člani loči-škega PGD, so pripravili prijeten kulturni program, ob tem pa so podelili tudi priznanja za sodelovanje In plodno delo pri razvoju društva. Prejeli so jih: Ivan Vaši, Jože Pencl, Jožica Vaši, Marica Vaši in Anica Jošovc. T. TAVČAR Pri polaganju sekundarnega cevovoda Dom gasilcev v Braslovčah, kjer so uredili stanovanje za hišnika. 98. občni zbor braslovških gasilcev Braslovški gasilci, ki bodo čez dve leti praznovali 100-let-nico delovanja, so se v soboto sestali na svojem rednem letnem občnem zboru, katerega se je poleg članov društva udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks. O delu društva sta poročala predsednik društva Martin Vodovnik in poveljnik Daniel Pantner. Med delovne uspehe uvrščajo novo stanovanje za hišnika gasilskega doma, ki so ga izročili na občnem zboru. V društvu Imajo kar pet desetin, ki nastopajo na raznih gasilskih tekmovanjih, najbolj pa se je v minulem letu Izkazala pionirska desetina, ki bo letos nastopila na državnem prvenstvu. Tudi v prihodnje bodo skrb namenili podmladku v društvu, pričeli pa se bodo pripravljati tudi na stoletnico društva. Za dolgoletno delo v društvu so podelili več priznanj, delo društva pa je pohvalil tudi poveljnik Gasilske zveze Franci Naraks. T. T. Vodovod Zalog-Martjaki V Krajevni skupnosti Šempeter v Savinjski dolini imajo v predelu Zaloga in Martjakov hude probleme s pitno vodo. Že dolga leta si tukajšnji prebivalci prizadevajo, da bi prišli do pitne vode in že leta 1993 je bil pri KS Šempeter ustanovljen režijski odbor. Tri leta pozneje jim je uspelo skleniti pogodbe z osemdesetimi gospodinjstvi, od tega jih je enajst iz KS Polzela. Plačali naj bi prispevek - 2000 DEM za priključek - z obročnim plačevanjem. Njihovo prizadevanje je podprla tudi Občina Žalec, oddelek za okolje, prostor In komunalne zadeve, kot tudi župan Milan Dobnik. Tako sta bila lani zgrajena oba predvidena vodohrama, letos pa naj bi bil že v zimskem času položen primarni vod, povezali naj bi vodohrama in se priključili na vodovodni sistem Žalec, odsek Kale-Ponikva. Hitijo tudi s polaganjem sekundarnega voda, ki naj bi bil položen v dobrem mesecu, tako da bi se ¡zognill večji škodi, saj cevovoda potekata skozi vinograde in polja. Želijo si, da bi voda iz pip pritekla še letos, do praznovanja krajevnega praznika KS Šempeter, to je 29. junija. To si želijo tudi zato, ker bodo letos tukaj praznovali kar nekaj pomembnih okroglih obletnic. T. TAVČAR ŠEMPETER V SAVINISKI DOLINI V Taboru zahtevajo povračilo za nadpovprečno vlaganje Leta 1990 in 1991 je bil v Taboru najdražji telefonski priključek v Sloveniji Lani so v okviru krajevne skupnosti Tabor ustanovili poseben odbor. Predseduje mu Ivan Farčnik, vanj pa je včlanjenih 117 krajanov, ki so leta 1990 in 1991 dobili telefonske priključke, za katere so morali plačati kar 8.000 nemških mark v tolarski protivrednosti, in še 10 krajanov, ki jih je telefon takrat stal 5.000 mark. Pozneje so nekateri krajani telefon dobili za samo 103.000 tolarjev, v zadnji akciji gradnje nove telefonske centrale pa so morali poleg te cene spet plačati še 900 mark investicijskega prispevka. Vsi, ki so pred osmimi leti plačali tako visoko ceno za telefon, danes zahtevajo povrnitev stroškov, tudi v obliki lastninskega deleža pri lastninjenju Telekoma. Kot je povedal Ivan Farčnik, so se po pomoč obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije, območno pisarno Velenje. Odbor je postal njihov član in nato so se zvrstili mnogi sestanki s predstavniki Telekoma. Svojih zahtev niso želeli zaostrovati, saj njihov cilj ni bil, da bi tudi drugi krajani, ki so pozneje dobili telefon, plačali tako visoko ceno, ampak da bi sami dobili povrnjen takrat nadpovprečno visok prispevek. Res da je bila ob takratni akciji gradnje telefonije krajevna skupnost Tabor Na fotografiji: (od leve) Tone Zupanc in Silvo Antloga Kinološko društvo Žalec Delavni že dve desetletji Začetek tečaja 27 februarja Kinološko društvo Žalec je lani stopilo že v tretje desetletje svojega dela. Za njimi je tako že dobrih 20 let uspešnega dela: osveščanja lastnikov psov, vzreje in šolanja psov, gradnje oziroma ureditve vadišča. O tem in o načrtovanem delu smo se nedavno tega pogovarjali s Silvom Antloga, predsednikom društva, in Tonetom Župevcem, društvenim vzrejnim referentom. Povedala sta nam, da je trenutno v društvu okrog trideset članov, kar pa je glede na število lastnikov psov malo. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi bili v društvu vsaj vsi tisti, ki imajo svoje štirinožne prijatelje res radi in ne le za okras, Saj bi tako pripomogli, da bi bila kinologija v naši dolini še na višji ravni. Pogoji za delo društva so sedaj precej boljši, kot so bili. Na vadi-šču na Ložnici pri Žalcu imajo svojo društveno hišico, dobro urejen poligon, ki je sedaj tudi osvetljen in je tako moč uriti pse tudi zvečer. Lani so v ta namen imeli člani društva kar precej delovnih akcij, s tem pa so tudi pripomogli, da so dvajsetletnico društva lahko praznovali na lepo urejenem prostoru. Zaradi bližine občinskega smetišča in smradu, ki se je širil iz njega, pogoji za delo niso bili dobri, saj je smrad motil tudi pse. Z ukinitvijo smetišča so se pogoji za vajo bistveno spremenili in pravi užitek je biti v tem okolju, pravita Silvo in Tone. Na vadišče prihajajo GOSTISCE Savinja Marinka PLEVČAK LATKOVA VAS 227 PREBOLD tel.: 701-030 IN 24. FEBRUARJA ’98 PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA, 7. MARCA, OB 20. URI OB SOBOTAH GLASBA. zelo siromašna na tem področju in da gre za hribovito območje z zelo razpršeno poselitvijo. Toda kljub dogovoru o tretjinskem financiranju naročnikov, Telekoma in občine Žalec so naročniki plačali več kot 60 odstotkov vrednosti telefonskega priključka (občina 16%, Telekom 11%). Priključili so se na telefonsko centralo na Gomilskem, sami so kupili telefonske kable in opravili tudi zemeljska dela. Končna cena priključka je presegla 8.000 mark v tolarski protivrednosti, od tega so plačali za 5.000 mark denarja, ostalo pa opravili z delovnimi urami. 10 krajanov sicer ni sodelovalo pri gradnji, še vedno pa so morali plačati 5.000 mark. Stare naročnike, ki jih zastopa odbor, boli predvsem to, da so takoj po končani akciji proste telefonske številke prodajali po takrat veljavni ceni - 103.000 SIT, v drugi akciji pa so morali plačati še prispevek 900 mark. Vse to je po njihovem mnenju nedvomno zasluga že zgrajene telefonske infrastrukture iz leta 1990. Danes imajo v Taboru lastno telefonsko centralo z okoli 50 naročniki. Na ministrstvo za promet in zveze, sektor za pošto in telekomunikacije, je zato odbor naslovil zahtevek, ki temelji na 3. odstavku 64. člena zakona o telekomunikacijah (U. L. št. 35/97). Zahteva povrnitev vseh stroškov nad enotno dogovorjeno ceno telefonskega priključka v Republiki Sloveniji, in to v kakršnikoli lastninski obliki. Zavedajo se, da bodo morali počakati še na sprejem nacionalnega razvoja telekomunikacij oziroma lastninsko preoblikovanje podjetja Telekom Slovenije p. o.. Predvidevajo, da bodo svoja vlaganja dobili morda povrnjena tudi v obliki lastniškega deleža oziroma delnic Telekoma. Da bodo morali počakati na zakon o načinih in pogojih za povrnitev vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje, jih je v svojem odgovoru opozoril tudi državni sekretar Miro Rozman. Zakon je zdaj v državnem zboru, zato člani odbora s precejšnjim optimizmom še v tem letu pričakujejo uresničitev svojih zahtev. K. R. lastniki psov vseh pasem, lani so prevladovali zlati prinašalci in nemški ovčarji. Sicer pa v društvu želijo, da bi na vadišče prišli tudi lastniki mladih psov in si ogledali, kako šolajo pse, tako da bi se še pred morebitnim šolanjem svojega psa seznanili z vsem, kar jih zanima. Člani društva se dobivajo na vadišču ob sobotah dopoldan. Tečaj oziroma šolanje psov pa poteka dvakrat tedensko. Tako bo tudi na letošnjih dveh tečajih. Prvi se začne že 27. februarja ob 16.30 in bo potekal do 25. junija, ko bodo izpiti. Drugi tečaj se bo začel v septembru in se končal v novembru. Vmes pa člane društva čaka 17 oktobra še organizacija vzrejene razstave nemških ovčarjev, ki se je bodo udeležili kinologi iz več držav. Dela članom kinološkega društva Žalec letos ne bo manjkalo. Če jim želite pomagati in se včlaniti v njihove vrste, se lahko oglasite na vadišču ali jih pokličife po telefonu: 716-451. D. Naraglav V Šempetru problemov veliko Pred kratkim je bil v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru zbor krajanov. Sklical ga je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Laubič, da bi krajani lahko povedali, kakšni problemi jih tarejo, in bi le-te vključili v letošnji program dela krajevne skupnosti. Zbora krajanov se je udeležilo nekaj več kot 30 krajanov, ki so sprva izrazili precej nezadovoljstva glede obveščanja o sklicu zbora, pričakovali pa so tudi že konkreten predlog programa dela krajevne skupnosti. Franc Laubič je povedal, da se v Šempetru kot predsednik krajevne skupnosti zelo trudi za reševanje problemov, da pa ima premalo sodelavcev. Tako se odbor za komunalo pri krajevni skupnosti v letu dni ni sestal niti enkrat. Poudari) je, da delo kljub temu teče naprej in da se letos pripravlja zelo velik projekt, obnova magistralne ceste skozi kraj z ureditvijo križišč pri hmeljarskem domu in starem odcepu ceste za Polzelo. Ta projekt bo financirala država. Iz občinskega proračuna je sam kraj Šempeter lani dobil zelo malo denarja, so ga pa dobile Kale in Podlog. V tem letu pa naj bi bilo več investicij v središču krajevne skupnosti, saj praznujejo nekaj pomembnih obletnic. Med drugim nameravajo letos položiti temeljni kamen za novo telovadnico, gasilsko društvo pa bo dobilo nov gasilski avtomobil. Kot je omenil Franc Laubič, bodo v krajevni skupnosti zaposlili tudi novega tajnika. Izmed mnogih problemov, ki so jih prisotni krajani našteli v razpravi, je skoraj najbolj pereč problem parkirišč pri blagovnici. Tam namreč parkirajo tovornjaki priklopniki, kar je zlasti moteče ponoči, ko se odpravljajo na pot in pri spa-tke ............................. nju motijo okoliške prebivalce. K. R. •Sa *1* *1* »J* %£* Ja J* J> J* Ji »{* vj» »J* »j* V »j* V V * * * * * * * * * * t\ra wd oudu imi autaon. ********* .. ^ Priporočamo rezervacije. Enako velja za večje skupine, ** ^ obhajila, birme, poroke, obletnice, izletnike». Skrbimo, da boste pri nas zadovoljni in da se boste radi vračali. POLZELA Čebelarji bodo obnovili dom Čebelarsko društvo Polzela, ki združuje čebelarje iz Pojzele in Andraža, je med prvimi imelo letni občni zbor. Bil je v Čebelarskem domu na Polzeli. Iz poročil predsednika, blagajnika in gospodarja je razvidno, da so zelo skrbno gospodarili. Posebno skrb namenjajo vzdrževanju čebelarskega doma, v glavnem pa je tekla beseda o zatiranju varoze. To so zajedavci, ki zadnja leta uničujejo cele čebelje družine In s tem povzročajo veliko škodo. Govorili so tudi o posameznih vrstah zdravil, ki se pojavljajo za zatiranje te nadloge. Ugotovili so, da je čebelarstvo kot kmetijska panoga zelo zapostavljeno, tako v državi kot v občini, čeprav je dobro znano, da je pridelek v sadjarstvu močno odvisen tudi od čebel. Sklenili so, da bodo tudi v bodoče delali tako kot doslej, želijo obnoviti streho na svojem domu (kritino že imajo); vsem članom priporočajo, naj se naročijo na strokovno revijo Slovenski čebelar, udeležili pa se bodo vseh predavanj v zvezi z zdravljenjem čebeljih bolezni. Ob koncu so volili in Milka Medveščka ponovno izvolili za svojega predsednika. Občnega zbora so se udeležili domala vsi člani, kot predstavnik Zveze čebelarskih društev Žalec pa je bil tam tudi predsednik zveze Tone Rozman. , T. T. Pokojninska Razprava o predvideni pokojninski reformi se je začela. Skoraj ni upokojenca, ki ne bi vedel, da obstaja Bela knjiga oziroma predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Niso pa seznanjeni s Sivo knjigo, ki je plod strokovnjakov DESUS-a. In kaj obravnava Siva knjiga ? Vsebuje kritične pripombe In tudi predloge za reševanje te problematike. Vodstvo naše stranke ugotavlja, da ni potrebno ustvarjati novega pokojninskega sistema, ampak je potrebno prenoviti, dopolniti in obogatiti obstoječega, ki je po našem mnenju prilagojen našim razmeram. Z uvedbo tri-stebrnega sistema naj bi bodoči upokojenci prišli do približno enakih pokojnin, kot jih imamo danes, vendar po drugačni poti. Problem za sedanje upokojence je v tem, da bi se prispevki drugega stebra nalagali na osebni varčevalni račun vsakega posameznika. Tako je predvideno znižanje sedanjih prispevkov od 24% na 18%, kar pomeni eno četrtino manj sredstev za naše pokojnine. Ta izpadla sredstva naj bi zagotavljala država iz proračuna, ki pa je vsako leto bolj reven. Tudi usklajevanje pokojnin, upoštevaje rast plač kot rast cen, v razmerju 50:50 naj bi povzročilo znižanje pokojnin. Zato se zavzemamo v DESUS-u za usklajevanje pokojnin samo na podlagi rasti plač. Nadalje v Sivi knjigi ugotavljamo, da je bilo porabljenih v lanskem letu prek 90 milijard SIT za pokojnine iz državnega proračuna, kar je namreč eden od glavnih razlogov za uveljavljanje pokojninske reforme. Na drugi strani pa ugotavljamo in nakazujemo velike neizčrpane možnosti za zapolnitev te res velike postavke. V Sivi knjigi so po taksah našteti izdatki pokojninske blagajne, ki ne spadajo v to blagajno, kot so: varstveni RAZVOJ Polzela,Ločica 75-a tel.701-249, 701-366 odprto: 8-18 ure reforma dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ter pokojnine in invalidnine po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Velika obremenitev so predča-snost za predčasne upokojitve in beneficirane pokojnine. Oprostitev od prispevka in dolgovi zavezanca so tudi velika postavka. Da ne govorimo o sivi ekonomiji, ki odteguje pokojninskemu sistemu znatna sredstva. Ugotavljamo še anomalijo, saj si lahko obrtniki in podjetniki po naših predpisih sami določajo osnovo za obračun in plačilo prispevkov. Lahko trdimo: če bi država prevzela financiranje določenih pravic iz državnega proračuna, ukinila olajšave, izterjala zapadle prispevke ter ukrepala, kot je navedeno, bi se lahko celo oblikoval rezervni sklad, čeravno ne v predpisanem obsegu, mogoče pa tudi! Na jasnem smo si tudi lahko glede 30-odstotnega primanjkljaja v pokojninski blagajni, kajti v obdobju od 1987 do 1992 se je zaradi predčasnega upokojevanja in armade brezposelnih zmanjšalo število zavarovancev, to je tistih, ki naj bi plačevali prispevke v po-kojninski blagajni, kar je 173.000. Zato je povsem jasno, da naša generacija upokojencev za taka dogajanja na tem področju ne nosi nobene odgovornosti. Obstaja torej dilema, ali reformirati oziroma dopolniti obstoječi sistem, ali pa realizirati takega, kakršnega predvideva Bela knjiga. Menimo, da smo navedli dovolj argumentov za vztrajanje pri naših stališčih, saj bi lahko obstoječi sistem z odpravo naštetih pomanjkljivosti prav dobro deloval. Območni odbor DESUS-a podpredsednik Rado Rotar R S. V članku pokojninska reforma, objavljenem v prejšnji številki Savinjčana, je bilo napačno zapisano, da je Rado Rotar predsednik območnega odbora DESUS Žalec, zato se za napako opravičujemo. Akcija februarja: kuhinje gorenje centralno ogrevanje »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu februarju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu februarju 1998 10.187,90 SIT in je 208,23 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu februarju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu februarju se povprečna akontacija toplotne oskrbe ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT/m2 ogrevalne površine. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, In to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Vse lastnike stanovanj obveščamo, da bomo v mesecu marcu podaljševali zavarovanje stanovanj za leto 1998. Če želite skleniti zavarovanje na novo, se lahko zglasite v podjetju SIPRO d.o.o. - računovodstvo. Vsa sklenjena zavarovanja veljajo do preklica lastnika. POSEBNO OBVESTILO! PRIČENJAMO VPISOVATI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. Informacije dobite v podjetju. Vlada bo pomagala hmeljarjem Vlada je sklenila finančno pomagati hmeljarjem, ki so se zaradi zasičenega svetovnega trga in padanja cen hmelja znašli v težkem gmotnem položaju. Subvencija naj bi po zadnjih informacijah znašala po 59 tisoč tolarjev za vsak hektar nasada, prijavljen pri hmeljni komisiji, pridelovalci pa pravijo, da bi morala znašati vsaj dvakrat toliko. Da bi se dogovorili, kako naj bi vlada razdelila obljubljeno subvencijo, sta bila v minulih dneh že dva sestanka. Tako se je na izredni seji sestal upravni odbor hmeljarskega združenja Slovenije. Na pobudo ministrstva za kmetijstvo pa so se v Žalcu prejšnji petek sestali predstavniki kmetijskih zadrug in pridelovalci hmelja. Na sestanku, vodil ga je predsednik Združenja zveze Slovenije Peter Vrisk, so razpravljali o celovitem reševanju problemov v hmeljarstvu v Savinjski dolini, sklep, ki so ga sprejeli, pa se nanaša predvsem na usklajeno in enotno zastopanje slovenskih pridelovalcev hmelja v njihovo dobro. Podobno kot v podjetju Hmezad Kmetijstvo d. d. Žalec si po besedah direktorja Rudija Janežiča tudi ministrstvo za kmetijstvo na čelu z ministrom Smerkoljem prizadeva, da bi hmeljarji svoje interese zastopali enotno in da si ne bi metali polen pod noge. Propad hmeljarstva bi povzročil neznansko škodo kmetijstvu in posredno tudi gospodarstvu, tega pa si verjetno ne želi nihče. Tudi govorice, da naj bi kmetijski minister Ciril Smerkolj delil subvencije po strankarskem ključu, so neresnične. T. TAVČAR zaslužka jejo vsako leto večje število sezonskih delavcev, ki morajo opraviti določena dela v dokaj kratkem časovnem obdobju. Delo se opravi v treh fazah: pri sajenju hmelja, napeljavi in fiksiranju vodil (vrvice), čiščenju hmeljskih poganjkov in ročni napeljavi le-teh, obiranju hmelja (trganje, pobiranje in nakladanje trt ter dela pri strojnem obiranju na strežnih mestih pri obiral-nih strojih). Letos se bodo dela v hmeljiščih pričela 20. marca in se bodo s prekinitvami odvijala do približno 15. septembra. Kot je znano, so jih doslej večinoma opravljali tuji sezonski delavci, katerim je moral Republiški zavod za zaposlovanje izdati delovna dovoljenja. Skladno s programom nadomeščanja tujih delavcev z domačimi v letu 1998 skuša Republiški zavod za zaposlovanje tudi za ta del posredovati čim več domačih iskalcev zaposlitev. Poleg drugih načinov zagotavljanja domačih delavcev za ta dela bo Žavod v letošnjem letu, v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z okrepljenim programom javnih del skušal zagotoviti čim več brezposelnih, ki bi sodelovali pri pridelavi in obiranju hmelja. Na osnovi dogovora z ministrstvom za kmetijstvo naj bi bilo v program vključenih približno 550 brezposelnih oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč v času brezposelnosti. Na območju občin, ki jih pokriva Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Celje, bo v program vključenih približno 310 brezposelnih. Tako bi jim zavod za zaposlovanje zagotovil delo in možnost dodatnega zaslužka, saj bodo denarno nadomestilo oz. denarno pomoč obdržali, poleg tega pa bodo ob pokritih stroških prevoza in'prebrane zaslužili po 2 DEM na uro (v tolarski protivrednosti). 1. februar je tisti dan, ko boste s posojilom Banke Celje uresničili poslovno odločitev ali si izpolnili skrito željo. Ste vprašali ZAKAJ? V Banki Celje smo za Vas pripravili takšno ponudbo posojil, ki se ji ne morete upreti. In kaj Vam nudimo? Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.25% dalie. Za kolo, avto ali gotovino so pri nas namenska in nenamenska posojila že od T + 6.5% dalie. Pravne osebe in zasebniki lahko od 1. februarja dalje najamete kratkoročno posolilo po obrestni meri od T + 5.5% dalie in dolgoročno posojilo od T + 7.5% dalie. Če se boste odločili za posojilo za nakup deviz za plačilo v tujino, pa boste dobili posojilo po novi, nižji obrestni meri od T + 4.9%. Nai Vam zaupamo še to. da so nižii tudi stroški najema posojila. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si Ne odlašajte z odločitvijo! Vabimo Vas ne glede na to, če ste že komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I) banka celje V varnem zavetju tradicije Znižane obrestne mere za posojila Banka Celje je s 1. februarjem znižala obrestne mere za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe. 1. Stanovanjska posojila: Banka Celje je pripravila novo ponudbo stanovanjskih posojil. Od 1. februarja dalje nudi stanovanjska posojila za obdobje nad 1 leto do vključno 15 let. Obrestna mera znaša od T + 6,25% doT + 275%. 2. Potrošniška posojila: Komitentom nudi Banka Celje tako namenska kot nenamenska posojila, za katera je obrestna mera od 1. februarja dalje od T + 6,5% do T + 9,5%. Obrestna mera je odvisna od dobe najema posojila. Obrestna mera se zniža tudi za posojila študentom, ki imajo svoj tekoči račun. Od 1. februarja dalje znaša obrestna mera T + 5,9% za obdobje do 12 mesecev. 3. Posojila pravnim osebam in zasebnikom: Banka Celje bo znižala obrestne mere tudi za pravne osebe in zasebnike, ki lahko najamejo kratkoročno posojilo po izhodiščnih obrestnih merah od T + 6,5% do T + 5,9% ter dolgoročna posojila od T + 7,5% do T + 8,5%. Obrestna mera je odvisna od dobe najema posojila. Izhodiščna obrestna mera za posojila za nakup deviz za plačilo v tujino znaša T + 4,9%. 4. Znižanje stroškov obdelave posojilnih zahtevkov in zahtevkov za izdajo garancij, ki se v povprečju znižujejo za polovico. Možnost dodatnega Sezonska dela v hmelju z javnimi delavci Republiški zavod za zaposlovanje OE Celje nam je poslal naslednjo informacijo o vključitvi javnih delavcev za delo v hmeljarstvu. Pridelava hmelja ima v Sloveni- na našem območju (največji je ji, predvsem v Savinjski dolini, že Hmezad Kmetijstvo Žalec s svoji-dolgo tradicijo. Pridelovalci hmelja mi poslovnimi enotami) potrebu- Z ljubljanske borze DELNICE SPREMEMBA PODJETIJ CENE PO PANOGAH V % DELNICE SPREMEMBA PODJETIJ CENE PO PANOGAH V % 1. Prehrambna industrija 3. Naftna industrija Droga Portorož T32 Petrol 6,49 Kolinska 12,86 Istrabenz -3,54 Mercator 0,78 4. Pojdejta drugih panog Emona obala Koper 6,03 Luka Koper 2,51 Fructal -13,41 Etol 2,79 Radenska -2,34 Kovinotehna -4,66 2. Farmacevtska industrija Cetis 3,13 Krka 12,78 Helios 1,57 Lek 14,25 Zlatorog -31 Tosama 14,17 Vir: podatki iz borzne tečajnice. Sprememba cen v %: računana kot razlika cen dne 6. 2. in 5. 1.1998. Ker so cene delnic prve dni februarja sunkovito porastle, so nakupi za daljši čas še bolj tvegani kot poprej. Cene so se približale zgornjim ravnem, da pa jih bodo prerastle, bo potrebno precej svežega kapitala. Tudi tokrat so največ naraščale delnice farmacije. Porast je v povprečju znašala 13 odstotkov, medtem ko so se cene delnic drugih panog v povprečju dvignile za bora 2 odstotka. Tako močan dvig cen delnic je premaknil tudi vrednost borznega indeksa v bližino 1500 indeksnih točk. Žal pa zaenkrat ne kaže, da bi borzni indeks to mejo tudi premagal. Eden od vzrokov za sedanji porast so že prvi rezultati poslovanja podjetij. Večina med njimi je objavila pozitivno poslovanje, ni pa še objavljena delitev dobička in višina dividend. Ko bodo znani ti podatki, lahko računamo na novi porast cen. Do takrat je bolj varen nakup delnic, ki še niso uvrščene na Ljubljansko borzo ali pa je uvrščen le del njih. Kupiti jih je mogoče na t. i. »sivem« trgu dosti nižje ceni, kot bo po uvrstitvi. Za primerjavo je objavljena tudi tabela najpomembnejših delnic Krka 18100 Petrol 17600 Droga 29000 Radenska 1450 Emona Obala Koper 2160 Cemenatna Trbovlje 18500 Istrabenz 2550 Gorenje 1350 Luka 1950 Moderni interieri 16000 Marina Portorož 6100 Pivovarna Laško 4100 Helios 22000 Pivovarna Union 33250 “Etol 8000 Sava Kranj 9000 Previsoke takse za reklamne table Zaradi občinskih taks več kot 8-odstotna dodatna obremenitev gospodarstva Konec prejšnjega leta so precejšnje nezadovoljstvo in celo ogorčenje mnogih podjetnikov in obrtnikov v občini povzročile odločbe o višini taks za reklamne table. Odlok je občinski svet sicer sprejel že marca lani, toda kot se je zgodilo že nekajkrat, je davčna služba prve odločbe zavezancem poslala šele proti koncu leta. Večina zavezancev je bila osupla nad novo višino taks. Zakaj, smo vprašali sekretarja Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danila Basleta. »Prve pritožbe glede plačevanja taks za reklamne objekte in drugih komunalnih taks v zvezi z gostinskimi vrtovi, parkirišči in podobnim so začele prihajati v drugi polovici lanskega decembra. Sicer so bile odločbe o odmeri taks izstavljene na osnovi veljavnega občinskega odloka, ki pa ima zelo visoke tarife oziroma izračunani zneski iz teh tarif so izredno visoki. Odlok določa število točk za posamezne reklamne objekte, za nekatere je to število točk 20.000. Vrednost točke pa je določena v istem odloku 10 tolarjev, to pomeni 200.000 tolarjev. Vsi zneski sicer niso tako visoki, imamo pa nekaj primerov, ko te takse dosegajo višino bruto povprečnih letnih plač enega delavca v Sloveniji, torej so ti zneski celo višji od milijona tolarjev. V takih primerih gre za večje število tabel, večje table in podobno. Taksa za posamezno tablo je lahko največ 200.000 tolarjev. Tudi za vrtove pred gostilnami je lahko višina takse mesečno do 200.000 tolarjev. Ko smo naredili primerjavo z višino takšnih taks v sosednjih občinah, smo ugotovili, da so žalske takse v določenem velikostnem redu reklamnih napisov od 2,5-krat do 25-krat višje kot v občini Celje.« Za podjetnike in obrtnike je takšno dodatno obremenjevanje malega gospodarstva s taksami seveda nesprejemljivo. »Načrtovani priliv v občinski proračun s temi taksami predstavlja 8,1-odstotno povečanje vseh dajatev oziroma obremenitev, ki jih ima gospodarstvo. Pri tem so zajeti davki in prispevki iz bruto osebnega dohodka delavcev in na njega. Z državo se borimo in pogajamo, da bi vsaj za kakšen odstotek znižala kakšno prispevno stropnjo - pogovarjamo se o 0,1-odstotnem znižanju, tu pa nam skozi stranska vrata nekdo obremeni gospodarstvo z osmimi dodatnimi odstotki - in to imenuje taksa. Gre pa za občinski davek za reklamne table. Zdaj se dogaja, da ljudje snemajo svoje reklamne table, ker njihovo poslovanje takšnega stroška ne prenese. Predpostavka, da obrtništvo in podjetništvo imata denar in lahko vse plačata, je hudo zmotna. Zasebnih podjetij, ki zelo uspešno poslujejo, je iz dneva v dan žal manj. K temu prispevajo tudi takšne obremenitve. S temi taksami naj bi se na leto zbralo okoli 200 mesečnih plač -lahko izračunamo, koliko je to delovnih mest.« Pripravljalci odloka o taksah podjetnikom in zbornici zasebnega gospodarstva očitajo, da niso teh pripomb dali takrat, ko je bil osnutek odloka v javni razpravi. Danilo Basle odgovarja: »Očitek, da nismo sodelovali v javni razpravi, bi bil možen v nekdanjem delegatskem sistemu, v katerem je gospodarstvo dobivalo na mizo vse predloge in je nanje lahko dajalo pripombe. Ždaj so odloki domena občinskega sveta, političnih strank in gospodarstvo takšnih predlogov oziroma gradiv zanje ne vidi, zato je ta očitek neume- sten. Verjetno pa je umesten očitek, da verjetno obrazložitev odloka na seji občinskega sveta ni bila primerna in da svetniki niso pomnožili števila točk z vrednostjo točke. Morda so menili, da je maksimalna vrednost takse za določeni reklamni objekt 20.000 tolarjev, kar bi bil še sprejemljiv znesek.« Načeloma zasebniki taksam do določene višine ne nasprotujejo. »Tudi gospodarstvo mora razumeti, da mora občinski proračun sredstva nekje dobiti. Drugje jih ne more kot v gospodarstvu. Tudi tista, ki pridejo v občino iz Ljubljane, so sredstva iz gospodarstva. Verjetno bi si morala občina Žalec prizadevati, da bi dobila več denarja vrnjenega iz državnega proračuna in manj za to, kako bodo dodatno obremenjevala domače gospodarstvo. Če gledamo samo številke, potem bi za pokritje lanskega žalskega občinskega proračuna zadostovala ena tretjina tistega, kar gospodarstvo in seveda občani žalske občine prispevajo skozi dohodnino in davke, brez prispevkov.« Ko so do zavezancev prispele prve odločbe o taksah, se je tudi zbornica začela pogovarjati z občino - županom in drugimi odgovornimi - kako rešiti nastali položaj. »Prišli so do neke začasne rešitve, kar bi pomenilo spremenjen odlok s krepko znižanimi taksami, primerljivimi s taksami v sosednjih občinah. Predsednik občinskega sveta pa je omenil tudi možnost, da bi občinski svet razveljavil ta odlok. Ta poteza bi bila verjetno najboljša, ker bi bilo treba novi odlok le malo bolj smotrno pripraviti. Tudi omenjeni popravki sedanjega odloka bi namreč dejansko znižali odmerjene takse, ne rešujejo pa ostalih problemov v zvezi s tem odlokom. Tako ni dovolj jasno opredeljeno, kaj sploh je reklamna taksa, kaj je stalni reklamni objekt in kako lahko testni avto podjetja postane reklamna tabla, za katero se plačuje taksa. Treba bi bilo tudi opredeliti območja občine, saj reklamne table, ki stoji nekje v Marija Reki, verjetno ne vidi toliko ljudi kot kje v Šempetru ali ob obvoznici v Žalcu. Tudi to bi moralo biti urejeno v novem odloku, tudi samo sprememba odloka pa bi bila rešitev v sili.« K. R. AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER tel. 702-510, tel./faks: 702-610 Vaš prodajalec avtomobilov daewoo * TICO že za 9.990 DEM, * NEXIA že za 13.990 DEM $ Prodajalec rt traktorjev v; * vsi stari tipi v zalogi, * sprejemamo naročila za nove tipe. Prodajalec mobilnih telefonov C 5 l:l.l nizke cene - že za 22.222,00 SIT. Pri nas dobite tudi kartico in vas takoj vključimo v sistem. Za vse proizvode, kupljene pri nas, vam ponujamo: najnižje cene, ugodne nakupne in kreditne pogoje. strojne estrihe in omete novogradnje » adaptacije izkope z mini bagrom ostala obrtna in inštalaci EXTRA GRAD] Direktor mlekarne Zdravko Počivalšek izroča kristalni pokal Industrijske prodajalne v brošuri Potem ko je Upravna enota Žalec skupaj z Občino Žalec izdala Turistične informacije, se je lotila priprave brošure z naslovom Industrijske prodajalne v Spodnji Savinjski dolini. V njej se predstavlja petnajst večjih podjetij v občini, predstavitev brošure pa je bila zadnji petek v januarju v hotelu Žalec. Tega dogodka sta se udeležila tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. proizvajalcu mleka Francu Rotovniku z Ravn. naj večjemu Najprej je o industrijski tradiciji v Spodnji Savinjski dolini spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Moškon. Povedala je, da se je sama v svojem poklicu ukvarjala predvsem s staro glažuto in libojsko staro keramiko. Sicer pa je industrijska tradicija v Savinjski dolini povezana z ugodno prometno lego v srednjeevropskem prostoru. Zato so bili ljudje pozorni na surovine in možnost za njihovo izkoriščanje. V Libojah je tako nastala ena najstarejših steklarn, zelo zgodaj pa se je v Savinjski dolini razvila tudi tekstilna industrija. Razmeroma zgodaj so v Savinjski dolini začeli kmetje gojiti monokulture, razvilo se je pivovarstvo in živilska industrija. Marjan Žohar je povedal, da je brošura rezultat razmišljanj, ka- Mlekarna lani povečala roizvodnio za 10% Mlekarna Celeia na začetku vsakega leta pripravi srečanje svojih proizvajalcev mleka, na katerem najboljšim v preteklem letu podeli priznanja, vodstvo mlekarne pa ob tej priložnosti predstavi poslovne rezultate. Letošnje srečanje je bilo v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. največjimi proizvajalci kozjega mleka ni kmetov z območja Savinjske doline. ____________________________UL. ko proizvodnjo in industrijo vključiti v turistično ponudbo doline. Brošuro je sofinanciralo štirinajst podjetij, ki se v njej predstavljajo, izšla je v nakladi 10.000 izvodov, brezplačno pa bo turistom na voljo v turističnih agencijah v Savinjski dolini. Minister Mirko Bandelj je v svojem nagovoru poudaril, da brošura pomeni povezavo države oziroma njene administracije z ljudmi in gospodarstvom, za kar si kot minister ves čas prizadeva. Izid takšne brošure je prvi v državi. Čestital je k uspehu načelniku Marjanu Žoharju, delavcem upravne enote (za brošuro je bila zadolžena predvsem Melanija Žvikart) in gospodarstvenikom in jim zaželel, da bi na osnovi te brošure dosegli boljše psolovne rezultate. Zatem so se s svojimi izdelki in kratkim opisom podjetij predstavili: Juteks Žalec, Minerva Žalec, Caffe Tropic Žalec, Garant Polzela, KIV Vransko, Darilni butik in cvetličarna MB, Mlekarna Celeia, Pekarna, slaščičarna, trgovina in bistro Brglez Vransko, Acman Šoštanj, Mik Prebold in Tekstilna tovarna Prebold, Scala Zarja Petrovče, Tovarna nogavic Polzela in Sa-lobir Levec. K. R. V Mlekarni Celeia po besedah direktorja Zdravka Počivalška kakovostno surovo mleko odkupujejo z lastnega odkupnega območja prek kmetijskih zadrug od 2.000 kmetov, nekaj mleka pa so tudi dokupili od kmetov s ptujskega območja. Skupaj so tako lani odkupili in dokupili 47949.000 litrov kravjega mleka, kar je 7% več kot leto prej, in 110.000 litrov kozjega mleka. 94% odkupljenega mleka so predelali v svoji proizvodnji, pri čemer so produktivnost uspeli povečati kar za 10%. Dve tretjini mleka so predelali v poltrde sire, s čimer je mlekarna Celeia največji proizvajalec tovrstnih sirov v državi. Ostalo mleko predelajo v fermentirane izdelke z najbolj pestrim proizvodnim programom na Slovenskem. Le manjši del odkupljenega mleka so prodali kot pasterizirano mleko. Kot ena redkih mlekarn pa mlekarna v Arji vasi polni tudi kozje pasterizirano mleko in izdeluje kozje specialne sire. Ob zelo hudi domači in tuji konkurenci v mlekarni Celeia vlagajo tudi v posodobitev proizvodnje in s tem neprestano dvigovanje kako- vosti izdelkov. V tem letu zaključujejo naložbo v posodobitev in povečanje zmogljivosti polnilnih strojev za fermentirane izdelke. Da je njihova usmeritev prava, potrjujejo tudi tržni uspehi - za 19 odstotkov se je povečal letni promet (60 milijonov DEM), izvoz pa za 8%. Mnoge uspešne blagovne znamke dokazujejo, da so kupci z njimi zadovoljni. Mnogi izdelki nosijo tudi znak kakovosti SQ in znak varovalnega živila. Eden izmed največih uspehov lanskega leta pa je prav gotovo certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga pridobili 7 julija lani. In kdo so bili najboljši proizvajalci mleka v lanskem letu, ki so prejeli tudi priznanja? Med kmetijskimi zadrugami je največ mleka lani oddala KZ Šaleška dolina (prodajnih 71.47354 litrov kravjega mleka), sledita pa KZ Šmarje pri Jelšah (5.764.909 litrov) in KŽ Šentjur pri Celju (5.748.365 litrov). Največ mleka med posameznikiso prodali: Franc Rotovnik iz Ravn pri Šoštanju (333.736 I), Peter Napotnik iz Topolšice (323403 I), na tretje mesto pa se je uvrstila kmetija Franca Brišnika iz Prekope (290.7091). Med 2* EXTRA GRAD GRADBENA >N OBRTNA DELA Lepa pot 3. 3000 Celje tel., faks: 063/453-562 Utrinek z občnega zbora. V sredini predsednik društva Rafko Novak, ki je doma v Zajesovniku pri Vranskem. Društvo rejcev drobnice se širi Prvi letni občni zbor društva rejcev drobnice celjske in koroške regije. Že sto članov in več kot tri tisoč glav ovac in koz. Prejšnji konec tedna so se na prvem Društva rejcev drobnice celjske in ko- letnem občnem zboru zbrali člani Na posnetku lastnica podjetja Selmar Marija Seleš v spremstvu svojih sinov m ministra za malo gospodarstvo Janka Razgorška od odprtju salona Selmar v novih sodobnih prostorih Zadnje dni januarja je podjetje Selmar iz Celja odprlo nov in sodoben prodajni cetner, ki ima 2100 kvadratnih metrov prodajnih in servirnih površin. V prodajnem prostoru (500 m2) vam ponujajo avtomobile uglednih družb BMW in Rover, ki sodita v srednji in višji cenovni razred. Investicija je veljala štiri milijone mark, v Selmarju pa vam avtomobile tudi servisirajo. J. K. roške regije, ki je bilo ustanovljeno januarja lani na pobudo strokovne skupine za drobnico in rejcev ovac in koz. Zbrali so se v Domu upokojencev Griže, sicer pa ima društvo sedež v Žalcu. O delu društva je poročal predsednik Rafko Novak, ki je preteklo leto označil kot uspešno. Poleg številnih nalog, ki so jih opravili, je postalo društvo član Zveze društev Slovenije. Lotili so se izdelave propagandnega materiala, ki kupcem označuje svežo slovensko jagnjetino in kozličevino. Imeli so dan rejcev drobnice na kmetiji Čater nad Celjem, ki je bil izobraževalen in razvedrilen, udeležili so se posveta v Lepeni v Trenti o zaraščanju površin, opuščanju kmetovanja in možnosti reje drobnice v Sloveniji. Poleg tega so sodelovali na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so razstavili živali in izdelke iz kozjega in ovčjega mleka. Kozjerejci so sodelovali na državni razstavi koz na Ptuju in pri ocenjevanju dosegli lepe rezultate. Izdelali so tudi zloženke, ki predstavljajo ovčje in kozje meso z nekaterimi recepti za pripravo ter kozje in ovčje mleko. Ker so prav pri promociji in prodaji dosegli lepe uspehe, so od ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano dobili nekaj sredstev. V načrt dela društva so zapisali, da bodo pomagali rejcem pri izmenjavi in prodaji plemenskih živali ter mladih živali za zakol, rejci se bodo izobraževali, sodelovali na sejmih, organizirali drugo srečanje rejcev drobnice s predavanji, uveljavljali jagnjetino in kozličevino ter izdelke iz mleka, mesa in volne ter sodelovali v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije. T. TAVČAR Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama In trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekama Velenje, tel.: 854-181, Griže, tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPO Sončni žarki so iz dneva v dan močnejši. Zima, ki letos ravno ni radodarna s snegom, se bo kmalu poslovila in prepustila mesto pomladi. Praznovali smo že Valentinovo, ki ima ključ do srca in korenin. Pred nami je pust, osmi marec, materinski dan, čas veselja in pozornosti. Tako kot vedno, se bomo potrudili, da bodo ti dnevi še lepši in prijaznejši. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ 8. STRAN - FEBRUAR 1998 AK Celjski ribiči opozarjajo na onesnaženje vo< 1 UALINU d Čeprav je mlekarna priključena na čistilno napravo, nekaj odplak vsaj občasno izpušča prek odprtega melioracijskega kanala v potok Ložnici prijavi inšpektorju onesnaženja manj t- Po Zakon ribičem oziroma ribiškim družinam nalaga, da bedijo nad stanjem vodotokov in da so seznanjeni z vsemi posegi v te naravne prostore. Kot dajalci soglasij pa so mnogokrat prezrti, še večkrat pa zgroženi, kaj vse odteka v vode in podtalje. Del žalske občine - njen najbolj vzhodni del z Ložnico, Pirešnico in Podsevčnico je v pristojnosti Ribiške družine Celje. Predstavnika celjskih ribičev sta naše uredništvo obiskala zaradi odplak, ki očitno odtekajo iz mlekarne tudi v Ložnico. Po skupnem ogledu delov zgoraj omenjenih vodotokov pa smo se lahko prepričali, da mlekarna še zdaleč ni edini onesnaževalec teh potokov. In k sreči je tudi nekaj svetlih izjem. Kot sta povedala Vinko Andolj-šek in Štefan Plantak, so se ribiči o belih odplakah, ki so po melioracijskem jarku (na kartah je sredi jarka še vrisan potoček) v Ložnico tekle iz mlekarne, začeli pogovarjati lansko pomlad. Junija in julija je nastalo več fotografij teh odplak. Od- Enega izmed odgovorov na to vprašanje ima Marija Masnec iz Šempetra. Sama sicer ni arhitektka, saj je končala študij organizacije dela (za diplomsko nalogo projekcije malega gospodarstva občine Žalec je prejela Kidričevo nagrado). Kot samostojni podjetnik se zdaj ukvarja s trženjem slikarja Emila Tomaša - Thomasa. Thomas je bil rojen leta 1933 v Javorniku na Jesenicah, nato je živel v Celju, pa odšel v tujino, se vrnil in zdaj živi v Šempetru, ustvarja pa predvsem v svoji galeriji v Selah pri Slivnici. Za njegove slike so značilne močne barve in tako so barve začele navduševati tudi Marijo Masnec. Seznanjala se je s psihologijo barv in zdaj v Edukacij-skem centru Kranj predava v delavnici o barvah. S Thomasovimi slikami opremlja notranje prostore, z barvami na primer razbija monotonijo sodobnih pisarn. Njeno trženje temelji na načelu: V igri in delu z ljubeznijo* Ko človeka prevzamejo barve, lahko seveda takoj opazi, kako arhitekturno neprivlačna je večina individualnih hiš tudi v žalski občini. Zlasti neprivlačni so objekti, zgrajeni v - recimo mu socialističnem slogu - z veliko betona. Slovenci imamo očitno najrajši črno-belo kombinacijo hiš - bela fasada in les, skrit za črno barvo. Takšne hiše pa delujejo nekoliko sterilno, so težke, izstopajo iz krajine. Po mnenju Marije Masnec pa bi bilo mogoče polepšati našo deželo tudi s spremenjenim odnosom slikopleskarstva, z barvami, primernimi okolju in krajini ter drugačno ureditvijo vrtov in okolice objektov. Na takšen način je že plake tečejo mimo kanala, ki vodi v čistilno napravo in le nekaj metrov stran od mernega mesta na tem kanalu. Da odplake odtekajo v ta jarek, kaže tudi stanje mrtvice - to je mrtvega rokava Ložnice (ta je gojitveni potok) malo niže od mlekarne, ki zlasti poleti močno za- začela preurejati lastno hišo, staro 30 let. Odločila se je za modro-rumeno kombinacijo. Morda za nekoga zelo nenavadna kombinacija, vsekakor pa deluje sveže in prijazno. Toda pri takšnem načinu je pomembna usklajenost barv z drugimi hišami in krajino, sicer se lahko to početje hitro sprevrže v kič. Tudi to je bilo povod za projekt, ki ga je izdelala Marija Masnec in ga med drugim že predstavila tudi državnemu sekretarju za turizem. Občina ali krajevna skupnost bi ustanovila nekakšno komisijo za svetovanje, Marija Masnec bi jo imenovala delavnica. V njej bi bili arhitekti, krajinarji in drugi. Komisija bi občanom svetovala, kako naj se lotijo obnove ali tudi gradnje hiš na osnovi prej opisanega novega pristopa. Lahko bi jim priskrbela tudi izvajalce, ki bi bili usposobljeni za tak pristop in bi raz- udarja. Ribiči bi jo radi uredili in vanjo vložili tudi ribe. Ložnica je precej bolj čista kot pred nekaj leti, ko so po njej pravzaprav tekle same odplake. Na njej je narejenih tudi nekaj pragov, prek katerih se voda bogati s kisikom, nastali tolmuni pa dajejo ribam zavetje. Poleti so ribiči mlekarno opozorili na to onesnaženje, ker pa so tudi pozneje opazili odplake, je celjska ribiška družina novembra lani prijavila izpuščanje odpadnih voda mlekarne Inšpekciji za okolje - organizacijski enoti Velenje. Zahtevala je terenski ogled, odločbo s prepovedjo nadaljnjega izpuščanja odplak in da inšpektor od povzročitelja onesnaževanja zahteva, naj očisti strugo potoka in mrtvice do polagali z vsemi novimi materiali in orodji. Ta komisija bi bila nekaj podobnega kot kmetijska svetovalna služba ali energetske svetovalne pisarne. Ljudje sicer lahko že zdaj te nasvete dobijo pri arhitektih, vendar je tako svetovanje običajno zelo drago. Svetovalne delavnice pa bi sofinancirali država in občina in bi moralo biti po mnenju Marije Masnec saj na začetku za stranke brezplačno ali občutno ceneje, da bi spodbudili pri ljudeh interes. Tovrstno obnovo bi lahko država spodbudila tudi z davčnimi olajšavami. Seveda bi bilo potrebno prej izdelati tudi koncept, kako se na nekem območju lotiti urejanja hiš, vrtov in okolice, kakšen stil in barve so primerne. S tem bi se lahko odprlo tudi nekaj novih delovnih mest. Zdaj brezposelni bi se lahko na ta način dodatno izobrazili in zaposlili, kar zdaj ministrstvo za šolstvo že sofinancira. Tako urejen kraj bi bil za turiste privlačnejši, ob spodbujanju obnove individualnih hiš pa bi po prepričanju Marije Masnec gotovo pridobili tudi nekaj turističnih apartmajev. Državni sekretarje bil nad njenim projektom navdušen, predlagal pa je, da bi konkreten projekt najprej izvedli na vzorčnem kraju. Kot vzorčni kraj za uvedbo tega projekta je zelo primeren Šempeter, ki je tranzitni turistični kraj z rimsko nekropolo in Jamo Pekel. Za začetek bi Marija Masnec dala na razpolago svojo hišo, ki jo postopno preureja v skladu z novim pristopom. Z njenim predlogom tega projekta sta seznanjena tudi župan in predsednik krajevne skupnosti Šempeter. Zaveda se, da je to dolgoročen projekt, ki bo morda uresničen v desetih letih, pomembno pa je, da se počasi uveljavi vsaj ta ideja in to na območju, kjer je pravzaprav nastala. Prepričana je tudi, da ni nič nemogočega, da je mogoče z voljo in ljubeznijo narediti skoraj vse. In da bi bila na tak način naša dežela lepša, bolj odprta, sveža in usklajena s krajino. K. R. izliva v Ložnico. Prav tako zahteva, da inšpekcija prijavi pravne in odgovorne osebe tožilstvu zaradi gospodarskega prestopka, ki naj bi ga storili z onesnaženjem in s tem, da niso vse odplake speljane v čistilno napravo. Ribiči seveda domnevajo, da je razlog za to tudi dejstvo, da mora mlekarna plačati čiščenje odpadnih vod glede na količino, ki jo spušča na čistilno napravo. Celjski ribiči so v prijavi tudi zapisali, da se komaj dva kilometra pred iztokom tega odprtega kanala začne z odlokom zavarovano območje za črpanje podtalnice za celjski vodovod. Po posredovanju inšpektorice se je stanje izboljšalo, kanal so po besedah ribičev verjetno celo izprali z vodo. Tako je bil kanal tudi ob našem obisku pred dnevi razmeroma čist. Še vedno pa so ponekod vidne bele obloge na rastlinju. Ob tej priložnosti smo si z Vinkom Andoljškom in Štefanom Plan-takom ogledali tudi Pirešnico in Podsevčnico. Vanjo je na črno speljanih več kot 50 kanalizacijskih priključkov individualnih hiš, mnogi pa vsebino izpraznjenih greznic prav tako preprosto zlijejo iz cistern v potok! Je pa stanje Pirešnice v zadnjem času vidno boljše, saj so se ribiči in Kamnolom Cestnega podjetja Celje uspeli dogovoriti, kako zadržati pesek iz kamnoloma, preden se izpere v vodo, in kaj storiti, da bo potok bogatejši s kisikom in življenjem. Na zahtevo ribičev je bila ocenjena škoda zaradi prašnih delcev na vodnem življu, in sicer v višini okoli 1,6 milijona tolarjev. Na osnovi tega so se dogovorili, da je kamnolom ribičem izplačal milijon tolarjev odškodnine, 600 tisoč tolarjev pa je šlo za gradnjo pragov -zgradil jih je PUV Celje. Skupaj jih je kar 11. Sploh je želja ribičev, da bi se povsod tam, kjer se urejajo brežine, zgradil tudi vsaj kakšen vodni prag, saj stroški niso tako zelo visoki. Š pragovi se namreč upočasni voda in bogati s kisikom. Pire-šnica pa se je zdaj končno znebila bele barve in je dokaz, da je mogoče kaj doseči, če je volja. In ker ribe pač po svoji naravi vedno molčijo, morajo namesto njih govoriti ribiči. Žal jih premalokrat upoštevajo, tudi takrat, ko je denimo investitor novega mosta občina. Tudi če se na takem delu korito struge zabetonira, ni treba veliko za bolje počutje rib - le dno ne sme biti ravno, da ostane vsaj v delu struge tudi ob sušnih obdobjih več vode, pa nekaj večjih kamnov je potrebno na dnu, da si riba odpočije, sta med drugim povedala Vinko An-doljšek in Štefan Plantak. K. R. «r UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC VAS NA OSNOVI DOLGOLETNE TRADICIJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V ŽALCU VABI SKUPAJ Z MATIČNIMI ŠOLAMI IN FAKULTETAMI V NASLEDNJE VISOKOŠOLSKE PROGRAME v študijskem letu 1998/99: VISOKA UPRAVNA ŠOLA program javna uprava 1. in 3. letnik; FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ program organizacija in management 1. in 3. letnik; Prijave na obrazcu Prva prijava za vpis v 1. letnik do 27. februarja 1998 pošljite na UPI - Ljudsko univerzo Žalec! MOŽEN JE ŠE TUDI VPIS V PROGRAME USPOSABLJANJA ZA PRIDOBITEV POKLICA: ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, TESAR OPAŽEV, SKLADIŠČNI DELAVEC. Prijave na obrazcu DZS 1,20! ALI PRIDOBITEV LICENCE ZA: ŠOFERJE, TRGOVSKE POSLOVODJE. Prijave osebno ali po telefonu v tajništvu. V programih je še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavami! Informacije in vpis: tajništvo - vsak delavnik med 8. in 16. uro, tel.: 715 401,715 402. Z barvami do nove podobe hiš Kako polepšati našo deželo, da bo skladnejša s krajino, bolj sveža, lepša in privlačnejša za turiste Kar 70 do 80 odstotkov Slovencev in tudi Savinjčanov živi v individualnih hišah. Nekateri hiše še gradijo, mnogi se odločajo za temeljito obnovo, nekateri pa bi radi preprosto nekaj spremenili pri hiši, da bi bila lepša, bolj prijazna in sveža. Kako? I HRANO PO' NAROČILU / MALICE TURISTIČNI MENI SLOVESNE OBROKE . SKUPINSKE 06R0KE OHCET PO DOMAČE PICE SLADOLEDE, 'SADNE KUPE. SLADOLEDNE NAPITKE ŽIVO GLASBO - PRILOŽNOSTNO PRENOČIŠČA - POLPENZIONE Komentar Turizem smo ljudje Ko se človek poda po tujih deželah in če z odprtimi očmi spremlja turistično ponudbo lahko kaj hitro ugotovi, da je naša dežela na tem področju še daleč od sosednjih držav. O turizmu smo v Sloveniji sprejeli-že vrsto strategij, pred vrati je sprejem zakona o turizmu, pa vendar se v turizmu dogaja premalo konkretnega. Da imamo državnih institucij, turističnih agencij, društev in zvez precej, ni dvoma, je pa vprašanje njihove učinkovitosti, saj dajejo vtis razdrobljenosti in nepovezanosti. Na področju promocije kar naprej ugotavljamo, da imamo premalo sredstev za promocijo in pripravo promocijskih materialov, če pa bi sešteli stroške na vseh ravneh od društvenih do državnih, bi najbrž ugotovili, da teh ni malo, je pa vprašanje učinkovitosti promocijskih edicij. Državni center za promocijo turizma je lani dobil 400 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, skoraj polovico je porabil za plače zaposlenih, za to je razumljivo za dejavnost ostalo bore malo sredstev. Najbrž pa je vloga centra še kaj več kot samo potovanja na številne sejme in turistične borze po tujini. Na nedavnem posvetu v Velenju je nekdo predlagal, da naj bi privabil tudi tuje vlagatelje v turistično infrastrukturo in objekte, pa bo najbrž pobuda naletela na gluha ušesa. V Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline razmišljajo, da bi kazalo graščino v Novem Celju ponuditi zainteresiranim za dejavnost turizma, gostinstva in podjetništva na višji kakovostni ravni. Kakovostna turistična ponudba pa je že naslednje vprašanje, ki bjsi ga morali v turizmu zastaviti. Če samo pomislimo na objekt na avtocesti Lom pri Postojni, pa podobne objekte v tujini lahko takoj opazimo očitno razliko. Pa koliko kakovostnih gostinskih objektov imamo v Savinjski dolini? Zal se še vedno da dobro poslovati s trimetrskim šan-kom, kavico, šilčkom in igralnim aparatom. V Žalcu in okolici bojda premorejo več kot 250 m šan-kov in le sto ležišč, gostišč s hrano je tudi le desetina. Da se s kakovostno ponudbo, urejenim gostiščem in prijaznim osebjem da pridobiti nekaj domačih in tujih turistov je par savinjskih gostincev dokazalo. In nazadnje še misel o povezanosti nosilcev razvoja turizma in gostinstva. Nisem še slišal, da je gostinec, ki ima zasedeno gostišče, ali pa gostu ponudba ni ustrezala, predlagal drugo gostišče. Ko je pred leti Turistično društvo Šempeter ponudilo slovenskim šolam poleg ogleda jame Pekel in Nekropole še ogled drugih znamenitosti Savinjske doline ter gostinske usluge, je zanimiva zamisel zaradi nepovezanosti in nepripravljenosti sodelovanja gostincev, vsa zadeva hitro propadla. Tudi tej zadevi se v tujini drugače streže, zato je tam turizem na višji ravni in bolj uspešen. J. K. Morda veste, kaj je to?_________________________________________________________ V januarski številki Savinjčana je bila na posnetku graščina Novi Klošter v Spodnjih Zalo-žah. Njen bivši lastnik je dr. Paul Parin, ki sedaj živi v Ziirichu. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v uredništvu. To so: 1. Štefan DobnikA Podgorje 9, Šmartno ob Paki 2. Ani Vošnjak, Breg 18, Polzela 3. Boštjan Skrabar, Šempeter Tokrat pa vas sprašujemo, kje smo posneli to fresko. V pomoč naj vam bo še informacija, da gre za graščino, ki ima tudi dvorišče, kjer so nekdaj bile letne gledališke predstave. Odgovore pošljite na uredništvo do 5. marca 1998. tudi udarniško; tako so opravili kar 791 ur. V razpravi so sodelovali številni udeleženci, ki so delo društva pohvalili. Sprejeli so še program dela za to leto. Poleg rednih vzdrževalnih del želijo tudi postaviti nove reklamne table ob lokalni cesti in na izhodu z avtoceste v Šempetru. Ob koncu so podelili društvena in republiška priznanja. Društvena priznanja so za urejenost okolja prejeli: družine Piki, Korun, Skrabar, Štorman, Kunst, Satler, Brežnik, Ser-doner, Adam Tavčar in Boris Terglav. Priznanja za sodelovanje z društvom so prejeli KUD Grifon Šempeter, Gostilna Privošnik, Gostišče Božič, Martin Zagoričnik in Beba Lužar. Bronaste plakete so prejeli Folklorna skupina Šempeter, Jože Jelen in Katica Klinc, srebrne Vera Kolšek, Marija Hrovat in Franc Čretnik ter zlato plaketo Milica in Zvone Štorman. Marjan Ašič pa je v imenu Turistične zveze Slovenije podelil bronaste znake Turistične zveze Slovenije JK Črni Galeb Prebold, Slavku Jelenu, Boltežarju Vasletu, Silvi Štrucl in Ivici Čretnik ter zlate znake Marjanu Volpetu, Martinu Pircu in Jožetu Žnidarju. Zbor so zaključili z družabnim srečanjem. T. TAVČAR Uspešno leto za šempetrske turistične delavce Obisk se je povečal Obisk ministra Razgorška Včeraj je bil na delovnem obisku v Žalcu minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. V novih prostorih centra za razvoj podjetništva in turizma se je najprej sestal s predstavniki občine, podjetniškega centra in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, na katerem so ministra seznanili z letošnjimi načrti. Minister Razgoršek se je potem sestal še s predstavniki kluba podjetnikov in strokovnjakov, beseda pa je tekla o položaju malega gospodarstva in turizma. klo leto za turistične delavce uspešno iz več razlogov. Precej se je povečal obisk obeh najpomembnejših turističnih objektov, in sicer je jamo Pekel obiskalo 2,5 odstotka več obiskovalcev kot leto poprej (21.213), obisk Rimske nekropole pa se je povečal kar za 28 odstotkov, in sicer na 12.986 obiskovalcev, pri čemer je zanimivo, da so zabeležili kar 110 odstotkov več tujih obiskovalcev kot leta 1996, skupaj 1.887 Zelo zadovoljni so, ker so uspeli za obiskovalce odpreti nov del jame Pekel vse do velikega podzemnega slapa. Lani so izdali vodnik Rimska nekropola, avtorica je dip. arheologinja Vera Kolšek, poleg tega pa še sedem novih razglednic in dva turistična prospekta. Poleg že omenjenih turističnih objektov pa je obiskovalcem na voljo še gozdna geološka poučna pot, ki jo je lani obiskalo 2720 gostov, predvsem šolarjev. Seveda vzdrževanje takih objektov zahteva ogromno dela, ki ga poleg redno in občasno zaposlenih opravljajo člani Ivan Božič izroča plaketo Milici Štorman Na občnem zboru TD Šempeter v Sav. dolini velika udeležba. 34 tisoč obiskovalcev v jami Pekel in Rimski nekropoli, odprli nov del jame z velikim podzemnim slapom. Sobotnega letnega občnega zbora TD Šempeter v Sav. dolini se je udeležilo izjemno veliko članov, kar potrjuje že večkrat poudarjeno, da v Šempetru večina krajanov živi in dela s turističnim društvom in za turizem. Seveda so temu primerni tudi rezultati. Kot je v svojem poročilu povedal predsednik društva Ivan Božič, je bilo prete- Po zavestnem Da je bila na vrsti Zdravljica. VRANSKO: Po 32. letih zopet poroke Po 32. letih so na Vranskem po pooblastilu RS Upravne enote Žalec ponovno dobili pravico opravljati civilne poroke. Prva je bila v za take priložnosti posebej opremljeni poročni sobi gostišča Filač - Slovan na Vranskem. Poročila sta se Anton Skok iz Jeronima in Barbika Karo z Vranskega. Poročni obred je opravil predsednik sveta KS Vransko Franci Sušnik, ki je v nagovoru mladoporočencema in svatom poudaril izreden pomen tega dogodka, ne le za mladoporočenca, ampak za celotno območje Vranskega. Pridobitev pravice poročanja spada v niz prizadevanj za ponovno ustanovitev občine in povrnitev Vranskemu veljavo, ki jo je ta trg nekoč že imel. Obenem je Franci Sušnik povabil tudi bodoče kandidate za sklenitev zakonske zveze, da to opravijo na Vranskem, gospodu jakobu Filaču, lastniku gostišča Slovan, pa se je zahvalil za njegovo prizadevnost pri ureditvi poročne sobe, kar je napravil na lastne stroške. Kot zanimivost pa je povedal, da sta se kot zadnji par pred 32. leti na Vranskem poročila teta in stric takratnega ženina Antona Skoka. T. TAVČAR V nekdanjih prostorih Zavoda za načrtovanje je od včeraj sedež Centra za razvoj podjetništva, Turistične zveze Spodnja Savinjska dolina in Turističnega društva Žalec. J. K. PONUJAMO VAM: POB» % im VRANSKEM BD TOlCPMi rasni mmmt rasno soboto m rasn® TOREi e* 1 FILAČ Nenad GOSTIŠČE SLOVAN TR0BEJ Vransko 54 Attemsov trg 12 3305 Vransko 3342 Gornji grad Telefaks: Tel.&faks: 063/843 006„ Še posebej dobrodošli ob 8. marcu! Sprejemamo naročila.______ Letošnje leto je za Žalec leto obletnic. 130 let namreč mineva od drugega slovenskega tabora v Žalcu, 180 let od rojstva prve slovenske pesnice Fany Hausmannove, ki je živela tudi v dvorcu Novo Celje, mineva pa tudi 50 let od smrti skladatelja Rista Savina. Na novinarski konferenci so župan Milan Dobnik, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar in direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar predstavili številne kulturne prireditve, ki bodo posvečene omenjenim dogodkom iz preteklosti. Župan je na novinarski konferenci še enkrat poudaril pomen drugega slovenskega tabora v Žalcu, saj so Slovenci na teh taborih prvič javno zahtevali zedinjeno Slovenijo. 6. septembra leta 1868 se je tabora v Žalcu udeležilo okoli 2.000 ljudi. Mnogi so se pripeljali z vlakom do Celja in nato z vozovi, pred katerimi je bilo 12 konjenikov z Ivanom Žužo na čelu. V spomin na ta dan imata praznik tako občina kot mestna skupnost Žalec. Vse tradicionalne prireditve bodo letos posvečene omenjenim dogodkom, ljubitelji kulture pa lahko pričakujejo tudi nekaj pravih kulturnih poslastic. Program bo financiran iz občinskega proračuna, za nekatere prireditve pa so poslali vloge za sofinanciranje na ministrstvo za kulturo. Anka Krčmar je na kratko predstavila program prireditev, v katerem bo sodelovala tudi Zveza kulturnih društev občine Žalec. Tako bodo tudi revije pevskih zborov, prireditvi Družina poje in Zlate citre posvečene tem obletnicam. Posebna pridobitev bo 9 študijskih kaset z glasbo Rista Savina, saj njegovih del ni na nobeni kaseti ali plošči. Posnetke bo prispeval Radio Slovenija, izšla pa bo tudi ena zgoščenka s Savinovo glasbo za prodajo. Ob dnevu državnosti bo tudi večer Savinove glasbe. Predvidoma konec tega leta bo po desetih letih izšla sedma številka Savinjskega zbornika. Ljubitelji literarnih večerov se bodo gotovo udeležili predstavitve prve pesniške zbirke Fany Hausmann), ki jo bo - tudi ob sodelovanju Zavoda za kulturo - izdala založba Karantanija, pa predstavitve nove pesniške zbirke Ervina Fritza in mlade Sonje Porle, ki je za svoj potopis Črni angel varuh moj prejela nagrado zlata ptica ustvarjalnosti. Prav tako se letos obeta predstavitev savinjske keramike, ki jo je zbrala Milena Moškon, največ prireditev pa bo seveda septembra, ko je občinski praznik. Sploh prvič bo v Savinovem likovnem salonu razstavljala njegova pobudnica in Žalčanka, ki zadnja leta živi v Ljubljani, slikarka Jelica Žuža, pripravili pa bodo tudi razstavo Alojza Zavolovška. Številne prireditve bodo po šolah in kulturnih društvih. Vrhunec praznovanja pa bo natanko na 6. september, ko bodo celjski gledališčniki prikazali potek dogajanj na žalskem taboru. V Žalcu pa bo ljubljanski baletni ansambel predstavil tudi Savinov balet Čajna punčka. Filatelistično društvo Žalec bo na ta dan izdalo tudi spominski žig in ovojnico. Tanja Razboršek Rehar pa je na novinarski konferenci povedala, da bo poleg bogatega programa kulturnih prireditev letos tudi več občinskih športnih prireditev. Letos je namreč leto športa v turizmu. Spet bo nekaj občinskih tekmovanj, ki jih zadnja leta ni bilo: odbojka na mivki z zaključkom v Šempetru, mali nogomet (s polfinalom v Andražu in finalom na Gomilskem), tekmovanje v mnogoboju in zbor tabornikov z zaključkom v Braslovčah, srečanje planincev na Gori Oljki, občinsko tekmovanje v tenisu z zaključkom v Žalcu, mednarodni šahovski turnir bo prav tako v Žalcu, kjer bo tudi zaključek občinskega tekmovanja v streljanju z zračno puško. Razpise za vsa tekmovanja bodo dobile krajevne skupnosti. Poleg tradicionalnih kulturno-turističnih prireditev (dan hmeljarjev v Braslovčah, Družina poje v Andražu, Miš maš, Zlate citre v Grižah, Ljudski godci v Marija Reki, Šentjurski in Jožefov sejem, pohod Savinjske konjenice) bodo v Žalcu letos nadaljevali z organizacijo lani prve Taborske noči in Flmeljarskega likofa. Letošnje leto bo tako na področju kulture, športa in turizma zelo bogato, marsikaj pa bo seveda odvisno od finančnih sredstev, ki naj bi jih zagotovil tudi občinski proračun. K. R. Savinjska dolina ima mnoge priznane ustvarjalce_____________________________________ Na proslavi slovenskega kulturnega praznika je slavnostni govornik prof. Milan Natek opozoril na mnoge Savinjčane, ki so s svojim delom obogatili slovenski Iculturno-znanstveni in gospodarski razvoj K. R. Foto: T. T. nah. Savinjčani so pesniki France Onič, Neža Maurer, Ervin Fritz, tudi literarni zgodovinar Dušan Ludvik, Meta Rainer, od tu prihajajo številni pisatelji: Dane Debič, Vlado Habjan, Drago Kumer, Miloš Mikeln, Mare Cestnik, psihoanalitik Paul Parin in najmlajša med njimi Sonja Porle. Savinjčan je gledališki kritik Vasja Predan, pa skladatelja Risto Savin in Anton Schwab, likovni ustvarjalci: Dore Klemenčič Maj, Adi Arzenšek, Jelica Žuža, Darinka Pavletič-Lorenčak, Rudi Španzel in Veljko Toman. Profesor Natek je omenil tudi arhitekta in karikaturista Boruta Pečarja pa založnika moderne Lavoslava Schvventnerja. Predan, Jelica Žuža, Pečar, Habjan, Fritz in Španzel so tudi dobitniki nagrad Prešernovega sklada. Slavnostnemu govoru je sledila podelitev Savinovih odličij. Komisija, ki ji je predsedoval župan, je v razpisnem roku prejela samo sedem predlogov. Odločila se je za podelitev petih odličij?priznanji sta prejela polzelski župnik Jože Kova-čec in Kulturno društvo Galicija, plaketi je župan izročil Citi Galič in duhovnikoma žalske župnije Viktorju Arhu in Jožetu Rupniku. Savinovo nagrado pa je prejela kustosinja v pokoju Vera Kolšek, ki je sodelovala pri izkopavanju rimske nekropole in je tudi avtorica vodnika po rimski nekropoli v Šempetru. Sledil je koncert vokalne skupine AVE iz Ljubljane. Skupina je bila ustanovljena leta 1984 v župniji Ljubljana Vič. Ves čas jo vodi Andraž Hauptman in danes sodi v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe. O tem pričajo številni koncerti in nagrade na tekmovanjih doma in v tujini. Pevci pa so navdušili tudi žalsko občinstvo v povsem polni dvorani Doma II. slovenskega tabora.s Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila prejšnji ponedeljek zvečer v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Z Zdravljico jo je pričel komorni zbor Ave, slavnostni govornik je bil rojak prof. Milan Natek, župan Milan Dobnik pa je podelil letošnja Savinova odličja. »Prav je, da se ob vsakoletnem osrednjem slovenskem kulturnem dnevu, ki je tudi državni praznik, zberemo v prazničnem vzdušju in ponovno razmislimo o našem vsakdanu, predvsem pa o našem vsakdanjem odnosu do kulture, njenih ustvarjalcev, spodbujevalcev in posredovalcev, ki na najrazličnejše načine skrbijo, da prenekateri neusahljivi in žlahtni človekovi ustvarjalni dosežki pridejo do nas, v nas in med nas. S tem ne bogatimo samo svojega načina vsakdanjega življenja, temveč vnašamo v naše medsebojne človeške odnose nove prvine in kvalitete, ki plemenitijo in počlovečujejo (huma-nizirajo) celostni utrip ustvarjalne- ga, proizvodnega, družinskega in medčloveškega, občekrajevnega, občinskega in pokrajinskega razvoja ter napredka,« je v uvodu svojega govora povedal prof. Milan Natek. Poudaril je, da je v zadnjih dveh stoletjih Savinjska dolina dala mnogo odličnih mož in žena, ki so se s svojim neprecenljivim delom trajno zapisali v zgodovino slovenskega naroda. »Ustvarjalni in razmišljujoči Savinjčani se niso nikdar zapirali v svoje ozke domače loge in lokalne okvire ter meje, temveč so vedno iskali stike in ustvarjalne povezave s sosedstvom kakor tudi tujino.« Lahko smo iskreno ponosni, je med drugim povedal prof. Natek, da je v Novem Celju živela in ustvarjala Fany Hausmanova, prva slovenska pesnica, ki je objavljala v Celjskih oziroma Slovenskih no-vinah. Pripovednik Janko Kač je že leta 1943 prejel medvojno Prešernovo nagrado za povest Na novi- Priznanja za delo na kulturnem področju Letos največ Savinovih odličij za ohranjanje kulturne dediščine Vsako leto na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika v občini Žalec župan podeli tudi Savinova odličja, priznanja posameznikom in skupinam za dosežke na kulturnem področju. Predloge za dobitnike priznanj po javno objavljenem razpisu sprejema župan. Letos je bilo podeljenih pet Savinovih odličij. Vera Kolšek je prejela najvišje priznanje, Savinovo nagrado s plaketo. Njeno delo je od prvih službenih let v Pokrajinskem muzeju Celje zelo povezano tudi s Savinjsko dolino. Kot kustosinja za klasično arheologijo je leta 1956 in 1959 sodelovala pri arheoloških raziskavah Rimske nekropole v Šempetru. Po končanih izkopavanjih je s profe-sorjema Klemencem in Petrujem pripravila rekonstrukcijo, šempetr-. skih grobnic, ki so jih ponovno postavili leta 1959 in 1960. Nekropola je bila urejena kot arheološki park in odprta za javnost 1. avgusta leta 1960. Izkopavanja pa so se nato nadaljevala še na vzhodnem delu nekropole, in sicer v letih od 1964 do 1967 pod vodstvom Vere Kolšek. Izkopali so skoraj sto rimskih grobov, ki so ležali severno od rimske ceste Emona - Celeia. Tudi 300 metrov dolg ostanek makadamske ceste, temelje grobnih parcel in grobov različnih oblik, so uredili kot arheološki park in ga za javnost odprli leta 1979. Vera Kolšek je izkopavanja dopolnila z arheološko topografijo celotne Savinjske doline, je avtorica mnogih strokovnih objav, za širšo javnost pa je napisala Vodnik po šempetrski nekropoli, ki je prvič izšel leta 1974. Tudi po upokojitvi se ni poslovila od arheologije, pripravila je nov, vsebinsko in oblikovno bogatejši vodnik, ki ga je Pokrajinski muzej Celje izdal ob sodelovanju ministrstva za kulturo in občine Žalec. Cita Galič je prejela Savinovo plaketo za svoje dolgoletno delovanje na področju slovenske glasbe, vztrajno pedagoško delo z mladimi glasbeniki, predvsem pa za aktivno ljubiteljsko delovanje in oživljanje kulture v hribovitem predelu Marija Reke, kjer je organizirala tudi prireditev Pojemo in godemo. Cita Galič je prva otroška leta preži- vela prav v Marija Reki, se nato pre^ selila v Trbovlje. V tamkajšnji glasbeni šoli se je učila igranja na citre in klavir, srednjo glasbeno šolo je obiskovala v Ljubljani, kjer se je nato vpisala še na akademijo za glasbo - smer glasbena pedagogika. Po poroki se je preselila v Dravograd, učila na glasbeni šoli na Ravnah in vodila kar nekaj pevskih zborov tudi onstran meje. Na glasbeni šoli v Celovcu je poučevala kar 16 let. Leta 1992 se je preselila v Šempeter in kot samostojna kulturna delavka zdaj poučuje citre v mnogih krajih Slovenije. Ves čas je bila članica narodnozabavnega ansambla Slovenija, kaseto je posnela tudi s kvintetom Ajda in kvartetom Zven, lani pa je s svojo družino posnela in izdala kaseto in zgoščenko z božičnimi pesmimi. Zadnja leta aktivno sodeluje na srečanjih in državnih tekmovanjih slovenskih citrarjev, vodi strokovni odbor za citre pri Zvezi kulturnih društev Slovenije, izdala je priročnik Začetna šola za citre in notno zbirko Najlepše melodije sveta, pripravlja pa tudi notno zbirko z božičnimi in slovenskimi narodnimi pesmimi. Savinovo plaketo sta letos prejela tudi dominikanca v župnijski cerkvi svetega Nikolaja Žalec župnik Viktor Arh in kaplan Jože Rupnik. Pater Viktor je župnik v Žalcu od leta 1975 in vse od takrat sta s patrom Jo-ž e t o m opravila izredno veliko tako organizacijskih kot fizičnih del pri obnovi cerkve. V skoraj 20 letih obnovitvenih del župnijskih stavb, cerkve in drugih sakralnih objektov sta opravila življenjsko delo pri ohranjanju kulturne dediščine. Ob obilici lastne prizadevnosti sta ob nasvetih Zavoda za spomeniško varstvo uspela obnoviti objekte, ki so bili že obsojeni na propad, mnogi od njih pa sodijo v enega najstarejših delov starega mestnega jedra Žalca. S primernim pristopom k organizaciji obnovitvenih del sta tudi v ljudeh znala vzbuditi čut za ohranitev kulturnih spomenikov, kamor seveda sodijo tudi verski objekti. Savinovo priznanje je prejel župnik Jože Kovačec s Polzele, prav tako za prizadevnost na področju ohranjanja kulturne dediščine na območju Polzele. Jože Kovačec je župnik na Polzeli od leta 1990. Ves čas se je vneto zavzemal za strokovno obnovo sakralne dediščine -tako je bila leta 1993 obnovljena poslikava cerkve svetega Križa na Gori Oljki, leta 1994 je bila obnovljena cerkvica sv. Miklavža na Vimperku, pred dvoma letoma pa cerkvica sv. Florjana v Šeneku, ki je bila tudi spet usposobljena za verske obrede. Lani je bila končana obnova starega dela župnijske cerkve sv. Marjete na Polzeli. Obnovitvena dela so potekala s pomočjo strokovnjakov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, pomembno pa je tudi dejstvo, da je pretežni del denarja za ta del zbrala od župlja-nov. Letos načrtujejo še obnovo fasade cerkve na Gori Oljki. Savinovo priznanjeje prejelo tudi kulturno društvo Galicija. Ljubiteljska kulturna dejavnost je v Galiciji zaživela še posebej v zadnjih treh letih. Prej dve kulturni društvi so združili v eno in se še posebej posvetili ljudskim običajem, njihovem uprikazovanju in s tem ohranjanju. Že tretje leto so izvedli večdnevno prireditev Gališki dnevi, v kateri sodelujejo, poleg članov društva, tudi zunanji soustvarjalci. Organizirajo kiparsko kolonijo, raz^ stave, gledališke in pevske prireditve. V lanski sezoni je gledališka skupina društva uspešno izvedla dve predstavi - prikaz ohcetnega običaja, ki so ga pripravili in za oder priredili po ustnem izročilu, in predstavo Antona Ingoliča Krapi. Priznanje je prejel Ivo Lindič, predsednik kulturnega društva Galicija in eden najbolj zaslužnih za ponovni kulturniški razcvet v Galiciji. K. R. Foto: T. T. Cerkev na Gori Oljki bodo obnovili Cerkev sv. Križa na Gori Oljki, na nadmorski višini 734 m, je znamenita romarska pot z enkratno notranjostjo in mogočno zunanjostjo. Vidna je daleč naokrog in je nekakšen simbol Savinjske in Šaleške doline. Ta cerkev je bila zgrajena pred 240 leti, gradili pa so jo tri leta. Zanjo sta značilna dva zvonika, v prezbiteriju te baročne stavbe pa sta dve veliki umetniški deli. Prvo je baročni oltar, ki prikazuje zadnjo večerjo, delo Ferdinanda Galla, drugo pa slika Fortunata Berganta Jezus na Oljski gori. Streho in zvonika so pred leti že obnovili s prostovoljnimi prispevki, leta 1995 pa je bila obnovljena tudi notranjost. Cerkev stoji prav na vrhu Gore Oljke in je zaradi tega zelo izpostavljena. To se pozna predvsem ometu, ki ga je močno spral dež, marsikje se ne oprijema zidu in odpada, s tem pa postaja nevaren tudi za obiskovalce. Župnijski pastoralni svet na Polzeli, kamor cerkev na Gori Oljki spada, je že v lanskem letu sprejel sklep, da takoj pričnejo priprave za obnovitev fasade. Ta cerkev je kulturnozgodovinski objekt, zato naj bi pri tem projektu sodelovali tudi strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ce- lju in Mariboru. Imenovan je že gradbeni odbor, predsednik je pol-zelski župnik Jože Kovačec. Odbor bo poskrbel za potrebna soglasja in vodil vsa gradbena dela. Seveda pa je za tako obsežno in zahtevno nalogo potrebnih veliko finančnih sredstev. Pri tem računajo na razumevanje in pomoč vseh, ki jim je cerkev na Gori Oljki pri srcu kot romarska pot ali kot kulturno-zgo-dovinska znamenitost ali kot turi-stično-planinska točka, ki bo po končani obnovi primerno osvetljena. S tem bodo zaključena večletna prizadevanja, da bi ohranili ta sakralni in kulturni biser Savinjske doline. Na sliki: Cerkev sv. Križa na Gori Oljki. T. TAVČAR KULTURNO DRUŠTVO VRBJE prisrčno vabi na kulturno-zabavno prireditev ob 8. marcu, ki bo V SOBOTO, Z MARCA 1998, ob 19. uri. V bogatem in pestrem kulturnem programu bodo sodelovali krajani Vrbja in učenci OŠ Žalec. Po programu bo za veselo rajanje in prijetno razpoloženje skrbel Stanko Gaberšek, za dobro postrežbo hrane in pijače pa bodo skrbeli člani KD Vrbje. O mladostnikih_________________________ Danes, 18. februarja, bo ob 18. uri v občinski matični knjižnici okrogla miza na temo Mladostnik v tem trenutku. Na njej bodo skušali predstavniki Mestne skupnosti Žalec, Osnovne šole Žalec, Centra za socialno delo in policije odgovoriti na vprašanje, kako preprečiti razna nasilna dejanja in pojave, ki se širijo med mladostniki v Žalcu. ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; telefon in telefaks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546, elektronska pošta: ¡nfo@savinjski-obcan.si domača stran: http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE V Grižah komedija in občni zbor Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Griže je ob kulturnem prazniku svojim članom in sokrajanom podarilo brezplačen ogled komedije Odlikovanje. Sledil je občni zbor društva, na katerem so med drugim potrdili program prireditev v tem letu. Že 21. februarja bodo organizirali veliko pustno maškarado z Ireno Vrčkovnik, 7. marca prireditev ob dnevu žena z naslovom Naj sonce pozlati vaš dan, 29. marca pa bo v Grižah gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Štajerc v Ljubljani. Poleg tega bo tudi letos v Grižah: koncert domačega ženskega pevskega zbora, Miš maš, rock žur, revija zlate citre, tretje državno prvenstvo citrarjev, pripravili pa bodo tudi martinovanje. K. Letošnji kulturni mesec, februar, je bil resnično pester in z njim so se kar najlepše spomnili na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Sicer pa na preboldski osnovni šoli, kot tudi na drugih šolah, poudarjajo kulturo in kulturno ustvarjanje. D. NARAGLAV POLZELA: Drugo leto stoletnica Na občnem zboru so se sestali člani in drugi gostje Kulturnega umetniškega društva Polzela. Iz obširnega poročila predsednika društva Marka Slokarja je razvidno, da so bili zelo delavni tako na področju kulture kot pri skrbi za svoj kulturni dom. V društvu deluje enajst sekcij. Najbolj množično je zborovsko petje, saj imajo tri pevske zbore, kvintet Lastovka, uspešno pa deluje tudi šolsko kulturno društvo. V program za letošnje leto so poleg že ustaljenih prireditev zapisali še priprave na stoletnico obstoja društva, ki jo bodo praznovali drugo leto. Pri obnovi doma pa je letos na vrsti velika dvorana, saj nameravajo oblaziniti sedeže v dvorarri in obnoviti oder. V mali dvorani pa bodo zamenjali okna, police in zavese. Hojla ho« z Marjanom Marinškom Pika Nogavička vse od leta 1945, ko je na Švedskem izšla prva - žepna izdaja zgodbic o nenavadni deklici, navdušuje otroke po vsem svetu. V Sloveniji so njene prigode prvič izšle leta 1958, ko jih je prevedla Kristina Brenkova. Marjan Marinšek je bil takrat že petnajstleten fant, a ga je Pika Nogavička tako očarala, da je hotel spoznati njeno avtorico. Skoraj 40 let pozneje je napisal biografijo Astrid Lindgren in jo prejšnji teden predstavil tudi v žalski knjižnici. Predstavitve knjige se je žal udeležilo bolj malo obiskovalcev, ki so tako zamudili mnoge zanimive podrobnosti o avtorici Astrid Lindgren, njeni Piki Nogavički in drugih knjigah. Pisateljico je prvič srečal v Novem Sadu, kar trikrat pa jo je obiskal na Švedskem, prvič leta 1989. Biografija je izšla ob 90-letnici Astrid Lindgren, Marjan Marin-lotil - po lastnih besedah - predvsem zato, ker ga je tako zelo spominjalo na njegovo otroštvo v Kozjem, so tudi mnogi citati pisateljice, ki je prvo knjigo izdala šele Biografija je namenjena odraslim. Pravzaprav tudi Pika Nogavička, ki uči starše, da so otroci predvsem ljudje. K. R. V mesecu kulture Februar je mesec kulture in tudi v občinski matični knjižnici v Žalcu se je zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev. Včeraj so literarni večer pripravili avtorji zbirke Pesmi štirih. Svoja razmišljanja o poeziji in kulturi so predstavili Kajetan Kovič, janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Danes zvečer pa bo prav tako v žalski knjižnici še predavanje ob diapozitivih in izvirni glasbi s Himalaje. Alpinist, popotnik in fotograf Franci Horvat je svoje predavanje naslovil: Pozdravljena, Himalaja! V vabilu je zapisal: »Ko mi je dovolj civilizacije, se odpravim v gore južne Amerike, Himalaje ali grem v Alpe. Vabim vas, da z mano obiščete Nepal, Tibet, Indijo in se poskušate vzpeti na kakšen vrh Himalaje.« Predavanje o Himalaji bo danes (sreda) ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. K. R. V prejšnji številki Savinjčana smo vas povabili, da sodelujete v naši akciji zbiranja starih fotografij, nastalih na drugem slovenskem taboru v Žalcu. Letos namreč mineva 130-letnica tega tabora. Tokrat objavljamo prvo fotografijo, ki sicer ni nastala na taboru, pač pa na eni izmed prireditev, posvečenih temu dogodku. Natančna letnica nastanka posnetka ni znana, fotografijo pa je posnel Mirko Pečar iz Prebolda oziroma takrat še Svetega Pavla pri Preboldu. Z zaključka plesnih vaj Osnovna šola Prebold Pestri februarski kulturni dnevi Prav na današnji dan poteka v OŠ Prebold celodnevni kulturni dan, ki je v znamenju skorajšnjega pusta. Šolarji so pod vodstvom svojih učiteljev, mentorjev dramskih, recitatorskih in drugih krožkov pripravili bogat kulturni program. Osnovni moto njihove prireditve je obujanje pustnih običajev na Slovenskem. Ta prireditev pa je tudi zadnja v nizu pestrih februarskih kulturnih dnevov. Začelo se je že z avdicijo za nastop na proslavi slovenskega kulturnega praznika. Temu je sledila vaja za nastop na tej proslavi. Vmes je potekalo šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Učenci sedmih in osmih razredov so v sklopu celodnevnega kulturnega dne, ki je bil dan zatem, obiskali Ljubljano in si ogledali zanimivo gledališko predstavo. Naslednji dan, v petek, 6. februarja je bila proslava slovenskega kulturnega praznika. Sobota je bila športno obarvana, z udeležbo na maratonu v smučarskih tekih na Pokljuki. Z gledališčem pa so se dan po prazniku seznanili tudi učenci četrtih, petih in šestih razredov, ki so si ogledali gledališko predstavo v celjskem gledališču. Želo prijetno in slovesno pa je bilo tudi ob zaključku plesnih vaj učencev osmih razredov. Plesni učitelj prof. Milan Štumberger iz Velenja je ob zaključku tečaja s svojimi varovanci najprej pokazal staršem otrok in drugim standardne in latinskoameriške plese. Nato so učenci šli po enega od staršev: učenke po očete, učenci po matere, in skupaj z njimi zaplesali angleški valček. Ob koncu pa so učenci zaplesali še v ritmu disko glasbe. Ob 130-letnici tabora Kulturniki v Preboldu ne držijo križem rok V Savinjčanu smo objavili že kar nekaj prispevkov v zvezi s prostorsko problematiko kulture v Preboldu. Omenjajo se trije objekti, kjer naj bi imela možnost delovanja kulturna društva s krajevno knjižnico, vendar enotnega mnenja o tem, v kateri objekt naj bi se najbolj splačalo vlagati pičli denar, ki je na voljo (doslej so ga še največ zbrali krajani z obiskom dobrodelnih prireditev), še vedno ni. V kakšnem stanju so ti objekti, smo se zato hoteli prepričati na lastne oči. Javnosti je pravzaprav še najbolj znana dvorana v zadružnem domu, kjer zdaj potekajo skoraj vse kulturne prireditve. Vendar je dvorana v lasti kmetijske zadruge, za njeno uporabo pa mora krajevna skupnost ali kulturno društvo plačati najemnino. Če bi krajevna skupnost z zadrugo podpisala pogodbo o najemu, bi najemnina znašala mesečno za tisoč nemških mark tolarjev. Tega stroška po besedah predsednika sveta Marjana Žoharja krajevna skupnost ne more prevzeti, ker nima ustreznega vira, kulturno društvo Svoboda pa še manj, pravi njegova predsednica Anica Trivan. Dvorana je tudi sicer potrebna temeljite prenove in posodobitve. Dom svobode prav tako propada. Vlaga in mraz pozimi razžira-ta knjige v krajevni knjižnici, čitalnica je zaradi mraza zaprta, prostora za vse knjige je že zdavnaj premalo. V pevski sobi pevci kljub skromnemu ogrevanju vztra- doma z dvorano podrli in zgradili novo dvorano z dodatnim prostorom nad njo, tu bi lahko imela na. Njen lastnik je Tekstilna tovarna Prebold, še vedno pa je v zvezi z njo nerešen denacionalizacijski postopek. Dokler ta ne bo končan, je težko reči, kakšna bo njena usoda. V graščini je precej stanovanj, del graščine s posebnim vhodom, pa je skoraj prazen. Keramična peč in ostanki zelo lepih fresk na stropu dvorane še pričajo o nekdanji veličini graščine, na- risana scena na delu zidu pa o tem, da so v tem prostoru pred leti prirejali tudi igre. Toda predvsem strop in tla so potrebna temeljite obnove. Spodbudno pa je, da ima graščina vendarle novo streho. Kot je povedala Anica Trivan se kulturnemu društvu prostori ne zdijo primerni za knjižnico, v dvorano s freskami na stropu pa tudi kinodvorana najbrž ne sodi. Preboldčani bi radi obnovili in dogradili Dofn svobode Vsekakor pa bi lahko imela tu krajevna skupnost reprezentančne prostore, ki bi jih lahko uporabljala tudi za nekatere kulturne prireditve in denimo poroke. Celoten kompleks graščine bi bil še posebej atraktiven s turističnega vidika, še zlasti, če bi spet oživili gostinsko ponudbo v »grajski kuhinji«. A obnova gotovo ne bo poceni, kdorkoli se je bo že lotil. Ker je pravzaprav vsaka rešitev povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi, je po eni strani razumljivo, da odločitve tako dolgo ni. Razen odločitve vodstva kulturnega društva, da bo vztrajalo pri svojem načrtu, da za kulturo priskrbijo utrezne prostore in to čim prej. K. R. Knjižnica, ki je zelo bogata domuje v pretesnih in mrzlih prostorih. jajo z vajami. Nekdanja dvorana je. milo rečeno v razsulu, napolnjena z goro odpadnih predmetov, večina izvira iz Tekstilne tovarne, ki je uporabljala dom za svoje potrebe. Kulturno društvo Svoboda oziroma njegovo vodstvo se zavzema za obnovo doma in ni navdušeno nad idejo, da bi knjižnico in kinodvorano selili na drugo lokacijo. Izdelan je že projekt, po katerem bi zadnji del prostore godba in tudi društvo upokojencev. Knjižnico bi razširili in napeljali centralno ogrevanje. Takšna obnova bi po prvih ocenah stala več kot 50 milijonov tolarjev. Precej denarja je društvo že zbralo z dobrodelnimi prireditvami in sodeč po sodelovanju krajanov na njih se zdi, da ljudje podpirajo obnovo Doma svobode. Tretji objekt, ki bi lahko bi! reprezentančen za kraj pa je grašči- S4VL^± PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel:. 063/702-250, faks: 702-251 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: * CEMENT * APNO * OPEKO * SCHIEDEL DIMNIKE * * IZOLACIJSKE MATERIALE * * KRITINE: bramac, bobrovec, creaton, jamina in druge * * OKNA VELUX * * BETONSKE IZDELKE * TLAKOVCE * PRANE PLOŠČE * * ROBNIKE * KERAMIČNE PLOŠČICE * BETONSKO ŽELEZO * * ZIDARSKO ORODJE IN DRUGO... 'za VSE IZDELKE NUDIMO 5-ODSTOTNf ^_______GOTOVINSKI POPUST!________ BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT, RAZEN ZA OPEKO MODUL IN ZIDAKE. MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. V SAMU N/SI NIKOLI SAM. V dvorani z bogatimi freskami v graščini je že nekaj desetletij skladišče tekstilne tovarne PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spo&tovanil V minulih dneh smo si izrekli marsikaj lepega, odprli svoja srca in drug drugemu izkazali svojo ljubezen. V dneh, ki prihajajo se bomo veselili in zganjali pustne norčije. Pust bo imel velika usta. Pri nas dobrot zanj ne bo manjkalo. Enako tudi ne daril za praznike, ki sledijo pustu. Pridite in se prepričajte! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Eno pomembnih dejstev, ki bi se jih morali držati, da bi naše življenje potekalo tako, kot bi želeli, je... Verjemite in videli boste_______________________________ Nisem se zmotila. Nisem nameravala napisati: Ko bom videla, bom verjela, kot se učimo iz generacije v generacijo. Spomnite se, kako gladko je šlo vse, če ste že vnaprej globoko v sebi vedeli, da se pri določeni stvari ne more nič zalomiti. Je vse potekalo, kot je bilo zaželeno, naključno ali zato, ker dogodka nismo blokirali s kopico negativnih misli: Kaj bi bilo, če... Kaj pa, če..., Ko bi le... in podobnim. Avtor nas v Verjemite, in videli boste prepriča, da je zelo pomembno, da mislimo in razmišljamo le pozitivno. Podobno vleče nase podobno. Osebe, ki jih srečujemo, dogodki okoli nas so projekcije naših misli. Vse, kar se nam postavi pred nos, je tu zato, da bi se iz tega kaj naučili. Zoprna prodajalka, tečen sosed, nergava sodelavka. Vse, kar se zgodi, je svojevrsten odsev naših prepričanj. Če smo prepričani, da so prodajalke tečne, bomo naleteli na same takšne. Če pa se potrudimo spremeniti prepričanje, se s pozitivnimi mislimi napotiti v trgovino, bo takšnih prodajalk vse manj. Kam so izginile, se bomo spraševali. Ampak najprej je treba spremeniti prepričanje, šele potem se bodo te stvari resnično dogajale. Kar zakričimo v gozd, se nam vrne nazaj v obliki odmeva. Vse, kar pošiljamo od sebe, se nam nekega dne vrne. V takšni ali drugačani obliki. Če mislimo pozitivno, se nam bodo dogajale pozitivne stvari. Misli, ki jih pravilno negujemo in ponotranjimo, bodo postale resničnost v materialnem svetu. Razmišljamo v sličicah in te sličice postanejo resničnost. Lahko se potrudimo in iz naših misli vržemo ven tiste s slabim izidom, pustimo pa tiste z ugodnim. Poleg tega si vstavimo v misli še nove pozitivne sličice. Predstavljamo si kaj, kar si resnično želimo; da potekajo reči tako, kot si želimo. Vse, kar kasneje podzavestno storimo, je posledica slike, ki si jo vstavimo v možgane, preden se česa lotimo. Torej je potek dogodkov odvisen od tega, kakšne so naše misli. Za prepričevanje podzavesti z nečim pozitivnim nam pomagajo pozitivne prireditve. To so pozitivno naravnani stavki, ki jih lahko sestavimo sami in jih večkrat ponavljamo. S tem'se nam pozitivne misli usidrajo globoko v podzavest. Npr.: Prodajalke so zabavne in vedno me spravijo v dobro voljo, bi lahko bila ena takšnih pritrditev. In ko začnete v to verjeti, se bodo stvari začele tako tudi odvijati. Zdaj vidite, zakaj moramo najprej verjeti, da bomo videli. Če bomo čakali, da bomo najprej videli in bomo šele potem verjeli, tega ne bomo doživeli; svojega življenja ne bomo nikoli spremenili na bolje. Velja tudi, da: kakor misliš, takšen boš. Predstavljate si, da ste vizualno takšni, kot si želite. Predstavljajte si, da ste že tam, kjer želite biti. To bo v podzavesti obveljalo za resnico in dejanja za uresničitev bodo sledila sama po sebi. Tisto, na kar misliš, se povečuje. Če mislimo samo o tem, kako zoprni so vsi, bodo iz dneva v dan bolj zoprni. Poskusimo spremeniti svoje življenje. Poskusimo vanj pritegniti ljudi, ki bi jih želeli imeti okrog sebe. Prva stvar za uresničitev tega je, da sami postanemo eden od njih. Podobno privlači podobno, oddajamo pa lahko samo tisto, kar je v nas samih. Kar naenkrat bomo obkroženi z odkritosrčnimi ljudmi, na primer. Takšnimi, kot smo mi sami. Če smo. Poleg tega moramo našo podzavest prepričati, da nas obkrožajo odkritosrčni ljudje. Izmislite si stavek kot: Obkrožajo me odkritosrčni in pošteni ljudje in si ga vedno znova ponavljajte; preden zaspite, na sprehodu. In ne blokirajte vsega z negativnimi mislimi, da je vse skupaj nesmiselno. Mi sami smo tisti, ki ustvarjamo dogodke v našem življenju in pritegujemo vanj različne ljudi. To, kar vidimo, je odraz tistega, kar verjamemo. Drugače povedano: vse, kar doživimo, je bila najprej misel. Vzemimo najprej kot primer materialne dobrine. Če se miselno ukvarjamo s tistim, kar nimamo, vlagamo v to svojo energijo in pomanjkanje se še poveča. Če ves čas razmišljamo o svojem prehladu, se ta poveča, če verjamemo, da prepih povzroči nahod, ga bomo ob vsakem prepihu res dobili. Začnite usmerjati svoje misli na tisto, kar imate in nikoli ne pustite »revnim« mislim, da bi se prikradle v zavest. Obilje vlada vsepovsod. Edine meje so tiste, ki jih sami začrtamo, tako da verjamemo vanje. Opustimo negativne misli in se začnimo zahvaljevati za vse, kar imamo. Ko bomo mislili na to, kaj vse že imamo, bo to rastlo. Ko v nekaj globoko verjamemo, če si nekaj resnično želimo, teži celo stvarstvo k temu, da se te sanje uresničijo, bi rekel alkimist. V Verjemite, in videli boste bi dodali: uresničitev sledi, če si je sami ne bomo blokirali z negativnimi mislimi in poudarjanjem, da se kaj takšnega nam res ne more zgoditi. Barbara Čeh IVA AVTO D ELI d. o. o. Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA - ALFA - LADA SAMARA - VW GOLF - FIAT Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE £ CEVI ir- ■ Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo. • • • • • Uspešni in dejavni v raznih sekcijah Želijo si dovoljenje za postavitev koče v Ruškem gozdu Društvo upokojencev Petrovče nima še tako dolge samostojne poti kot nekatera druga društva v dolini, saj so bili člani prej delavni v žalskem društvu upokojencev. Ne glede na komaj nekajletno delo pa so z doseženim lahko zadovoljni, njihova aktivnost pa tudi v ničemer ne zaostaja za drugimi društvi. O tem smo se pred časom tudi sami prepričali v pogovoru z njihovim predsednikom Martinom Pevcem, ki je krmilo društva prevzel pred letom dni. »Iskreno rečeno, vodenje društva sem prevzel v času, ko je to že uspešno delovalo, za kar imata zasluge moja predhodnika, in sicer Zoran Razboršek kot prvi predsednik društva in Andi Goršek, katerega sem nasledil jaz. Društvo šteje okrog 450 članov. Ta številka pa bi bila lahko še višja, če bi se v društvo včlanilo še okrog 200 do 250 upokojencev. V društvo so vključeni upokojenci iz območja, ki zajema KS Petrovče. Naši najstarejši članici sta 93-letna Marija Lesjak iz Levca in 91-letna Ana Mikeln iz Petrovč. Sicer pa je v društvo včlanjenih 16 članov, starejših od 85 let. Med moškimi pa je najstarejši član Matija Planinšek, ki bo letos star 90 let,« je v uvodu našega pogovora povedal Martin Pevec. V nadaljevanju je naš sogovornik predstavil delovanje društva, ki se lahko pohvali z različnimi SERVIS BELE TEHNIKE TER SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV in SUŠILCEV. SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV /F Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 NAJVECJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOM V TRGOVINA ŠTORMAN družabna srečanja. Dobivamo se na raznih piknikih, ob dnevu žena, ob martinovanju in podobnih priložnostih. Sekcija za gobarjenje petkrat do šestkrat organizira nabiranje gob. Tisto, kar naberemo, potem tudi pojemo. Udeležujemo se tudi občinskega tekmovanja upokojencev v nabiranju gob, ki je vsako leto na Vranskem. Za tiste člane, ki se vseh teh aktivnosti zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morejo udeleževati, pa imamo nekakšen klepet ob kavi, ki je posebej organiziran preko celega leta v gasilskem domu v Petrovčah. Dobimo se enkrat na mesec in ta srečanja vedno poskušamo narediti zanimiva. Sicer pa naši člani radi tudi šahirajo in kvartajo v našem gostinskem lokalu oziroma na sedežu društva v Dobriši vasi. Tako rekoč sko- rajda vsak dan v tednu se kaj dogaja,« še doda naš sogovornik Martin Pevec. Spregovorili smo še o marsičem, ob koncu pa je Martin Pevec še povedal, da želijo v gozdičku v Ruškem gozdu, ki jim ga je odstopil Zoran Razboršek, postaviti svojo brunarico, urediti skupaj z gozdarji gozdno učno pot in zgraditi manjše igrišče ter si tako urediti svoj prostor v naravi, ki bo omogočil društvu še boljše pogoje za delo. Problem pa je ustrezno dovoljenje, saj so že dvakrat dobili negativni odgovor. Upajo, da bodo na občini vendarle podprli njihova prizadevanja in jim omogočili uresničiti veliko željo, saj so v to vložili že veliko prostovoljnih delovnih ur. D. Naraglav Martin Pevec sekcijami. Med najbolj delavnimi je sekcija za izlete. Bili so na raznih izletih po Sloveniji, v Italiji, Avstriji, na Madžarskem. Na leto organizirajo okrog deset izletov, od tega so trije nakupovalni. Običajno so to enodnevni izleti, je pa bil že kakšen tudi dvodnevni. Zelo delavna je tudi pla-ninsko-pohodniška sekcija. Obiskujejo razne planinske točke in vsako leto gredo na osem do devet planinskih pohodov. Že večkrat so bili na Gori Oljki, v Mariji Reki in potem na Smrekovcu, na Kriški gori, na Limbarski gori, na Pohorju, na Peci, pri Črnem jezeru in drugod. Za dobro telesno vzdržljivost člani skrbijo tudi pri telovadbi v telovadnici OŠ Petrovče, pri igrah na ruskem kegljišču, streljanju z zračno puško, metu krogov, raznih trim vajah, pri kolesarjenju in še kje. »Vse to aktivnost vodijo vodje posameznih sekcij, brez katerih bi težko uresničevali načrtovan program. Ob vseh teh aktivnostih ne gre pozabiti na razna AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 POSKRBITE ZA VAŠE UDOBJE IN ZA VARNOST VAŠEGA AVTOMOBILA! - AVTOAKUSTIKA AKUMULATORJI Avtoradio [j£ gg0 Q .I !-i_ ),00 SIT 100 Ah 44 Ah 11.500,00 SIT 5.424.00 SIT 0 - ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL, - POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV - CENTRALNA ZAKLEPANJA - AVT0ALARMI MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. IMATE TEŽAVE Z VASO VIDEO-, AVDIONAPRAVO? OBRNITE SE NA SERVIS TV - VIDEO -AVDIO - HI-FI POPRAVILO VSEH ZNAMK VIDEO-, AVDIONAPRAV TER pooblaščeni servis: SONY, GRUNDIG, GOLDSTAR, SAMSUNG, SELEČO, SCHNEIDER, ICeS, LENCO DUŠAN SLUGA Poslovna enota: ŽALEC Mariborska 60, 3000 CELJE Kidričeva 4, 3310 ŽALEC tel./faks: 063/31-508 tel./faks: 063/716-805 Nasveti o telefoniji in mobilni telefoniji V firmi MSA iz Šempetra, ki je specializirana za telefonijo in mobilno telefonijo, smo se odločili, da Vam v tem prispevku predstavimo nekaj gsm-mobilnih aparatov in Vam na ta način pomagamo izbrati mobitel, ki je po funkcionalnosti najbližje Vašim potrebam in željam. Tokrat Vam predstavljamo naslednje 3 tipe gsm-mobitelov: NAJBOLJ PRODAJAN MODEL V LETU 1997: • Panasonic EB-G500: pisarna v malem čas pripravljenosti do 90 ur, čas pogovora do 260 min (z najmočnejšo baterijo), snemanje pogovora: 20 sek, 140 številk telefonskega imenika, 4-vrstični zaslon, 3 melodije in jakosti zvonjenja, vibracall za diskretno opozorilo na klic (v javnosti po nepotrebnem ne vzbujate pozornosti), osvetljena tipkovnica, shranjevanje, prikaz in ponavljanje izbiranja do 10 dohodnih klicev, teža 215 g (s standardno baterijo). • Siemens STO: telefoniranje v barvah čas pripravljenosti do 100 ur, čas pogovora do 10 ur, dinamični telefonski vložek za naravni zvok, nastavitev glasnosti sprejema po želji, brezšumni mikrofon, funkcija izključitve mikrofona, 15 melodij, 5 stopenj glasnosti zvonjenja, barvni prikazovalnik za inovativno vodenje po menijih, grafični prikazovalnik z visoko ločljivostjo, dinamična prilagoditev velikosti cifer, predstavitev stanja vzpostavljenih zvez s simboli, demonstracija programa brez kartice, osvetljena tipkovnica, snemanje pogovora: 20 sek (telefonski pogovor ali funkcija narekovanja v stanju pripravljenosti), telefonski imenik za 50 številk spomina (plus spomini na SIM-kartici), razvrščanje imen v skupine (npr.; zasebna/poslovna), shranjevanje, programirljiva tipka za hitro izbiranje, večkratna varnostna funkcija, konferenčna zveza, prenos podatkov 9.600 bit/s, daljinsko upravljanje, teža 185 g, OPCIJA: vibracijska baterija • Samsung SH-G250 - NOV MODEL NA TRŽIŠČU!!! čas pripravljenosti do 40 ur, čas pogovora do 3 ure 20 min (z najmočnejšo baterijo), avtomatičen prevzem pogovora po nastavljenem številu zvonjenj s pritiskom poljubne tipke, vibracall kot tihi poziv, izkjučitev mikrofona med pogovorom (mute), nastavitev jakosti pogovora, prikaz časa trajanja pogovora, 1-99 številk spominov telefonskega imenika, pregled spominov po črkah ali po lokaciji, 10 lokacij za hitro izbiranje, avtomatska blokada po izključitvi napajanja, več melodij in jakosti zvonjenja, zaščita dostopa do nekaterih funkcijskih nastavitev in lokacij pomnilnika (possvvord), opozorilni signal po vsaki minuti pogovora, alfanu-merični zaslon (3 vrstice po 12 znakov - 2 vrstici simbolov), teža 175 g s standardno baterijo. Vsi trije tipi aparatov omogočajo: elektronsko zaklepanje tipkovnice pred nepooblaščeno uporabo, klic v sili brez kartice, števec s ceno pogovorov, preusmeritev pozivov na drugo telefonsko številko, pošiljanje in sprejemanje kratkih pisnih sporočil, pošiljanje podatkov in faks sporočil po osebnem računalniku s kartico gsm-modem, dentifikacijo kličočega, indikator jakosti signala in polnosti baterij, funkcijo urejanja in lažji vnos in shranjevanje podatkov, prikaz in ponavljanje izbiranja do 10 dohodnih klicev, avtomatsko ali ročno izbiro omrežja. Antena pri vseh treh tipih je izvlečna, SIM kartica: mala. Na željo uporabnika se v podjetju MSA v gsm-mobitel uporabniku vstavi kartica, ki jo praviloma prejme v dveh dneh od sklenitve naročniškega razmerja po pošti ali za nekatere vrste gsm-mobitelov na enotah Mobitela d. d.. Prav tako pa našim kupcem, pa tudi ostalim, ponujamo brezplačne inštrukcije o uporabi mobitela. Funkcije jim brezplačno demonstriramo pred samim nakupom in na podlagi potreb in želj skušamo najti najboljšo rešitev glede izbire aparata za posameznika. V primeru reklamacij ukrepamo takoj. Ker smo specializirani, je stranki omogočeno, da dobi katere koli informacije v zvezi s telefonijo in mobilno telefonijo. Pri nas poleg telefonije ne tržimo še vsega ostalega, kot se to pojavlja v nekaterih firmah, kjer so mobilni aparati le lepotni dodatek redni ponudbi, informacije v zvezi s tem pa so zato dostikrat nepravilne in nepopolne. Stranke se tako glede same uporabe aparata obračajo na nas, ker jih na prodajnem mestu, kjer tržijo poleg mobitelov tudi gospodinjske aparate in kmetijsko mehanizacijo, ni moč dobiti strokovnih informacij. Vse v zvezi s telefonijo in mobilno telefonijo nas lahko vprašate po naši telefonski številki 063/40 41 ali pa vprašanja pošljete na uredništvo časopisa. Z veseljem Vam bomo odgovarjali! Saša ZIDANŠEK, oec. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 717-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN !!! NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE H! !!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE II! A 4-FORMAT - samo 8 SIT Del. čas - vsak dah od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure PRODAJA RABLJENIH VOZIL DACA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/718-222 mobitel: 0609/629-093 ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE (TRENUTNO V ZALOGI) AUDI 80 1,8 TERENSKO VOZILO NISSAN KINGCAB 2,5D 87 9.900 DEM I. 93 24900 DEM Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, od 7. do 13. ure. TERENSKO VOZILO JEEP CHEROKEE 2,5 L I. 93 22900 DEM OPEL KADET 1,8 I FRISCO 1.91 10.800 DEM OPEL VECTRA 1,8 ICD SPORt 16 V I. 96 30.600 DEM ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT. Nasilje je tudi v šolah Starost, čas, v katerem živijo, kraj, družina in okolica, v kateri se giblje, dajejo mladostniku polet -Kako pristriči krila nasilnežem? Kot skoraj vsako mesto ima tudi Žalec precejšnje težave s svojimi mladostniki. Razbite klopce, prevrnjeni smetnjaki, uničeni leseni objekti na stadionu pa razbite razne table, to je običajno njihovo delo in mestna skupnost se vsako leto zaradi tega sooča s precejšnjo škodo. Še posebej pereč je ta problem v letošnjem šolskem letu, ko se nasilno in objestno vedenje posameznikov širi tudi med šolske klopi. Skrajni čas je, da se vodstvo šole, starši, mestna skupnost, center za socialno delo in policija dogovorijo, kako pristriči krila mladim objestnežem, kako starše prisiliti, da se spoprimejo s težavami svojih otrok, in najbrž tudi to, kje mladostnikom omogočiti, da se vendarle sestajajo. Na ta vprašanja naj bi odgovorila tudi okrogla miza, ki jo bo organizirala Mestna skupnost Žalec. Kaj se pravzaprav dogaja, pa je pojasnil ravnatelj I. osnovne šole Adi Vidmajer. »Na naši šoli smo se spustili v precej obravnav posameznih primerov, pri čemer ne vključujemo samo staršev, ampak tudi zunanje dejavnike - tiste, ki bi morali v mestni skupnosti narediti še kaj drugega, kot da mladostnike le grajajo in jih preganjajo z enega igrišča na drugega in izpred blokov kdo ve kam. Želimo razčistiti te stvari, začeli pa smo v šoli, kjer je nekaj fantov, ki imajo čudne manire. Vedno pravim, da je otrok zrcalo družine in da mora družina narediti kaj zanj. Mi želimo razčistiti nekatere stvari, ki niso všeč otrokom in staršem. Kar se je dogajalo v zadnjem času, kaže na to, da ne moremo več stati ob strani.« Na žalski osnovni šoli je kar 960 učencev in 80 učiteljev. Čeprav so velika šola, izpolnjujejo vse predpisane normative. Večina učencev je zelo uspešnih, šola se lahko pohvali s številnimi projekti in dejavnostmi, toda nad to lepšo platjo dela na šoli v zadnjem času v javnosti precej bolj odmevajo prime- ri nasilniškega vedenja nekaterih učencev. Po ravnateljevih besedah je to okoli 10 učencev šestih in sedmih razredov, ki imajo skoraj več težav kot v šoli izven nje: »Zaradi njih nas kličejo stanovalci blokov, iz trgovin, razni ljudje, naj kaj naredimo s temi učenci. Ti fantje so agresivni, nesramni do drugih učencev in učiteljev, pojavljajo se kraje in razne oblike tako imenovanega filmskega obnašanja: kajenje, pijača, pojavljajo se celo nekatere droge. Ugotavljamo, da učenci v šolo prinašajo tablete svo- jih staršev in starih mam in jih dajejo drugim, ne da bi sploh vedeli, kakšen učinek imajo. Po naših ugotovitvah je povod takemu obnašanju skupina starejših mladostnikov, ki niso več naši učenci in ki mlajšim tudi omogočajo, da pridejo do tablet in podobnega.« Ti učenci vedno bolj motijo tudi pouk. Med poukom se sprehajajo iz učilnice v učilnico, po hodnikih, ne spoštujejo šolskih pravil in celo osnovnega bontona. Učitelji se ne morejo normalno pogovoriti z njimi. Nekateri učitelji celo zapustijo razred! Povsem razumljivo je, da so glas povzdignili starši otrok, ki zaradi posameznikov ne morejo normalno delati pri pouku in tako postajajo svojevrstne žrtve. In kako lahko šola ukrepa? Ravnatelj ali socialna služba odpeljeta takega učenca iz razreda, se z njim pogovorita in napišeta zapisnik. Takšni so predpisani postopki. Starše pokličejo v šolo, a ker večina od teh učencev izhaja iz neurejenih družinskih razmer, nekaterih staršev v šolo sploh ni, nekateri pa pravijo, da so sami nemočni, da jih otrok ne uboga in da gre od doma kljub njihovi prepovedi. Spet drugi starši so prezaposleni, da bi opazili, kaj se dogaja z njihovim najstnikom. Tako so na žalski šoli imeli tudi primer štirih sicer pri učenju uspešnih deklic, ki so sicer čisto zdrave zobale tabletke (menda jih je prinesel neki učenec od stare mame in naj bi pripomogle k zadrževanju urina!). Kako torej kaznovati učence, najbrž ni pravo vprašanje, ampak bolj - kako jim pomagati prebrodi- ti uporniško najstniško obdobje, jih odtegniti od slabe družbe in vsaj nekoliko izboljšati tudi domače družinske razmere? Sama šola tega gotovo ne zmore. Sploh pa takšnega učenca tudi ni mogoče izključiti iz šole. »Možno je samo prešolanje in še to, če se starši s tem strinjajo. Sicer lahko delimo samo opomine - ustni opomin, pisni opomin razrednika, ravnatelja in nato učiteljskega zbora. Šele nato se lahko pogovarjamo o prešolanju. Imamo šolski pravilnik, ki pa bolj poudarja pravice kot njihove dolžnosti in odgovornosti.« Mnoge slovenske šole imajo v času pouka celo varnostnike. S tem so poskusili tudi na žalski šoli. Tri dni je bil na šoli prisoten po en varnostnik. Uspeha žal ni bilo. Kajti tudi varnostnik nima pravice kaznovati učenca - na opozorila pa so se ti odzvali z zmerjanjem in žalitvami. / . Skrajni čas je, da šola, starši, center za socialno delo, mestna skupnost in policija (slednja predvsem v zvezi s starejšimi mladostniki in starši, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do otrok) najdejo učinkovite rešitve. Da se bo vedelo, ob katerih urah se lahko učenci kje zadržujejo, komu starši to dovolijo in komu ne. Da bodo imeli mladostniki tudi svoje pribežališče, kraj, kjer se bodo lahko zadrževali in družili, predvsem pa, da bodo starejši pustili mlajše pri miru. In če si glede strpnosti pa odnosa do alkohola in cigaret privoščimo še kratek komentar - žal naši otroci in pubertetniki večinoma nimajo lepega zgleda pri odraslih. K. R. V pomoč poklicnim voznikom Pravzaprav bo priročnik, ki ga je izdal prometni ing. Ivo Brinovec z Comilskega, ki je tudi lastnik avtošole s sedežem v Žalcu, namenjen najprej tistim, ki želijo postati poklicni vozniki, nato pa tudi vsem tistim, ki|so to že. Priročnik, ki nosi naslov Poklicni voznik, je prvi te vrste v Sloveniji in je plod dolgoletnega dela avtorja. Ivo Brinovec je leta 1985 opravil izpit za inštruktorja za bodoče voznike motornih vozil in kaj kmalu je začutil veliko vrzel pri poučevanju voznikov tovornih vozil. Lotil se je zbiranja gradiva, pisanja in fotografiranja, zadnja štiri leta se je s tem še posebno intenzivno ukvarjal, v to je vložil veliko časa, dela in tudi sredstev. Priročnik je razdeljen na osem poglavij, ki obdelujejo najpomembnejša zakonska določila na področju prometa, ustroj vozila, saj mora biti poklicni voznik dobro usposobljen za ravnanje z napravami vozil), kontrolo in vzdrževanje, dobro poznavanje posameznih sklopov vozila, najnuj- nejša vzdrževalna opravila in odpravljanje okvar. Vsebuje tudi najosnovnejša navodila o tovoru, prevozu nevarnih snovi in tehniki vožnje. Posebno poglavje govori o carinskih postopkih in dokumentaciji, ki mora spremljati voznika in tovor. Besedilo je obogateno s kar 412 barvnimi slikami in grafikami. Ta priročnik je zaradi svoje vsebine, ki je napisana pregledno in razumljivo in obsega vsa področja, ki jih mora poklicni voznik obvladati, dobrodošel tako bodočim kot že bolj ali manj izkušenim poklicnim voznikom. Na sliki: Avtor priročnika Poklicni voznik, prometni inženir Ivo Brinovec. T. TAVČAR Medsebojni odnosi - barometer družbene klime Janko Vodovnik: »Medsebojni odnosi? V teh dveh besedah je skritih mnogo poglavij našega življa-nja. Z njima se srečujemo na vsakem koraku. Bodisi doma, v službi, na cesti, v trgovini, skratka povsod tam, kjer smo ljudje. Čas, v katerem živimo ni ravno ugoden za krepitev teh odnosov, ljudje so brezposelni, denarja za življenje primanjkuje, vsakdanja borba za boljši standard nas odtujuje od družin, prijateljev, države. Zgodba o uspehu ima vedno več tudi temnih senc. Glede minulega in prihajajočih praznikov, ki so povezani z, vsaj navidezno, če že ne tudi resnično, boljšimi medsebojnimi odnosi, pa bi lahko rekel, da sam poskušam biti takšen vse leto.« Zdravko Preglej: »Živimo vča-su potrošniške družbe, ki je neizprosna. Ob tem da je veliko ljudi brezposelnih, da se mladi le s težavo dokopljejo do zaposlitve in da so v velikih primerih na plečih staršev, ni mogoče pričakovati, da bi bilo stanje na tem področju kaj bistveno boljše. Ljudje se bojijo za svojo službo, tisti, ki je nimajo, marsikdaj poskušajo priti do denarja na druge, tudi nezakonite načine. Marsikje, kjer so nekdaj vladali dobri medsebojni odnosi, zdaj ni več tako. Morda so prav zato še toliko bolj potrebni tudi dnevi, ko bolj na široko odpremo svoja srca, saj nas tako vsaj malo spomnijo, da prijazna beseda vedno prijazno mesto najde.« Andreja Stamenov: »Zdi se mi prav, da v naši družbi posvečamo pozornost svojim ljubljenim, ženam in materam in tako vsaj nekajkrat v letu pokažemo našo hvaležnost tistim, ki jih spoštujemo in jih imamo radi. Mislim, da je že drobna pozornost veliko vredna in prispeva, da so naši medsebojni odnosi lepši in prijaznejši. Pravijo, da je denar sveta vladar, kar je do neke mere res, vendar so tudi tisti, ki ga imajo na pretek, morda še manj srečni kot tisti, ki ga imajo le za skromno preživetje. Res pa je, da v tem hitrem tempu življenja pozabljamo, da so ob nas tudi dru- gi, ki si želijo prijaznega nasmeha, tolažbe, lepe besede in še česa...« Karmen Holcer: »Medsebojni odnosi so po mojem precej slabši, kot so bili nekoč. Za to je v veliki meri kriva tudi država, ki s svojimi ukrepi, ali bolje rečeno, neuspešno gospodarsko politiko povečuje armado brezposelnosti. Na cesti je vedno več mladih, službo je težko dobiti, in tako ni videti prave perspektive. Sama še hodim v šolo, a ne vem, kako bo po končanem šo- lanju. Bom jutri sama brezposelna? Bom lahko v odnosih z drugimi vesela in prijazna? Ali ne bom prav tako razočarana kot že marsikdo? Peter Gominšek: »Na kratko bi rekel, da so danes medsebojni odnosi v veliki krizi. Ljudje se preprosto premalo pogovarjamo med sabo, ne upoštevamo drug drugega, bolj malo nam je mar kako je s sosedom, sodelavci. Čas je naredil svoje in težko bo zaceliti te luknje v medsebojnih odnosih. Dejstvo, da je takšno stanje, pa je tudi v tem, da smo premalo skupaj, da smo preveč v službah in da morda tudi življenje jemljemo preveč zares. Mislim, da bi z malo dobre volje, z malo humorja bili tudi ti odnosi bistveno boljši. Konec koncev tudi prevelike ambicije ne delajo dobrega razpoloženja. Je pa družina tista, ki ji velja posvečati vso pozornost, saj ti na koncu, ko ni nikogar, ostane le ta.« Nevenka Korotaj: »Mislim, da bi tudi medsebojni odnosi lahko bili precej boljši, če bi ljudje imeli delo in zanj dobivali ustrezno plačilo. Delo je sedaj postalo vrednota, ki ureja naše razpoloženje in prek tega tudi naše medsebojne odnose. Kot trgovka moram biti prija- Dobri medsebojni odnosi, bodisi v družini ali na kateremkoli frodročju človekovega ustvarjanja in življenja, so eden od teme-jev za uspešno, lepo, prijetno in zadovoljno življenje ter počutje. Omogočajo potrebno harmonijo in lepši pogled na svet, ki je sicer krut in neizprosen. Za nami je Valentinovo - praznik ljubezni, pred nami osmi marec in tudi materinski dan, ki zaokroža čas, ko morda bolj kot kdajkoli v letu odpremo svoja srca in se zahvalimo ljubljenim osebam. Na žalost ob tem marsikdaj ni prave iskrenosti, pri kom ali kateri je tudi figa v žepu, kar pa je konec koncev tudi rezultat skrhanih medsebojnih odnosov, ki jim velikokrat botrujejo še nevoščljivost, škodoželjnost, neiskrenost in še kaj. Kako na vse to gledajo nekateri naključno izbrani občani, smo poskušali zvedeti v tej anketi. Dragica Bobek: »Za sabo imam že kar precej let življenja in če sem iskrena, kar tudi sem vedno bila, potem lahko rečem, da sedanji Klaudija Kač: »Na žalost je tempo življenja takšen, da vsi venomer hitimo in ob tem pozabljamo na medsebojne odnose in na pristne odnose drug do drugega. To se pozna tako v družini kot na delovnem mestu, na ulici in nasploh v javnem življenju. Res je, da smo bile in da bomo v prihodnjih dneh žene in matere deležne večje pozornosti tako v družini kot na delovnem mestu, ob tem, da je to lepo, življenje teče svojo pot do novega Valentinovega, osmega marca, materinskega dneva ali kakšnega drugega dneva. Vmes pa so.vsi najrazličnejši problemi, ki kalijo naše medsebojne odnose. Vsekakor bi morali biti vedno in povsod bolj strpni drug do drugega, se pogovarjati, sporazumevati in tako tudi sami pridati kamenček v mozaik tega sveta in odnosov v njem. medsebojni odnosi zaslužijo zelo slabo oceno, kar tudi pomeni, da so bili v preteklosti dosti boljši. Seveda nikoli ni bilo prav idealno, a bilo je le več spoštovanja, olike, moralnih vrednot. Danes življenje teče hitreje, nenehno pehanje za denarjem in boljšim standardom prispeva k pomanjkanju družinske vzgoje, ki je temelj za dobre medsebojne odnose. Ljudje so drug drugemu nevoščljivi, privoščljivi in kaj vem kaj še. Moram reči, da sem ob tem kar malo žalostna. Želim kar nekam pobegniti. Edino kar me še najbolj razveseljuje in pomirja, je narava, a žal tudi ni več takšna, kot je bila.« zna do strank in ljudi, ki me ob-krožujejo, četudi kakšen dan nisem ravno dobre volje. Takšno je življenje in če ga znamo živeti, so tudi naši odnosi do drugih lepši in prijaznejši ter obratno. Lepo je, ko sije sonce, in lepo, ko nas kdo razveseljuje z drobnimi pozornostmi. Za njih bo v prihodnjih dneh veliko priložnosti.« D. Naraglav Pot od nižavja prek Stirlinga do spektakularnih vrhov Ko zapuščamo Škotsko nižavje okrog Edinburga in Glasgovva, puščamo za sabo industrijske in gosto poseljene predele ter se približujemo pogorju, soteskam in jezerom Škotskega višavja, kjer so velika mesta redka in se začenjajo ozke ceste ob neštetih jezerih vseh velikosti. Nekje vmes med tema deželama, ki močan pečat tudi someščan Andrew Carnegy, bogat industrialec in dobro-delnež. Ko gremo proti severu ob reki Tay, pridemo do mesta Perth, ki ima strateški položaj kot eno večjih mest v nižavju z lahkim dostopom do višavja. To mesto je bilo zibelka reformacije na Škotskem, potem ko je John Nazaj proti jugozahodu pridemo do pogorja Trossacs in do zelo dolgega jezera Loch Lomond s številnimi otočki, ki nas malce spominja na lepote našega Bleda. Na vzhodni obali jezera, blizu Balamahe, leži Co-nic Hill, ki je odlična razgledna točka na prelomnico, ki ločuje škotsko nižavje od višavja in se razteza od škega trgovskega središča. Stirlinški grad, ki je bil v preteklosti sedež škotskih kraljev, nudi izredno lep pogled po nižavju in po obrobju višavja, v tej smeri pa se na obzorju zarisuje mogočen spomenik VVilliamu VVallacu, prvemu škotskemu borcu za neodvisnost, ki se ga boste verjetno spomnili iz filma Pogumno srce (Braveheart), Stirlinški grad, ki je propadal od takrat, ko ga je škotski kralj James VI. zapustil, ko je postal kralj Anglije, je sedaj zelo lepo obnovljen in zelo dobro prikazuje grajsko življenje. Posebno zanimiva je grajska kuhinja, kjer so z lutkami in maketami hrane ter kuhinjskih pripomočkov zanimivo prikazali, kaj so v preteklosti jedli in kako so pripravili hrano za zelo obsežen dvor v času pred multipraktiki. Pred vhodom v grad stoji spomenik škotskemu kralju Robertu I. (the Brucu), ki se ga prav tako verjetno spomnite iz fijma Pogumno srce. Po uspešnem uporu VVilliama VVallaca in po tem, ko so ga škotski plemiči, ki jih je bolj zanimalo donosno zavezništvo z angleškim kraljem, izdali Angležem, je kralj Robert zedinil nasprotne škotske klane in v bitki pri Bannockburnu blizu Stirlinga premagal angleško vojsko ter s tem pribo-jeval nekajstoletno neodvisnost Škotske. Če nadaljujemo pot proti severu, pridemo do hribovja Brae of Balqu-hidder, ki ga režejo ozke doline in jezera, kot sta jezeri Loch Voil and Loch Earn. To področje je bilo v preteklosti tudi skrivališče za tisti, ki jih je od doma pregnala kruta politika nenehno bojujočih se klanov, tukaj pa si lahko ogledate tudi grob še enega škotskega borca za svobodo, Roba Roya. Od tukaj dalje je zelo lahek dostop do vrste hribov, imenovanih Munros. Munro je hrib na Škotskem, ki je višji od tri tisoč čevljev ali 914 metrov. Zbiranje Munro-jev je popularen šport na Škotskem. Ime so ti hribi prevzeli po Siru Hug-hu Munroju, ki je leta 1891 objavil seznam 277 škotskih hribov, ki so se uvrstili v skupino Munrojev. Od tukaj turiste pot po navadi vodi skozi spektakularno sotesko Glen-coe proti tako imenovani The Great Gen ali veliki soteski, ki prerezuje Škotsko po celi širini od zahoda proti vzhodu. Skozi to sotesko poteka tudi Kaledonski kanal, ki manjšim ladjam omogoča plovbo skozi Škotsko, ne da bi morala obpluti celotno Škotsko. Tukaj pokrajina postane zelo razgibana in razrvana in je primerna le še za pašo ovc, vendar pa je me-ka za navdušene planince, ki jih ne odvrača niti spremenljivo škotsko vreme. Čeprav ravnokar sije sonce, ste lahko prepričani, da bo čez pet minut že deževalo. Vendar pa ta spremenljivost daje čisto poseben videz naravi; prav neverjetno je, kako se barva vode v jezerih včasih spreminja glede na to, ali sije sonce ali pa je oblačno. Zanimivo pa je tudi to, da se Škotje nič kaj ne ozirajo na vreme in redko kdaj boste videli kakšnega Škota z dežnikom. To kaže na njihovo zelo sproščeno naravo, ki življenje na splošnem jemljejo takšno, kot jim je dano - v danih naravnih razmerah seveda nimajo kaj dosti izbire. Dopisnica s Škotske mag. Darja Kroflič Jezero Loch Lomond so ju včasih močno ločevali različen jezik, kultura in navade, je morda le še severni Fife z vrsto vzorno negovanih igrišč za golf, ki se raztezajo ob obali vse do Burntislanda blizu Edinburga do doma golfa St. An-drewsa, in z neskončno dolgimi plažami in slikovitimi ribiškimi vasmi. Vendar preden popolnoma zapustimo nižavski dei, si je treba ogledati še nekaj mest, ki so imela pomembno vlogo v škotski zgodovini. Vredno si je ogledati Dunfermline, ki je bil v 11. stoletju središče Škotske, v opatiji pa je pokopan škotski kralj iz 14. stoletja Robert the Bruce, ki je izbojeval precej dolgotrajno neodvisnost Škotske. Mestu je dal Knox s svojim pridiganjem vznetil vstajo. Zunaj mesta stoji Scone Palace, ena najbolj znamenitih palač na Škotskem, kjer so po tradiciji kronali škotske kralje. Tukaj je bil tudi že omenjeni kamen usode (Stone of Destiny), na katerem so kronali kralje, dokler ga ni leta 1297 ukradel angleški kralj Edward I. Ta del Škotske pa je tudi zelo znan po ribolovu: ravno reka Tay je ena najbolj popularnih lovišč na losose in prav tako reka Esk. Od tu naprej se srečujejo visoki hribi in dolge doline pokrajine Angus, ki nato še severneje preidejo v pogorje Cairngorm. Tukaj je tudi Glenshee, ki je največje smučarsko območje v Veliki Britaniji. glavnih otokov v Loch Lomondu proti zahodu in izgine proti vzhodu proti mestu Callander. Proti vzhodu pridemo do zgodovinskega mesta Stirlinga, ki ga na zahodu obdaja močvirnato območje, na severu pa Ochil Hills, ki so nekakšna predigra Škotskega višavja. Zgodovinarji pravijo, da kdor je v preteklosti zavzel Stirling, je obvladoval celotno Škotsko. Če se pripeljemo s severozahodne strani, se nam odkrije še posebno spektakularen pogled na stirlinški grad, ki je postavljen na visoko granitno skalo, z vzhodne strani pa ga obdajajo srednjeveške in kasnejše viktorijanske zgradbe, ki mestu dajejo videz močnega srednjeve- iJT* Spomenik Robertu Brucu, v ozadju pa spomenik VVilliamu Wallacu ZA OBČANE ZA ZASEBNIKE (samostojni podjetniki, osebe samostojnih poklicev) - GOTOVINSKA POSOJILA: * do 6 mesecev T + 6% * do 12 mesecev T + 7% * do 3 let T + 8,5% * do 5 let T + 9% Če že imate najeto posojilo, ki ga še niste v celoti odplačali, lahko predložite potrdilo o stanju najetega posojila, pa vam ga bomo odplačali iz odobrenega posojila pri nas. Če še niste komitent naše banke, so obrestne mere za 0,5% točke višje, če pa opravite prenos plače na našo banko, vam po 3 mesecih obrestno mero znižamo. - OSTALA PONUDBA * stanovanjska posojila do 15 let od T + 6,25% do T + 8,25% * dovoljeno negativno stanje na tekočem računu T + 8,5% * v Agenciji Celje, Miklošičeva 6, lahko po konkurenčni ceni najamete sefe vseh velikosti KRATKOROČNA POSOJILA: Izhodiščna obrestna mera: * do 3 mesecev T + 5,3% * do 6 mesecev T + 5,4% * do 12 mesecev T + 5,5% - DOLGOROČNA POSOJILA: Izhodiščna obrestna mera: * do 5 let T + 7% * do 10 let T +7,5% * UGODNO! Dovoljeno negativno stanje na žiro računu T + 8,5% Na vašo željo vam odplačamo staro posojilo ZA KMETE: KRATKOROČNA POSOJILA: - DOLGOROČNA POSOJILA: Izhodiščna obrestna mera: Izhodiščna obrestna mera: * do 1 leta T + 6,5% * do 5 let T + 7% V skladu z razpisom Ministrstva za kmetijstvo uveljavljamo regres za obr. mere. HMEZAD BANKA vod ctetunn ¿«t noi ccgled 16. STKAN-FEBRUAR 1M8 jNFORMACIIE Savinjčan in Kompas Celje vabita na zanimivo potovanje... ODHOD: 6. JUNIJ 1998 ČAS POTOVANJA: 8 DNI PREDPROGRAM: 1. dan: LJUBLJANA-MANCHESTER (London) - DURHAM-GALASHIELS-EDINBURGH; zjutraj ob 5.00 odhod iz CELJA in ŽALCA, vožnja na letališče Brnik. Za potnike, ki ne bodo potovali iz Gelja, zbirališče ob 6.00 na letališču Brnik pred okencem KOM-PAS-a. Polet za Manchester ob Z 30 (v primeru leta v LONDON pristanek na londonskem letališču HE-ATHROW). Po pristanku ob 9.05 vožnja z avtobusom po slikovitem Yor-kshiru do Durhama. Krajši postanek za ogled katedrale in nadaljevanje poti do Škotske; po pokrajini Borders -prvi škotski pokrajini na naši poti, do mesteca Gretna Green... Postanek v mestecu, sprehod. Vožnja do Edinburghs nastanitev, večerja in prenočevanje. 2. dan: EDINBURGH Po zajtrku ogled škotske prestolnice, mesta, ki ga upravičeno imenujemo »severni Amsterdam«: trdnjave z muzejem, palače Holyrood, hiše Johna Knoxa, katedrale... Popoldan prosto za oglede. Zanimiva je »Princess Street« - glavna trgovska ulica... Popoldan prosto za individualne oglede. Zvečer možnost (doplačilo) obiska škotske folklorne prireditve. Prenočevanje in večerja v hotelu. 3. dan: EDINBURGH-PERTH-GLAMIS- STONEHAVEN-DUNNOTAR- ABERDEEN Po zajtrku vožnja proti Perthu - prijetnemu škotskemu mestecu. Krajši postanek in nadaljevanje poti do bližnje palače Scone - nekdanje rezidence škotskih kraljev. Ogled. Vožnja do gradu Glamis - palače, kjer je kraljica mati preživljala otroštvo. Nadaljevanje poti proti obali in postanek v ribiškem mestecu Stonehaven. Ogled ostankov bližnje trdnjave Dunnator, trdnjave, kjer so imeli pristanišče že davni Pikti, danes pa nas navduši pokrajina - strma obala, na kateri je grad. Nadaljevanje poti do gradu Crathes. Ogled gradu in prelepega grajskega vrta. Zvečer prihod v Aberdeen, nastanitev v hotelu, večerja, prenočevanje. 4. dan: ABERDEEN-BALMORAL-BRA- EMAR-PITLOCHRY-BLAIR-AVI- EMORE Po zajtrku vožnja do višavja Grampian do kraljeve rezidence Balmoral, če v njem ni angleške kraljevske družine. Ogled kraljevega vrta. V bližnjem Braemarju ogled gradu Bra-emar. Nadaljevanje poti do Pitloc-hrya in obisk najmanjše destilarne viskija na Škotskem Edradour. Vožnja do gradu vojvode Athollskega, Blair, ki na Škotskem vzdržuje svojo vojsko. Na poti v Aviemore še ogled »Highland Wildlife« parka: narodnega parka, kjer bomo srečali za Škotsko značilne živali. Nastanitev v stilu bed & breakfast (nove vrste pen-zionski turizem), večerja in prenočevanje v Aviemoru. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks 8c tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM aklimat® UNITAS MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanje gorenje ‘.vodovod Kopalnice • opremo kopahtit radiatorji tfOGii & moot armai » UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET *• EKOLOŠKI KREDIT r' namenska moka za kvašeno in vlečeno testo, lkg presana šunka, toast, lkg testenine rezanci, široki in ozki, 500g prekajene krače, v.p., 1 vratovina, Lv.p., lkg turistična suha salama, prekajena^ šunka s kožo in slanino, v.p., lkg krompir, lOkg, v vreči kcrrjSke/j DRAVOGRAD Www#!»«» »$***. SUPER .CENA «W8pE CACAHUÉS Gonl'rS f MS ARACHID1 ÍOSVM tSMAU__ chmnchips, 125g slani in z okusom paprike arašidi, luščeni in’ slani, Ikg ad 3 kom 185,00 detergent za pomivanje ''"““Posode CET, 11 čaj Sir Winston sadni hruška domače čajno pecivo, 350g mehčalec ciklam standard, 41 : loščilo WIX emulzija, 11 toaletni papir boni 10/1, dvoslojni barva marelice in roza »ssr.sastf Sssssat OVA tóKKANUfiUW loščilo I plastik, 11 papirnati robčki, 10/1 ^StNE M papirnati V robčki, 100 kom OBLAČILA ZA OTROKE indijanec, klovn, drakuia, miška, princeskai batman 3.958,00 PUSTNE otroške ol1<10 , MASKE A ^129,00 a odrasle od LASULJE TKI: DODAT očala, nosovi, zobje, sable, pajki, oči, klobuki, metuljčki JOLLYCAT, hrana za muce, 415g, različni okusi VELEBLAGOVNICA ZANA SEZONSKA PRODAJA SP0RJNE OPREME do 30% popusta od 5.Z. do 19.2.1998 BOGATATOM1DBA UGODNE CENE * I I I I I t i I I I I * Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu Posek gozdnega drevja in ureditev sečišča po poseku________________________ Zimsko obdobje predstavlja glavno sezono za izvajanje poseka dreves v gozdovih. Posebej letošnja zima brez snega in z zmrznjenimi gozdnimi tlemi ponuja idealne pogoje za posek in spravilo lesa. Ker pa posek dreves pomeni tudi gozdnogojitveni ukrep, je pri njegovi izvedbi poleg poznavanja tehnike poseka potrebno poznati in upoštevati tudi pravila o spravilu in zlaganju lesnih sorti-mentov in o ravnanju s sečnimi ostanki. Razen v primeru nekaj redkih izjem (opredeljene morajo biti v gozdnogospodarskem načrtu!) morajo biti drevesa predhodno ustrezno izbrana in označena za posek. Glede na to, da mnogi lastniki v svojem gozdu kar sami »odkazujejo« drevje za posek, ponovno poudarjam, da so za izbiro drevja za posek v sodelovanju z lastnikom gozda pooblaščeni samo delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesa se za posek označijo tako, da se izbrano drevo na deblu v prsni višini označi z rdečo barvo, na kore-ničniku pa še z žigom, ki mora biti na takšnem mestu, da oznaka ostane vidna na panju tudi po poseku drevesa. Glede na to, da je na vsakem žigu identifikacijska številka pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove, se na podlagi tako izvedene označitve točno ve, kdo je drevo odkazal za posek. Tovrstno označevanje je obvezno za vsa drevesa, ki so v prsni višini debelejša od 10 centimetrov. Na podlagi skupno izvedenega odkazila dreves delavec Zavoda za gozdove, ponavadi je to revirni gozdar, lastniku gozda v upravnem postopku izda odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves. Čas poseka in spravila lesa iz gozda je potrebno prilagoditi značilnostim in razmeram v gozdu. Če je le možno, je ta opravila priporočljivo izvesti v času izven vegetacijskega obdobja v primernih vremenskih razmerah oz. v času, ko se- pri tem najmanj vznemirjajo prostoživeče živali. Ob primerno izbranem času sečnje in spravila bomo dosegli boljšo kakovost lesnih sortimentov, manjše bodo poškodbe na gozdnem sestoju, manjša bo nevarnost razširitve različnih potencialnih gozdnih škodljivcev, obenem pa ne bomo zmotili ustaljenega življenjskega ritma nekaterih prostožive-čih in tudi že zelo redkih živalskih vrst. Pomemben je tudi ustrezen način izvedbe sečnje in spravila, pri katerem je predpogoj uporaba ustreznih delovnih orodij in pripomočkov ter upoštevanje postopkov za varno delo v gozdu ob obvezni uporabi osebnih zaščitnih sredstev (o tem več v enem od prihodnjih prispevkov!). Drevesa moramo posekati in spraviti tako, da se ne poškodujejo sosednja drevesa in pomladek, da ne pride do poškodb na gozdnih tleh in na gozdnih prometnicah ter da se ne poslabšajo pogoji odtoka površinskih vod (hudourniki, jarki, potoki). Hlodovino je dovoljeno vlačiti le po gozdnih vlakah, na gozdnih cestah pa je lesne Sortimente dovoljeno le zbirati in sortirati, pri tem nastale poškodbe cestišča pa mora povzročitelji odpraviti takoj po končanem delu. Takoj po poseku in spravilu lesa, najkasneje pa v dveh mesecih po začetku sečnje, se mora sečišče urediti. Sečišče se šteje za urejeno, če so: - posekana tudi vsa pri sečnji in spravilu močneje poškodovana drevesa, - iz gozda spravljeni vsi lesni sor-timenti, - veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi v kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce, - obeljeni panji smreke, bora in bresta, - pri redčenju listavcev debelejše veje razžagane in razprostrte po tleh, - pri pomladitvenih sečnjah sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja mladja, - pri končnem poseku za obnovo s sadnjo sečni ostanki zloženi v redi ali kupe tako, da je površina pripravljena za sadnjo, - odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in prometnicah, - sečni ostanki odstranjeni iz strug potokov in hudournikov, z gozdnih poti, vlak in cest, z mejnikov, kaluž, vodnih izvirov in kmetijskih zemljišč, - odstranjeni vsi nelesni odpadki (posode za gorivo in olje, embalaža hrane in pijače...).. Veliko je stvari, ki jih je potrebno poznati, da bosta posek in spravilo izvedena varno, pravilno in brez škodljivih posledic za gozd. Izkušnje v praksi kažejo, da mnogo lastnikov gozdov oz. izvajalcev del v gozdovih jemlje posek in spravilo dreves v gozdu le kot pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov, pri tem pa radi pozabijo predvsem na varnost (lastno in ostalih obiskovalcev gozda!) in na morebitne škodljive posledice svojih dejanj na gozdnem sestoju in okolju nasploh. Nemalokrat se zgodi, da so zaradi nestrokovne izbire dreves za posek in razvrednotenja vrednosti sortimentov zaradi napak pri krojenju hlodovine lastniki prikrajšani tudi z materialnega vidika. Tovrstnih napak in včasih precej neprijetnih posledic za lastnika in okolje bi bilo precej manj, če bi lastniki dosledneje izkoriščali strokovno pomoč, ki jo brezplačno ponuja Zavod za gozdove Slovenije. Dejan ROSENSTEIN, dipl. inž. gozdarstva Opozorila niso namišljena! Zaradi sušnega in sončnega vremena je že nekaj časa v državi razglašena velika požarna ogroženost in prepovedano vsakršno kurjenje in odmetavanje gorečih odpadkov v naravi. Kljub temu ljudje požigajo suho travo in številni požari so dokaz, da opozorila niso namišljena. Tudi v žalski občini je kar nekajkrat zagorela trava, med drugim 11. februarja dopoldne v Založah pri Polzeli. Zaradi neprevidnosti pri kurjenju odpadkov je zagorel travnik, požar so pogasili polzelski gasilci, večje škode pa na srečo ni bilo. Eden od dnevov, ko so bili gasilci zelo obremenjeni, je bil petek, 13. februarja. Ob 9.40 so morali najprej posredovati šempetrski gasilci, saj se je na tovornjaku za pobiranje smeti, last ]P Komunala Celje, vnela hidravlična napeljava. Ob 15.20 je zagorel travnik in nato še gozd v Pongracu. Ogenj so pogasili gasilci PGD Žalec, Griže in Zabukovica, zgorelo pa je 2,5 ha travnika in 0,5 ha gozda. Vzrok požara - kurjenje kartonskih odpadkov v bližini hiše. Istega dne ob 18. uri je zagorela še trava ob žalski obvoznici, najverjetneje zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Zgorelo je okoli 400 kvadratnih metrov trave, ogenj pa so pogasili žalski gasilci. Vsi požari torej kažejo, da je potrebno opozorila vzeti resno, vsaj do prvih obilnejših padavin. K. R. Z zemeljskimi deli so pričeli konec januarja. Šempetrski ribiči gradijo še en ribnik Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini, ki ima v lasti ribiški dom in ribnika v Presarjah, gradi še en ribnik. Že pred časom so odkupili potrebna zemljišča, da bi zgradili nov ribnik velik okrog 60 arov. Projekt zanj je izdelal PUV Celje, ki je izvajalec del, pa tudi nov ribnik bo napolnil z vodo. Po besedah gospodarja Ribiške družine Šempeter Draga Vrečarja bodo dela, če ne bo ovir, končana do 1. aprila. Novi ribnik bo služil kot karantenski ribnik. Vse kupljene ribe morajo biti 3 tedne v karanteni in jih šele nato lahko vložijo v ribolovne vode. T. TAVČAR SCRVIS GOSPODINJSKIH APARATOV BELR TEHNIKA HLADILNE NAPRAVE MIKROVALOVNE PEČICE BOJLERJI MALI GOSPODINJSKI APARATI... Aleksander DRAGAR, s.p. Ul. HCROJR STRNčTA 6, 3310 ŽfllEC Til.: 063/717-718, GSM: 041/666-521 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,sP Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256, mob.: 0609/632-660 POPRAVILA: * ZAMRZOVALNIH * pralnih strojev * OMAR * * štedilnikov * * HLADILNIKOV * * sušilnih strojev * * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * Zbirali hrano za zapuščene živali Na osnovni šoli Polzela posvečajo veliko pozornosti vzgoji in skrbi za živali, pri samem pouku in tudi sicer. Na šoli domujejo akvarijske ribice, hrčki in želve. Klub 4 tačke, ki združuje ljubitelje štirinožcev, vsako leto organizira akcijo zbiranja hrane za mačke in pse. Letos jih je k temu še posebej spodbudila televizijska oddaja Odklop, v kateri je Borut Veselko potrkal na našo vest. Akcije so se lotili vsi učenci polzelske šole, in sicer tekmovalno. Posebej sta se izkazali oddelčni skupnosti 4. b in 6. a, zato bosta odšli na nagradni izlet. Na Vrhniko bodo odpeljali vso zbrano hrano, IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE ZASTOPSTVO ZA basal ¿B Avi<> VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 ustavili pa se bodo tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. Da bi bilo doživetje še prijetnejše, so na izlet povabili tudi Boruta Veselka. Na sliki: Zmagovalna oddelčna skupnost 4. b z razredničarko Olgo Palir in ravnateljico OŠ mag. Marinko Marovt, ki vodi klub 4 tačke. T. T. Pošljite svoja vprašanja ali opažanja v zvezi z varovanjem okolja na naslov: SOS Zeleni p.p. 63 3310 Žalec Zgodilo se je pred 10 leti V marčevski številki Savinjčana smo natanko pred 1l>. leti objavili reportažo <> velikem dogodku \ Braslovčah. Tedaj je namreč Matjaž Debelak v Calgaryju osvojil srebrno in bronasto olimpijsko medaljo. Sedaj, po desetih letih, pa je v Braslovčah žal povsem drugače. Skakalni šport je zamrl, skakalnice v Braslovčah in na Dobrovljah nemo stojijo in žal tudi propadajo. Morda pa bo spomin na ta pomemben dogodek prelomnica za skakalni šport v Braslovčah. Med številnimi posnetki smo izbrali tega, ki je Matjažu in njegovemu očetu najdragocenejši. »Sedaj sem v svojem življenju doživel vse, kar sem si kdaj koli želel,« je po objemu na letališču Brnik dejal najsrečnejši oče v naši domovini in v Braslovčah. Torek, 23. februarja 1988, bo zapisan z velikimi črkami v zgodovini jugoslovanskih smučarskih skokov. Sanjski skoki Matjaža Debelaka in prva olimpijska medalja pa je naš, savinjski in braslovški športni in sicer največji dogodek. S sliko in besedo je zibelko naših skokov, sedaj vsemu svetu znane Braslovče, ponesel Matjaž Debelak v širni svet. O nobenem dogodku doslej še ni bilo toliko napisanega in povedanega, zajetna je mapa sestavkov, shranjenih v našem arhivu. In ko je Matjaž pred dnevi v Savinjki delil avtograme, je dejal, da je slava naporna in da se doslej še nikdar ni tolikokrat podpisal. Velik uspeh Matjaža Debelaka bo prav gotovo še dolgo časa glavna tema pogovorov po vsej naši domovini. Da ta uspeh ni bil slučajen, so naši fantje in tudi Matjaž dokazali na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, velik praznik pa je zopet pred durmi, saj je na vrsti Planica. »Tudi v Planici se bom potrudil in upam le, da bom skočil tako, kot znam. Preveč naporna je bila letošnja sezona, da bi lahko ponovili uspeh z olimpijskih iger. Če pa mi bo naklonjena tudi sreča, potem...« Misli Matjaž ni končal, mi pa mu želimo še mnogo dolgih, lepih in predvsem varnih poletov. Čeprav je Matjaž dosegel velik uspeh in slavo, pa je ves ta čas, ko smo ga spremljali v valu slavja, ostal skromen. Sreča se je letos, dobesedno preselila v Braslovče, najprej v dom Marije Vuzem, nato se je nasmehnila Dejanu Koku, nazadnje pa z največjo malho v Debelakov dom. Težko je vse vtise o tem velikem dogodku strniti v tem prispevku, zapisati kaj novega, zapisali pa smo jih nekaj za bodoče rodove in našo zgodovino. »Sanjal sem, da je olimpiada v Braslovčah« »Noč pred tekmo na 90-metrski skakalnici sem sanjal, da je olimpiada v Braslovčah. Na poti na tekmo sem pozabil neko malenkost. Tekel sem po znanih poteh domov in tedaj so se sanje prekinile. Skoraj povsem tako se je začel tudi dan, ki ga v svojem življenju seveda nikoli ne bom pozabil. Mislil sem namreč, da bomo šli na tekmo uro kasneje, kot je bilo v resnici dogovorjeno. Trener Danilo Pudgar je mislil, da sem že odšel na tekmo in prav Zupan in Lotrič imata največ zaslug, da tekme nisem zamudil. Na hitro sem pobasal svoje stvari in se še malce zmeden odpravil na skakalnico. Skušal sem se kar najboljše zbrati, predvsem pa skočiti tako, kot sem znal in zmogel. In potem se je pričela tekma, ki se je zame odvijala srečno in uspešno. Še sedaj ne morem prav urediti vseh spominov. Po drugem skoku mi je najprej če- stital Miran Tepeš, potem pa so čestitke kar deževale. Dogodki po tekmi so vse do vrnitve domov bili precej bolj naporni kot tekma. Vsem, ki so mi čestitali, poslali telegrame, med njimi tudi predsednik občine Žalec Ludvik Semprimožnik, Savinjčanom, ki so mi pripravili nepozaben sprejem, se naj lepše zahvaljujem. Upam, da se bom vsem ljubiteljem skokov lahko oddolžili tudi v prihodnje.« Najsrečnejša družina Debelakovih Med najbolj nestrpnimi družinami med olimpijskimi igrami je gotovo bila Debelakova družina. Kot vsi ljubitelji smučarskih skokov je seveda tudi Debelakova družina čakala na tekmo, ki je zaradi vremenskih težav v Calgary-ju skoraj splavala po vodi. In v torek zvečer se je končno začelo. Matjaž je imel startno številko 2, dolg in lep skok je dal slutiti, da mu je uspelo. Bolj ko se je tekma nadaljevala, bolj je bilo jasno, da je pred durmi velik uspeh. Strmeli smo v televizijski zaslon in stiskali pesti. Matjaž je dvakrat vdihnil in poletel, daleč in najdlje. Skakalci pred njim po prvi seriji so krepko zaostajali. In tedaj je Tomaž Lajovic vzklinil: Ima jo, najmanj bronasto medaljo! Matjaž pa je zaslužil več kot bronasto medaljo. Sicer pa je tudi bronasta medalja dovolj, so bili pogosti ko- mentarji. Tedaj pa je, kot da bi strela udarila v hišo, nastalo razburjenje v naših domovih, še posebej pa pri Debelakovih. Neprekinjeno je zvonil telefon, prijatelji, ljubitelji skokov so se začeli zgrinjati v Debelakov dom. Debelakova družina: oče Anza, mama Terezija, sestre Nataša, Alenka in Metka ter brat Janez so postali najsrečnejša in najbolj priljubljena družina. Najdaljše noči v Braslovčah Najdaljša in najbolj razburljiva noč s torka na sredo, 23. in 24. februarja, nam bo ostala še dolgo v spominu. Dnevi in noči velikega veselja pa so se nadaljevali vse do petka 27 februarja, ko se je dobitnik dveh olimpijskih medalj s svojimi srebrnimi fanti in vodstvom vrnil v rodne Braslovče. Franček Knez, neutrudni fant, pa Tone Basle s svojo frajtonarico, člani smučarskega kluba z Jožetom Oblakom na čelu in seveda tudi odgovorni dejavniki krajevne oblasti in še mnogi drugi so poskrbeli, da je bilo v Braslovčah praznično in veselo. Učenci osnovne šole so pripravili transparente, na trg se je zgrnila večtisočglava množica kot še nikoli doslej in pričelo se je slavje. Veliki dogodek je lahko spremljala vsa slovenska javnost in prvič, kar pomnimo, se je televizija neposredno vključevala in javila iz Braslovč. Vsega, kar se je to noč do- gajalo v Braslovčah, seveda ni mogoče opisati in kdor tega dogodka ni doživel, mu je resnično žal. Matjaž pa je s svojim velikim podvigom ime Braslovč ponesel v širni svet. Nekdo od kolegov novinarjev pa je zapisal, da so si turistični delavci in krajani za ta sprejem prislužili turistični nagelj. Morda pa se bo kdo nanje resnično spomnil, saj so odprli srce in storili več, kot smo lahko pričakovali. O smučarskem društvu Braslovče »Društvo je bilo ustanovljeno v jeseni 1972, prej pa je bilo smučanje vključeno v programe Partizana Braslovče in kasneje v njegove pravne naslednike. Društvo je hitro napredovalo in bilo leta 1977 tretje najboljše skakalno društvo v Sloveniji - v absolutni konkurenci. V tem času so nastopali skupno s SK Oljka Andraž. Od ustanovitve dalje so veliko pozornost posvečali gradnji skakalnic. Najprej je bila zgreje-na 25-metrska skakalnica na Karlovem, nato poleg nje še fO-me-trska, leta 1976 je bila urejena 25-metrska na Dobrovljah in nato do leta 1978 zgrajen kompleks skakalnic v velikosti 10, 25 in 45 metrov. Ob praznovanju občinskega praznika občine na Gomil-skem leta 1979 so odprli 25-me- trsko skakalnico, ki so jo prevlekli s plastiko, januarja 1985 je bilo odprtje 70-metrske skakalnice prt izviru Trebnika. Skakalnico so člani društva in drugi ljubitelji smučarskih skokov gradili kar 11 let. Do začetka gradnje nove je prišlo leta 1987 ko so začeli čistiti ozemlje. Septembra 1987 so se začela gradbena dela. Dela so do aprila 1988 nemoteno potekala, takrat pa so se ustavila, ker je prišlo do spora glede plačila zamudnih obresti. Izvajalec del je bilo Smučarsko društvo Braslovče, sredstva pa je prek Smučarske zveze Slovenije zagotavljal Planiški komite. Podjetje, ki je opravljalo gradbena dela, je izstavljalo račune Smučarskemu društvu, to pa je dobivalo sredstva iz Smučarske zveze Slovenije v višini mesečnega računa. V tistem času je bila visoka inflacija. Ker je nakazilo Smučarske zveze zakasnilo, je bil fačun plačan z zakasnitvijo 15 dni. Gradbeno podjetje je izstavilo račun za zamudne obresti, teh pa zveza ni priznala in ker ni bil plačan, je gradbeno podjetje mehanizacijo odpeljalo in delo zaključilo. Proti Smučarskemu društvu Braslovče je bila na sodišču vložena tožba za plačilo obresti in po sklepu sodišča blokiran žiro račun, za sedanja sredstva v višini približno 240 tisoč tolarjev. Z blokiranim žiro računom društvo ni moglo poslovati in je praktično prenehalo delati«, nam je povedal O razlogih za prenehanje delovanja društva, tajnik Zveze športnih društev občine Žalec, Franc Kralj. SPOMINI NA Revščina - kmetijska dediščina mladim Za sedanjo družbenopolitično, gospodarsko in moralno krizo države je kriva tudi neustrezna agrarna politika, ki kmetijski dejavnosti zaradi navideznega socialnega miru nikoli ni priznala gospodarskega, temveč ji je skladno z miselnostjo 18. stoletja pripisovala zgolj preskrbovalni pomen. Medtem ko je prehajanje kmetijstva v tržne odnose zahodnoevropske države pripeljalo v pravi kmetijski razcvet, pri nas hrano kljub ugodnim naravnim danostim uvažamo. Kmetijska dediščina, ki jo mladim zapušča povojna generacija, pa je eno samo siromaštvo. Tako nekako bi lahko v grobem povzeli misli okrog 70 razpravljal-cev, ki so si dodobra nabrusili jezike in se brezkompromisno, a pošteno in z argumenti spustili v boj z mnogo bolj izkušenimi govorniki. Vsi skupaj so se udeležili problemske konference slovenske mladine v Žalcu z naslovom: Agrarna reforma - danes in takoj. Mladi, ki delajo v kmetijstvu, so na konferenci do skrajnosti zaostrili vprašanje odgovornosti in odgovornih za zdajšnje kmetijske razmere. Relativni Na problemski konferenci mladih o kmetijstvu so poleg mladincev iz vse Slovenije sodelovali tudi nekateri najvišji politiki. Med drugimi Vlado Klemenčič, član CK ZK Slovenije, Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Andrej Marinc, član predsedstva SR Slovenije, poleg teh pa tudi nekateri ugledni profesorji in strokovnjaki s področja kmetijstva. uspehi pri pridelavi hrane namreč ne morejo zamegliti temeljnih agrarnih nasprotij, kajti vse krize v našem kmetijstvu v zadnjih obdobjih dokazujejo * nesistematičnost in predvsem kratkovidnost oblikovalcev dosedanjih razvojnih poti našega kmetijstva. Mladinci so nadalje opozorili na dejstvo, da postajamo ena redkih dežel, ki so deagrarizacijo prepustile ne- načrtnosti in iskale izhod v proletari-zaciji. To pa je prizadelo predvsem mlade, ki so spoznavali, da v kmetovanju ne morejo iskati svoje prihodnosti, porajalo pa jim je tudi občutek zapostavljenosti in manjvrednosti. Vodilnim možem v našem kmetijstvu so mladi iz vse Slovenije očitali, da iščejo izgovore v blokadi zvezne politike. Mladinci so jim jasno in glasno povedali, da je kmetijska politika sestavni del nacionalne politike, zato se ni mogoče sprijazniti z vdanostjo in predajo, s katero poskušajo odgovorni v Sloveniji naprtiti krivdo za raz- mere v kmetijstvu zveznim birokratom. »Če ne zmorejo drugega, naj vsaj odstopijo,« je dejal eden izmed mladih razpravljaIcev, pridružila pa se mu je večina. Tudi zadruge, je bilo slišati v Žalcu, so daleč od kmetov. Oživljanje zadružništva v sedemdesetih letih namreč ni potekalo kot interesna samo-oragniziranost, temveč kot vsiljevanje novih spon zadružnemu gibanju. Za druge namreč po besedah razpravljal-cev niso upoštevale naprednih zadružnih tradiciji Evrope, poleg tega pa naša agrarna politika ni upoštevala družinske kmetije kot temeljne proizvodne celiceVse je agrarna politika stavila na družbeno kmetijstvo kot naprednejše in produktivnejše. Mladi v Žalcu so pokazali vse svoje nezadovoljstvo zaradi privilegijev, ki sojih vseskozi imeli v družbenem sektorju, od velikih in nepovratnih kreditov do ugodnejših cen. Če bi enakopravno vlagali v oba sektorja, bi se hitro pokazalo, so dejali mladi, kdo je boljši in tudi cenejši. Zato naj imata oba sektorja, privatni in družbeni, enake možnosti, ne pa, da se politično spodbuja razvoj enega na račun zaostajanja drugega. Toda razvoj privatnega sektorja, so bili prepričani mladinci, bo mogoč le tedaj, če bomo uresničili tržne zakonitosti in če bomo zavarovali najboljšo zemljo. Tudi v ustavi. K uresničevanju vseh teh zahtev mladih v kmetijstvu naj bi pripomogla ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine in zveze slovenskih kmetov. Ti dve organizaciji v okviru mladine in socialistične zveze naj bi izražali pripravljenost mladih, da dejavno posežejo v spreminjanje razmer kmetijstvu. Mnogi so sicer izražali dvom v ustanovitev kmečke zveze, češ da se bo le-ta spolitizirala, kot so se vse druge organizacije. Kakorkoli že, tisti, ki je na tej problemski konferenci poslušal mlade kmetijce, je po desetih urah odhajal iz Hmezadove dvorane prepričan, da naši mladi kmetje in tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, niso neumni, neizobraženi in nerazgledani in da niso sami tisti grešni kozel, ki bi zaviral razvoj kmetijstva. Treba jim je le prisluhniti, grešne kozle pa poiskati drugje. Irena Jelen-Baša To je zapis s problemske konference o kmetijstvu, ki smo ga objavili v tretji številki Savinjskega občana leta 1988. Obiskali smo Šentjungert - Goro Prizadevni gališki planinci Letošnje zimsko vreme je kot nalašč za sprehode v naravo in za obiske posameznih planinskih postojank ob Savinjski planinski poti. Tudi sam sem se letos že večkrat podal na krajši izlet in obiskal nekaj teh postojank. Predzadnjo nedeljo, ko sprva ni kazalo na tako lepo vreme kot v minulih dneh, me je pot vodila na Šentjungert, kjer je ena od dveh postojank Planinskega društva Žalec. Z njo vestno upravljajo in gospodarijo že deset let člani in članice gali-ške planinske sekcije, ki jo vodi Viktor Furman. Naključje je hotelo, da je bil ta dan prav on dežuren in da so v domu imeli svoj sestanek člani in članice uprav- nega odbora PD Žalec na čelu s predsednikom Janezom Megličem. To pa je bila tudi priložnost za pričujoči zapis. Šentjungert je visoka le 567 metrov, a je z nje čudovit razgled. Svoj čar ji daje tudi cerkev Sv. Kunigunde, stara lesena župnijska zgradba in pa nekdanja mežnarija, v kateri je sedaj že deset let planinski dom. Že včasih je bila Šentjungert znana romarska in izletniška točka. To dokazuje ohranjena spominska knjiga cerkve Sv. Kunigunde iz leta 1882. V njej je nekdanji gališki župnik zapisal, da je cerkev leta 1737 dobila dragoceno božje jagnje, kar je pripomoglo, da je cerkev postala znamenita božja pot. Podpisi v tej vpisni knjigi pa zgovorno govorijo tudi o tem, da je bila to priljubljena točka Žalčanov in Celjanov. Tako je bilo desetletja in tako je bilo tudi to nedeljo, ko sva najprej spregovorila z Janezom Megličem in nato še z Viktorjem Furmanom. Vedno večji obisk »Žalski planinci smo veseli, da smo z gališkimi prijatelji planin na tej gori usposobili nekdanjo mež- narijo in iz nje naredili priljubljeno planinsko postojanko, ki ljudem dobro koristi. Zasluge za to imajo prizadevne članice in člani gališke planinske sekcije, ki opravljajo sobotna in nedeljska dežurstva,« je v začetku pogovora dejal predsednik Planinskega društva Žalec Meglič. Povedal mi je tudi, da so tega dne na seji obravnavali in ocenili nekatere akcije v minulem obdobju ter sprejeli nekatere sklepe in na- lanez Meglič Joge za bližnji občni zbor, ko bodo tudi potrdili letošnji plan društva. Na tem današnjem sestanku so se pogovarjali tudi o Savinjski planinski poti, o nujnosti izboljšanja mer-kacij na nekaterih odsekih in pa tudi o pripravi posebnega planinskega vodnika, ki ga pod vodstvom Boža Jordana pripravlja Planinsko društvo Polzela. »Savinjska planinska pot je ves čas zelo dobro obiskana in s tem dežurna midva z ženo. Zaradi lepega vremena sva 16. januarja že bila enkrat. Sicer pa predvidoma in kot kaže tudi seznam dežurstev, pridejo člani sekcije na vrsto za de-žuranje enkrat na leto. To pomeni tudi, da je v dežuranje vključenih kar okrog petdeset družin, kar je tudi velika armada dela voljnih ljubiteljev narave. Smo res pisana druščina in enkrat letno upravni odbor sekcije organizira za vse te pridne dežurne planinski izlet in pa planinski ples. Že vrsto let je tako in mislim, da smo vsi zadovoljni in veseli, enako pa tudi vsi obiskoval- Viktor Furman ci naše postojanke,« pravi Viktor Furman, ki ob tem vse bralce Savinjčana prisrčno vabi na obisk njihove GORE, kot pravijo Šentjun-gaerti domačini. Dela jim ne manjka Planinska sekcija Galicija je, kljub temu da je njihovo matično društvo Žalec, zelo avtonomna in ima tako rekoč vse tisto, kar imajo tudi društva. Svoj upravni odbor, predsednika, tajnico, blagajničarko, gospodarja in člane upravnega odbora. Vsi skupaj skrbijo za izvajanje skupno dogovorjenega vsebinskega programa, ki je razdeljen na izlete in pohode, prireditve na Gori in pa delovne akcije. Najbolj obiskane so njihove prireditve ob kresovanju in prvem maju, na veli-končni ponedeljek, kresno noč, kostanjev piknik in še ob kakšnih drugih priložnostih. Najbolj obiskan iz- Člani upravnega odbora PD Žalec po končani seji na Šentjungaerti Zlata poroka zakoncev Kramer Ljubezen do otrok in zemlje Jože in Marija Kramer, po domače Hauptmanova, iz zaloške gorice v Krajevni skupnosti Petrovče sta praznovala zlato poroko. Obred ob tem lepem in redkem jubileju je bil v petrovski baziliki, opravit pa ga je, ob prisotnosti številnih svatov, pater Miran Cocej. Na kmetiji, kjer zakonca vsa leta skupnega življenja živita, v Zaloški gorici, se je rodila Marija, Jože pa se je tja priženil iz Galicije. Mlada zakonca je čakalo trdo delo na kmetiji, ki sta ga bila že vajena, delo in skrbi pa so pomnožili še otroci, ki so prihajali drug za drugim. Marija je povila šest otrok in starša sta bila, ne glede na to, da so se namnožile skrbi, srečna, saj je sorazmerno s skrbjo rastlo tudi veselje ob odraščajočih otrocih. Sedaj je pet otrok na svojem, preskrbljeni so, najmlajši Andrej pa je doma na kmetiji, kjer je s pleč svojih staršev prevzel že velik del dela in odgovornosti. Zlatoporo-čenca sta kljub letom še dokaj trdnega zdravja, z veseljem še delata po svojih močeh in tako kot sta se prej veselila ob odraščanju in razvoju svojih otrok, sedaj uživata ob svojih vnukih, ki jih imata že; šestnajst. Ob zlatem jubileju sta Kramarjeva prejela številne čestitke z mnogimi najfepšimi željami, sama pa si želita, da bi še čim več let preživela v zdravju in miru, da bi bila družina srečna in zadovoljna in da bi njun najmlajši sin Andrej modro kmetoval. T. Tavčar Cerkev Sv. Kunigunde, ki je lepo obnovljena, na njenem zidu pa kaže čas zelo točno sončna ura. tudi obe naši postojanki, Šentjungert in Bukovica. Ob lepih nedeljah pride tudi po sto in več ljudi na posamezno postojanko, kar kaže na to, da ljudje izredno radi in vedno bolj zahajajo v planine. S tem se krepi tudi zavest o čuvanju narave, saj opažamo, da ljudje precej bolj pazijo in ne mečejo smeti, ampak jih vedno pogosteje nosijo nazaj v dolino,« še pristavi Janez Meglič in se s kolegi poda nazaj v dolino. Zadovoljstvo ob jubileju »Planinska sekcija Galicija bo letos praznovala 10-letnico svojega obstoja, kar je povezano tudi z odprtjem tega planinskega doma. Člani in članice se trudimo biti čim bolj uspešni in mislim, da nam to kar dobro uspeva. V domu imamo dežurstvo ob nedeljah in vseh praznikih. Običajno dežura en par, če pa gre za kakšne posebne prireditve, dežurstvo okrepimo. Danes sva let pa je, kot pravi Viktor Furman, izlet za dežurne - in pa planinski ples. Člani pa se udeležujejo tudi raznih planinskih izletov in pohodov tako v svoji bližini kot tudi drugod po Sloveniji. Enkrat na leto so tudi v visokogorju na Triglavu ali drugih vršacih Julijskih ali Kamni-ško-Savinjskih Alp. Ob vsem tem delu pa lepo skrbijo za svojo postojanko in če bodo letos, v kar skorajda ni dvomiti, lahko podaljšali najemno pogodbo z župniščem, imajo že pripravljene načrte za posodobitev sobe za obiskovalce, kuhinje in točilnice. Na podstrešju pa so že uredili sobo z ležišči. Drugič v življenju sem bil to nedeljo na Šentjungarti, trdim pa lahko, da bom letos še nekajkrat. Res je lepo in zato vam priporočam da se - če kdaj ne boste vedeli, kam bi odšli na izlet - spomnite tega zapisa in se podate na gališko GORO. D. Naraglav MOGOČE MANJ ZNANO 0 MATJAŽU DEBELAKU Triindvajsetega ali 24. februarja - »točnega datuma še sam ne vem« (!) - bo minilo okroglih deset let od tistega zgodovinske-a dne v letu 1988, ko je prene-ateri Slovenec mislil, da ga bo kap: Matjaž Debelak je tedaj na XV. ZOI v daljnem Calgaryju (Kanada) »presenetljivo« poletel do »naše« prve posamične olimpijske kolajne (bronaste) v smučarskih skokih, svoj podvig pa pičlih 24 ur kasneje družno z Miranom Tepešem, Primožem Ulago in Matjažem Zupanom senzacionalno potrdil še z osvojitvijo srebrne medalje v ekipni konkurenci! Čez noč je postal najpopularnejši Slovenec, njegove Braslovče pa vsaj do vrnitve naše olimpijske reprezentance v domovino (ta) glavno mesto Slovenije... »Če vam odkrito povem, se v Cal-garyju sploh nisem zavedal, kaj sem pravzaprav dosegel. Pa tudi ob vrnitvi v domovino mi še ni bilo čisto jasno, četudi so mi v Braslovčah pripravili tako veličasten sprejem, da ga nikoli ne bom pozabil. Vse to je prišlo za mano pravzaprav šele lani, ko sem se iz stanovanja v Ljubljani (pre)selil v novo hišo v Juvanju pri Ljubnem,« nam je pripovedoval med našim nedavnim obiskom v njegovi trgovini s športno opremo v ljubljanskem naselju Fužine, v isti sapi pa pojasnjeval: »Med pakiranjem sem vsako stvar vzel v roke, zraven pa seveda tuhtal, ali naj jo vzamem s seboj ali ne. Šele tedaj sem prav spoznal, kaj vse sem osvojil ali dosegel. In se čudil...« Gotovo bi bilo te »krame« še več, če poškodovana noga Matjažu Debelaku ne bi prekrižala računov ravno na vrhuncu njegove športne kariere. »S kolenom sem imel prve težave že leta 1980, vendar sem stiskal zobe in nekako le uspeval premagovati bolečine. Na finalni tekmi za svetovni pokal '89 v Planici pa poškodovano koleno v radiusu stare Bloudkove velikanke ni več zdržalo. »Pogrnil« sem, kolikor sem bil dolg in širok, in moje športne kariere je bilo konec. Eno leto sem se sicer še »matral«, ker pa niti hoditi nisem mogel več normalno, sem bil naposled tekmovalne smuči le prisiljen postaviti v kot. Pu 24 letih...« nadaljuje in odkimava z glavo, češ, smola pa taka. »Tudi po Calgaryju sem namreč dosegel dober rezultat - na tekmi za svetovni pokal v Lahtiju na Finskem, denimo, sem bil šesti. Še bolj kot to pa me je morilo dejstvo, da sem se moral od skakalnice posloviti ravno tedaj, ko sem imel najboljše pogoje za treninge in tekmovanja. Res škoda...« Pred Matjažem Debelakom, tedaj že leto dni poročenim z Vido iz Juvanja, se je namenoma pojavilo vprašanje, s katerim se dotlej še ni resneje ubadal: kaj bom počel v življenju? »Da sem postal trgovec, je bilo čisto naključje,« pre- skoči obdobje, v katerem je še razmišljal, kaj bo. »Od enega svojih savinjskih rojakov sem zvedel, da je v Fužinah na voljo še en lokal, primeren za »luštno« trgovinico. Pa sva z ženo postrgala prihranke, najela kredite in se lotila finalizacije objekta, ki je bil tedaj še v tretji gradbeni fazi. Vmes sem na-vez(ova)al še stike s poslovnimi partnerji, ki sem jih dobro poznal kot sponzorje naše reprezentance, in krog se je počasi sklenil. »Kot se za nosilca olimpijskih kolajn spodobi, je seveda odprl trgovino s športno opremo; ker pa je bil športnik predvsem skakalec, jo je po simbolni planiški ptici »krstil« za Čapljo. »Pa tukajšnji prebivalci sploh vedo, kaj nam, Slovencem, pomeni ta simbol?« ga zbodemo, saj »u Fužinama« v glavnem stanujejo priseljenci iz bivših »bratskih« republik. »Če bi jo poimenoval po Crveni zvezdi, Željezničarju ali sploh po kakšnem drugem klubu, ki goji igro z žogo, bi bilo ime gotovo bolj privlačno in odmevno,« se zasmeje, »tako pa...« Tako pa pre- nekatera stranka pravzaprav ne ve, da je fant na slikah (iz Čalgaryja in z novoletne skakalne turneje), ki visita nad vrati v priročno skladišče, pravzaprav trgovec, ki jo ta hip streže ali ji prijazno svetuje... Matjažu in Vidi se je decembra 1991 rodil Jaka, aprila 1994 pa še Matej. »Ali bosta šla po poteh, ki sva jih prehodila z bratom Janezom, je za zdaj še prezgodaj trditi,« pravi srečni očka, »to bomo šele videli.« Matjaž pa je že kmalu uvidel, da bo njihovo ljubljansko stanovanje počasi pretesno. In ker ga je tudi srce vleklo bliže k Savinji, ga ni bilo težko prepričati, naj se loti še ene gradnje. Kot že rečeno, so se Debelakovi lani preselili v novo hišo v Juvanju, trgovino v Ljubljani pa obdržali. »Ali ni malo od rok?« vprašamo. »Niti ne. Hop! čez Črnivec, pa si v Ljubljani,« odgovori Matjaž, zraven pa doda, da je to prava malenkost v primerjavi s kilometri, ki jih je med svojo športno kariero prepotoval s treninga na trening in s tekme na tekmo. »Sicer pa se z ženo v trgovini izmenjujeva vsak drugi teden. Jaz pa jo vmes »mahnem« še na teren, saj s športno opremo - od žog do orodja - oskrbujemo tudi šole in klube...« In ker so bile med našim pogovorom letošnje zimske olimpijske igre v Naganu tik pred vrati, si ob slovesu seveda nismo mogli kaj, da Matjaža Debelaka ne bi povprašali, kaj pričakuje od naših skakalcev. »Primož Peterka je gotovo skakalec, kakršnega še nismo ime- li. To je enkrat ena! Zato mislim, da bi se z malo športne sreče lahko zavihtel do kolajne,« je iskreno odgovoril. »Jaz sem jo pred desetimi leti imel; vse se mi je izšlo. In to iz vsega srca privoščim tudi Primožu...« Damjan Križnik Šahisti dobili nove prostore__________ Šahisti ŠK Žalec so s slovenskimi šahisti proslavili pomemben dogodek. Ob kulturnem prazniku so kot darilo prejeli nove in lepe prostore, ki so v nekdanjih prostorih SKB v Žalcu. Po večletnem uspešnem delu ŠK Žalec je zbranim šahistom in gostom spregovoril dolgoletni prizadevni šahist ŠK Mitja Urisek. Poudaril je, da so žalski šahisti v minulem obdobju delali dobro in dosegli lepe uspehe (v prvi državni slovenski ligi so med osmimi ekipami osvojili odlično tretjo mesto). Organizirali so približno 25 klubskih turnirjev, udeležili so se tudi prijateljskih srečanj s sosednjimi klubi in tekmovanj po koroški, šaleški, zasavski in celjski regiji. Njihovi pionirji in mladinci pa so bili s pomočjo ZTKO Žalec celo državni prvaki. V prihodnje bodo igralni dnevi vsak ponedeljek in petek, od 16. ure dalje - za mladince in pionirje. Da so dobili nove šahovske prostore, ima največ zaslug prof. župan Milan Dobnik, ki jih je tudi odprl in vsem šahistom zaželel še veliko uspehov in jim čestital za dosedanje lepe uspehe. Za kulturni program pa je poskrbel Miro Brinovec - godbenik iz kulturnega društva Žalec. Ob tem dogodku so šahisti priredili posamezni pokalni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 30 slovenskih ša-histov. Igrali so po švicarskem sistemu 9 kol na 2x5 minut časa za razmišljanje. Zmagal je Franci Brinovec ml. iz ŠK Žalec, ki je zbral sicer enako število točk (25) kot Celjan Franci Pešec, a je imel boljši iztržek Buholza; pokal je prejel v trajno last. Odlično tretje mesto pa je osvojil FIDE MOJSTER Dani Vombek in ŠK Griže (7 točk). Jože Grobelnik Šahovske vesti Šempeter: Na drugem petkovem rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju sta bila zmagovalca Ivan Pevnik in Stane Skok, oba s 75 toč pred Štefanom Šincekom (5,5) ter Marjanom Knezom (5). Šmarje pri Jelšah: Ekipno moštveno šahovsko prvenstvo Slovenije osnovnih šol je potekalo v OŠ Šmarje pri Jelšah, kjer so imeli tekmovalci odlične pogoje za igro. Vzorna je bila tudi disciplina igralcev in vodij. Prvo mesto so osvojili mladinci iz OŠ Prebold, 2. mesto OS Šoštanj, 3. mesto OŠ iz Celja in 4. mesto OŠ Žalec. Celje: Šahovska sekcija Metro Celje je priredila že peti spominski posamezni hitropotezni šahovski turnir za Ivana Laha. Pokrovitelj spominskega turnirja je bila trgovina in usluge - komisijska prodajalna Kolšek iz Ostrožnega. Nastopilo je 22 šahistov iz Slovenije. Zmagai je Holobar iz Celja (175 točke,) pred Pučnikom (16) iz Celja ter Ograjenškom s Ponikve (13 točk). Jože Grobelnik Tečaj smučanja na Rogli v času počitnic Smučarski klub Gozdnik Žalec bo v času šolskih počitnic organiziral na Rogli svoj tradicionalni smučarski tečaj za osnovnošolske otroke, ki se ga vsako leto udeleži okoli 100 nadebudnih smučarjev. Po zaslugi Občine Žalec bo tudi letos cena za tečaj 16.000 SIT, ki jih bodo starši lahko plačali v dveh obrokih. V ceno so všteti prevoz, smučarske vozovnice, malica in seveda strokovno vodstvo. Prijave sprejemajo v prostorih kluba, vsak torek in četrtek, od 16. do 18. ure; vsak dan pa v poslovalnici Agencije NT-RC na Šlan-drovem trgu v Žalcu ter v Galeriji Mozaik v Celju, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. GflRANr pohištvena Industrija polzela Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020 UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V FEBRUARJU BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: SPALNIC DNEVNIH SOB OTROŠKIH SOB PREDSOB Nudimo tudi: SEDEŽNE GARNITURE POHIŠTVO IZ MASIVE JEDILNIC PISARN KUHINJ VZMETNICE VSEH DIMENZIJ. ZANIMIVA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure. Tel.: 063/720-020 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI! V1. A moški slovenski košarkarski ligi se je minuli vikend pričel drugi del državnega tekmovanja. Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v prvem kolu drugega dela gostovali v Krškem in istoimensko ekipo premagali visoko s 87:53 (polčas 46:28). Polzelani so bili ves čas srečanja boljši. Že v 8. minuti so povedli za razliko 13 točk in ob koncu srečanja visoko dobili. Pri Polzelanih je največ točk dosegel Cizej 22, Šamanič 15 točk itd. Polzelani bodo v drugem kolu danes, v sredo, 18. marca, ob 19.30 gostili ekipo Heliosa iz Domžal, nato pa 7 marca ekipo Postojne. Na prvenstveni lestvici so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela še vedno na tretjem mestu, pred njim sta Smelt Olimpija in Pivovarna Laško. T. T. KOŠARKA VISOKA ZMAGA V KRŠKEM Sonja Zidar v akciji. Rokometašice luteksa Žalec jutri odpotujejo v Romunijo Rokometašice Juteksa Žalec so z uvrstitvijo v četrtfinale pokala EHF dosegle v mednarodnem tekmovanju do sedaj največji uspeh. Prvo tekmo bodo odigrale to soboto, 21. februarja, z odlično romunsko ekipo Otelul Galaty ob 11. uri dopoldne. V Romunijo bodo odpotovale jutri, v četrtek, in sicer najprej z avtobusom do Budimpešte, nato z letalom do Bukarešte, tam pa jih čaka še sedemurna vožnja z avtobusom. Pred odhodom je trener žalskih rokometašic, Bojan Požun, povedal takole: »Najprej moram povedati, da z žrebom nismo bili zadovoljni. Želel sem si ekipo iz Slovaške, Bansko Bistrico, katera bi bila po kvaliteti nam najbližja. Ostale ekipe so bistveno močnejše, tako da so možnosti za napredovanje zelo majhne. Vendar se bomo vseeno potrudili, da dosežemo v Romuniji v soboto čim boljši rezultat. Prednost vidim le v tem, da imamo povratno tekmo čez teden dni v Žalcu, to je 1. marca ob 17 uri v dvorani žalske osnovne šole. Ekipo Otelul Galaty poznamo bolj slabo, zato ne vemo, kako igrajo. Če pogledamo v zgodovino romunskega ženskega rokometa, pa vidimo, da je bil zmeraj v vrhu svetovnega rokometa, še posebej pa v mladinski konkurenci. Če bomo prvo srečanje v Romuniji izgubili z razliko petih zadetkov, mislim, da bomo lahko to razliko nadoknadili doma. V prijateljski tekmi z ekipo Varaždina, ki smo jo odigrali minuli četrtek, se je poškodovala naša nova igralka Olivera Oroz. Natrgala si je namreč vezi na kolenu, tako da mesec dni ne bo mogla igrati.« T. TAVČAR Lokostrelske vesti Mlajši člani LK Žalec so se konec meseca januarja udeležili državnega lokostrelskega prvenstva po pravilih FITA INDOOR 18 v Duplici pri Kamniku. Tekmovanje je potekalo v treh izmenah, v različnih stilih in kategorijah. Državnega prvenstva so se udeležili vsi tekmovalci iz vseh klubov oz. osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Tekmovalcev je bilo 248. Vsi naši tekmovalci so dosegli odlične rezultate v svojih kategorijah: Osnovna šola: od 1. do 4. razreda: Matevž Uratnik 2. mesto (slog CAM-PAUND), Jure Veler 5. mesto (isti slog); od 7 do 8. razreda; Uroš Uratnik 3. mesto (slog COMPAUND). - Srednja šola: Peter Virant 8. mesto (slog OL[MPIJSKI) in Mitja Veler 10. mesto (isti slog). Člani LK Žalec so se v začetku meseca februarja udeležili državnega lokostrelskega prvenstva po pravilih FITA INDOOR 18 v Ilirski Bistrici. Tekmovanje je potekalo v dveh izmenah, v različnih stilih in kategorijah. Prvenstva so se udeležili vsi tekmovalci iz vseh klubov v Sloveniji. Nastopilo je 180 tekmovalcev. Prvenstva so se lahko udeležili le tisti tekmovalci, ki so že prej dosegli norme. Naš član Robi Čoh je med veterani dosegel odlično uvrstitev in postal državni prvak v svojem slogu. Rezultati so naslednji: Kategorija dečki: Uroš Uratnik 4. mesto (slog COMPAUND), Matevž Uratnik 5. mesto (isti slog); kategorija kadeti: Mitja Veler Z mesto (isti slog), Peter Virant 3. mesto (slog OLIMPIJSKI); kategorija veterani: Robi Čoh 1. mesto (isti slog). Športna kultura za vsakogar - vsakemu pravi šport Športnovzgojni karton Vedno bolj tehnizirana civilizacija odvrača človeka od zdravega življenja, ga preobremenjuje s stresi in z vedno novimi tehnološkimi rešitvami izpodriva gibanje. Šport vpliva na človeka in zaradi obojestranske povezanosti njegove telesne in duševne narave sooblikuje njegov psihični in socialni del osebnosti. Vsak otrok in mladostnik je samostojna osebnost, zato ga je treba individualno obravnavati in usmerjati, da bo uspešen in se bo počutil cenjenega. Otroštvo in mladost sta odločilna za oblikovanje podobe odrasle osebnosti. Del te je mogoče oblikovati samo s sredstvi, ki jih uporabljamo v športu, t. j. z osnovnimi in svojevrstnimi gibalnimi dejavnostmi. Če jih v otroštvu in mladosti premalo ali sploh ne koristimo, bo kasneje gibalni in telesni razvoj nemogoče ustrezno oblikovati in uravnovesiti. Telesna in gibalna samopodoba kot izjemno pomembna dejavnika opredeljujeta raven pozitivnega zdravja v najširšem pomenu. Dobro zdravstveno stanje je prvi pogoj dobrega počutja, psihične uravnoteženosti, dobrih medsebojnih odnosov, uspešnosti pri izobraževanju in delu. Zelo učinkovit informacijski sistem, ki omogoča stalen dotok podatkov o stanju telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, predstavlja pomembno spodbudo za redno vadbo, to pa posredno vodi tudi k boljšemu zdravju. V Sloveniji že 10 let spremljamo telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine s športnovzgoj-nim kartonom (ŠVK). TELESNE ZNAČILNOSTI predstavljajo zunanji videz človeškega telesa. Pomembno vplivajo na gibalno učinkovitost, pa tudi na človekovo samopodobo, posebej še v dobi odraščanja. Bistven in bolj pomemben pa je vpliv gibanja in prehrane na telesne značilnosti, posebej na mišično maso in količino podkožnega maščevja. GIBALNE SPOSOBNOSTI človeka so tiste sposobnosti, ki povzročajo razlike v gibalni učinkovitosti posameznika. Ni jih mogoče meri- ti niti ocenjevati neposredno, ampak le posredno z dosežki posameznikov v določenih nalogah - testih. To so za ta namen posebej sestavljeni motorični testi, ki morajo biti veljavni, zanesljivi, občutljivi in ekonomični. Podatki so namenjeni otrokom in mladostnikom, njihovim staršem in športnim pedagogom. Ti lahko spoznajo in spremljajo telesni in gibalni razvoj mladih in jim pomagajo pri vključevanju v športne dejavnosti v šoli ali izven nje. Starši se lahko o razvoju svojega otroka pogovorijo s športnim pedagogom, trenerjem, zdravnikom... PRI ŠPORTNIH PEDAGOGIH LAHKO STARŠI IN MLADOSTNIKI DOBIJO: informacije o dosežkih pri športni vzgoji, grafično ponazoritev otrokovega telesnega in gibalnega razvoja za ves čas šolanja, nasvet, kam vključiti otroka, ki je nadarjen za šport, nasvet, če ima otrok kakršnekoli težave v telesnem ali gibalnem razvoju, kakšno športno opremo kupiti, da se bo otrok varno in sproščeno ukvarjal s športom. UGOTAVLJANJE, VREDNOTENJE IN SPREMLJANJE TELESNIH ZNAČILNOSTI IN GIBALNIH SPOSOBNOSTI IZVAJAMO NA PODLAGI NASLEDNJIH MERSKIH POSTOPKOV: telesna višina (dolžinska razsežnost telesa), telesna teža (volume-noznost telesa), kožna guba nadlahti (količina podkožnega maščevja). To so postopki napovedovanja telesnih značilnosti otroka in mladostnika. Gibalno sposobnost pa ugotavljamo: z dotikanjem plošče z roko (hitrost izmeničnih gibov), s skokom v daljino z mesta (eksplozivna moč), s premagovanjem ovir nazaj (koordinacija gibanja vsega telesa), z dvigovanjem trupa (mišična vzdržljivost trupa), s predklonom na klopci (gibljivost), z veso v vzgibu (mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok), tekom na 60 m (Sprinterska vzdržljivost) in s tekom na 600 m (splošna vzdržljivost). 2. del v naslednji številki Savinjčana. Mitja Turnšek, prof. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p Prežihova 1, ŽALEC, tel./faks: 063/718-265 mobitel: 0609 618 443 PROJEKTIRANJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: .GRADBENA DELA OBRTNA DEU INŠTALACIJSKA DEUN NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE REKONSTRUKCIJE Leon Uratnik ŠPORT__________ Gomilsko - Šmatevž Spominski turnir v malem nogometu Športno društvo Gomilsko je ob obletnici tragično preminulega člana, Sergeja Tajnška, organiziralo spominski nogometni turnir, ki bo odslej vsako leto na dan obletnice njegove smrti. Na igrišču v Šmatevžu so se med sabo pomerile štiri ekipe, in sicer ekipe iz Gomilskega, Trnave, Šma-tevža in Grajske vasi. Prvo mesto so osvojili člani ekipe iz Gomilskega, drugi so bili Trnavčani, sledili so jim domači nogometaši iz Šma-tevža in kot četrti ekipa iz Grajske vasi. Prve tri ekipe so prejele pokale. Božo Andoljšek, predsednik športnega društva Gomilsko, je poleg omenjenih pokalov ekipi Gomilskega izročil še spominski prehodni pokal. Ob koncu slovesne razglasitve pa so se na igrišče podali še nogometaši - veterani, ki so se pomerili s prvouvrščeno ekipo. V začetku so bili boljši veterani, a so na koncu vendarle morali priznati premoč mlajših. Ob tem pa ne smemo pozabiti na vlogo veteranov pri ohranjanju nogometne tradicije v Šmatevžu in na Gomilskem. Kar nekaj med njimi je namreč takšnih, ki že prek trideset let ohranjajo zanimivo navado in se ob nedeljah srečajo na igrišču. Ni nedelje v vseh teh letih, da se na igrišču v Šmatevžu med 10. in 12. uro dopoldan ne bi igral nogomet. In to dobesedno, ne zaustavijo jih ne dež ne sneg in ne mraz. Igrajo v vseh vremenskih razmerah vse leto. Pa še nekaj je pri tem zanimivo. Takoj ko v cerkvi zazvonijo zvonovi, ki oznanijo konec dopoldneva, žoga ostane sredi igrišča in z njo igralci, ki nato odidejo vsak na svoj dom. Tudi Sergej Tajnšek je bil eden izmed tistih, ki ob nedeljah skorajda nikoli ne manjkajo in zato bodo spomin nanj ohranjali prek celega leta in ne le na spominskem turnirju. D. N. Vse tri ekipe po končanem turnirju. V odbojkarski šoli več kot 100 deklic Ženski odbojkarski klub B&L Utrip Prebold, s sedežem v Šempetru v Savinjski dolini, dosega dobre rezultate in tekmuje v 1. DOL. Seveda je uvrstitev v 1. DOL plod načrtnega, večletnega dela s podmladkom. Odbojkarsko šolo namreč obiskuje več kot 100 deklic, starin od sedem let naprej. Vadijo v Šempetru v Sav. dolini, Preboldu, Trnavi in na Gomilskem. Zanje skrbi ekipa vaditeljev pod vodstvom Marjana Franceta. Seveda je pri takem podmladku velika izbira, tako da klub tekmuje v treh A-ligah: pionirski, mladinski in kadetski. Vsekakor je tak pristop k vzgajanju bodočih odbojkaric pravilen, kar se vidi tudi po tem, da deklice pri vaji uživajo. T. TAVČAR Uspeh karateistov na evropskem prvenstvu Na 25. mladinskem evropskem prvenstvu, ki je bilo 7 in 8. februarja v Atenah, sta se odlično odrezala žalska karateista Majtaž KONČINA in Rok GAJŠEK. KONČINA je v kategoriji 75 kg v I. kolu premagal predstavnika Danske s 3:2, v II. kolu je izgubil s kasnejšim zmagovalcem iz Španije z 2:6, nato pa v repasažu premagal predstavnika S. Irske s 6:1, predstavnika Madžarske s 3:3, v malem finalu v borbi za bronasto medaljo pa je po izenačenem boju v podaljških izgubil z 2:3 proti Nizozemcu. Podobno se je godilo Roku GAJŠKU v kategoriji do 80 kg, saj je v I. kolu izgubil s Francozom z 1:6, nato pa v repasažu premagal Poljaka s 4:1 in Bolgara s 6:0. V malem finalu je izgubil borbo za srebrno odličje z reprezentantom BiH, in sicer z 0:3. Na EP sta nastopila še Žalčan Gregor JANČIČ v kategoriji nad 80 kg, ki je izgubil v I. kolu s predstavniki Rusije, in Asja PEŠEC iz KK Petrovče, ki je v katah ravno tako izpadla v I. kolu. Ne glede na to, da so bile možnosti za osvojitev medalje, sta uvrstitvi KONČINE in GAJŠKA velika uspeha za žalski in slovenski karate. Silvester Marič J WW ...JUIH—I. 'UMI«—— .... , - -*■ lelavci iz SIP-a pred začetkom ocenjevanja Nevsakdanje ohranjanje prijateljstva Deseta, tradicionalna klobasiada Rudi Divjak: »Ostajamo zvesti tradiciji« »Spoštovani in dragi prijatelj. Ali lahko dojameš, da je letos že 10. obletnica našega društva Prijateljev dobrih domačih klobas? Tako lepa obletnica potrjuje, da Slovenci radi vzdržujemo stare šege in običaje. V domače klobase, ki jih bomo pokušali, so primešani drobci začimb, ki utrjujejo skovana prijateljstva. Zato sem vesel, da se bomo ob pokušini letošnjih klobas skupaj zbrali tisti, ki nas resnično druži dolgoletno prijateljstvo...« Te besede je v svojem vabilu prijateljem zapisal vsakoletni organizator tega srečanja Rudi Divjak s Polzele. Ker se nam je vabilo zdelo zanimivo, smo se mu odzvali tudi mi in pripravili pričujočo reportažo. Bil je petek, 16. januarja. Zimsko sonce se je že poslavljalo, ko sem po opisani poti vozil skozi Orlovo vas in nato navkreber proti lovskemu domu Lovske družine Polzela. Ob tem vijuganju po asfaltirani cesti se je v mene prikradel dvom, če bom sploh našel prizorišče. Tako kot že večkrat sem tudi tokrat uporabil staro vojaško pravilo: »Karto čitaj i seljaka pitaj.« Na mestu, kjer se je cesta zravnala, je stala velika kmetija, o kateri mi je govoril Peter Haver, ko mi je opisoval pot, po kateri bom lahko prišel do vikenda Rudija Divjaka. Kot nalašč je bil ob cesti, s samokolnico v roki, domači fant, ki mi je prijazno pokazal, kod moram peljati. Nekaj minut zatem sem se znova znašel pred vprašanjem, kam zaviti. Na srečo se je mimo pripeljala neka ženska in mi pokazala, kateri od vikendov je pravi. Po dokaj strmi poti sem se spustil do omenjenega vikenda. Potrkam in vstopim, a ker sta bila v prostoru, ki ni kazal, da bi se tu kaj dosegajo, samo moški in ženska, sem mislil, da sem vstopil v napačen vikend. Še preden se utegnem opravičiti in vprašati, kje bi lahko našel iskane osebe, mi povesta, da so v spodnjih prostorih. Minuto za tem si že sežemo v roke, ob tem pa mi pogled obstane na mizi, ki se skorajda upogiba od klobas, ki so pripravljene za ocenjevanje. ter Skrabar, ki ni sodeloval pri ocenjevanju, vedel, čigava je katera klobasa oziroma katera številka vzorca pripada posameznemu udeležencu. Z mize so košček za koščkom izginjali v naših ustih. Eden je bil boljši od drugega, tako da se je bilo res težko odločiti, kako oceniti posamezen vzorec. Večkrat sem pokusil vsakega in na koncu je bil tudi moj kartonček izpolnjen. Oddali smo jih kuharju in začelo se je seštevanje. Kot vedno je vlogo pisarja prevzel Martin Štorman, ki je v posebno razpredelnico vpisoval ocene posameznih vzorcev klobas. Ta čas, a že prej ob ocenjevanju, smo pridno srkali rujno vince, ki se dobro ujema s klobasami. Naše dihalne poti pa je dodobra prevetril tudi nariban hren, ki je obvezna priloga. Vsakdo, ki je prvič med njimi, in tokrat je bil poleg mene tudi še novinar Vojko Zupanc, pa je deležen še posebnega obreda s hrenom. V do polovice napolnjeno plastično vrečko s hrenom, ki je bila v rokah Rudija Divjaka, sem moral močno pihniti in nato vdihniti. Kakšen je učinek, ni treba razlagati. A če ima kdo neprehodno nosno votlino, bo potem lahko zadihal s polnimi pljuči. Napočil je trenutek razglasitve re- Desetletne izkušnje Vsi prisotni so že pravi mojstri za pokušanje in ocenjevanje, zato sem bil kar malo negotov, kako bo to šlo Organizator in gostitelj Rudi Divjak je bil tudi tokrat vesel. meni, ko so mi v roke potisnili poseben kartonček, na katerem so bile napisane številke posameznih primerkov narezanih klobas. Na mizi so bili po vrstnem redu in s številko na aluminijasti ploščici razstavljeni primerki enajstih različnih domačih klobas. Predno smo začeli ocenjevati, je gostitelj in organizator Rudi Divjak izrekel prisrčno dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo, ker se tudi letos niso izneverili tradiciji. Iz posebnega zvezka, v katerem so skrbno zapisana tudi vsa dosedanja srečanja, vključno z rezultati, so prebrali pravila ocenjevanja in način točkovanja. Točkovalo se bo od 0 do 10. Več točk bo zbral posamezen vzorec, boljše mesto bo prinesel prinašalcu klobas. Ob tem je treba povedati, da je samo kuhar Pe- zultatov. Največ točk, 84, je dobila domača klobasa, ki jo je v ocenjevanje prinesel Marjan Kuzman iz Dre-šinje vasi. Deset točk manj je prejela klobasa iz shrambe Petra Haverja iz Prebolda. Še dve točki manj (72) pa smo udeleženci prisodili klobasi Franca Pinterja iz Migojnic. S tem so bile letošnje lovorike razdeljene ter hkrati skrbno zapisane v dnevniku gostitelja, ki v njem beleži tudi vse druge zanimive trenutke in dogodke, ki so povezani z družabnim življenjem v njegovem vikendu. Sodelavci - prijatelji »Ideja o tovrstnem srečanju se je pravzaprav porodila sama od sebe. Kot sodelavci in prijatelji v SIP Šempeter smo se večkrat drug drugemu radi pohvalili, kakšne dobre klobase smo naredili. Enkrat pa smo si rekli, dajmo jih pokusiti in bomo videli, čigave so boljše. Zgodilo se je na mojem vikendu in tako je to sedaj leto za letom,« mi je pojasnil v nekaj besedah Rudi Divjak. Med tem časom je pet nekdanjih sodelavcev že odšlo v pokoj, štirje pa so še zaposleni. Prav zaradi dolgoletnega prijateljstva, ki ga je še okrepilo vsakoletno druženje ob ocenjevanju klobas, se tudi sedaj Martin Štorman, Leon Metelan, Franc Pinter, Zvone Zupanc (Zef), Dani Pfeifer, (sicer Divjakov vikendaški sosed), Peter Haver, Peter Skrabar, Marjan Kuzman in Rudi Divjak veselijo vsakega medsebojnega snidenja. Njihova srečanja so seveda polna najrazličnejših dogodivščin, tudi kakšna manj lepa je vmes: npr. posledica preveč popitega savinjskega rizlinga, ki je prispeval k temu, da se je avtomobil znašel v obcestnem jarku. Zelo radi pa se spominjajo - in se ob tem tudi dodobra nasmejijo - nekega srečanja ob ocenjevanju klobas. Takrat se je namreč vikendaški sosed Dani precej nahodil, saj je kar kakšnih dvajsetkrat moral z majolko v svojo vi-kendaško klet. »V firmi sem skrbno zbrusil dva para kovancev, tako da sta bila potem, ko sem jih zlepil, enako debela kot en sam. Na obeh straneh posameznega, tako zlepljenega kovanca, je bil bodisi grb ali številka-. Dani je moral ugibati, kaj bo, ko bo kovanec padel na mizo. Pred tem smo se dogovorili, da bo moral vsakič prinesti vino iz svoje kleti, kadar ne bo uganil. In to tudi ni vse dotlej, dokler mu nismo Nekdanji in tudi še sedanji soi sami razkrili potegavščine.. Vedno sem vrgel v zrak kovanec, ki je bil v nasprotju z njegovim ugibanjem: ko je rekel, da bo grb, je bila številka in obratno, »je hudomušno ponovno razkril to vinsko zaroto Marjan Kuzman. Znova so se veselo nasmejali. Dani pa je priznal, da je mislil, da se mu bo takrat zmešalo, saj ni mogel razumeti, da res nikoli ne ugane. Ob tem pripovedovanju se je miza znova napolnila z dobrotami, klobasami in okusno žolco - tlačenko. Kozarci so trknili in s svojim zvenom znova oznanjali medsebojno prijateljstvo. Prijetno je bilo biti med njimi, a je čas prehitro tekel, saj me je čakala še ena novinarska obveznost. Pustil sem jih v prijetnem razpoloženju, z njihovimi spomini in željo, da ohranjajo tradicijo srečanj tudi v prihodnje. DARKO NARAGLAV V trgovino z gondolo Tradicija Beneškega karnevala sega v H. st. Benetke so svojevrstno mesto, ki mu na Zemlji ni para. Sicer se tudi v Bangkoku ljudje vozijo domov s čolnom, vendar pa Benetke stojijo na lesenih kolih, ki so bili nekoč drevesa na našem Krasu. Nekoč komercialno in pomorsko mesto se je danes posvetilo turizmu. Že samo dejstvo, da stoji na kolih, letno privabi 12 milijonov ljudi, poleg tega pa se vsako leto v ozkih ulicah nagnetejo trume turistov v času karnevala. Benetke so sestavljenka več otokov, med seboj povezanih z mostovi. Vsak otok ima svoje zajetje vode, cerkev in stolp z uro na trgu, kjer je bil nekoč komercialni center. Mostovi so bili nekoč privatna lastnina; za prečkanje so morali meščani plačevati mostnino. Originalno so bili brez ograje in zato verjetno ponoči bolj slabo obiskani. Hiše so gradili v dveh nadstropjih, s kuhinjami v pritličju, da so se lahko hitro zapeljali v trgovino, če jim je pri kuhi česa zmanjkalo, ali na podstrešju, da so hitro ušle vonjave. Zdaj so veliko stanovanj spremenili v prodajalne, muzeje in hotele, obnovili so ulice. Veliko stanovanj je v lasti premožnih tujcev, ki pridejo v mesto le v času dopusta. To je eden izmed razlogov, da se trgovine in restavracije zapro bolj zgodaj, kot bi pričakovali. Večina zaposlenih pač ne živi v mestu. Dogodek ,je že sam sprehod po ozkih ulicah brez avtomobilov. Prečkaš mostove, se znajdeš v novi ulici in nadaljuješ raziskovanje. Na večje znamenitosti opozarjajo na gosto posejane rumene table, Zapeljiva gospodična na Beneškem karnevalu. tako da v bistvu nisi nikdar izgubljen. Glavni trg je trg svetega Marka, ki ga zalije morje le ob najvišji plimi. Predvsem v času karnevala ga ne morete zgrešiti - tu je center gneče. Baje prinaša nesrečo, če gremo na trg med dvema visokima stebroma. Tam so v starih časih usmrtili kriminalce. Raje se ju izognite po zunanji strani! Na trgu stojita bazilika sv. Marka in Doževa palača, ostale stavbe zavzemajo zavarovalnice, ki si lahko privoščijo visoke najemnine. V Doževi palači je bil nekoč sedež vlade in dom doževe družine, tam so izrekali obsodbe. Z zapori, iz katerih se je v vsej dolgi zgodovini rešil le Casanova - ljubimec županove žene, je palača povezana z mostom vzdihljajev. Z njega so kriminalci še zadnjič uzrli dnevno svetlobo, potem pa so jih odgnali v celice, kjer so do smrti stali do pasu v vodi ali bili zaradi nizkega stropa prisiljeni v ležeč položaj. Najbolj romantičen način spoznavanja mesta z gondolami Je pa to tudi drag način. Vsekakor se ne pozabite za prevoz najprej dogovoriti za ceno. Gondoljer-je boste prepoznali po tradicionalni obleki: slamnat klobuk, črtasta majica in črne hlače. Izven sezone so cene občutno nižje, pozimi pa so gondoljerji malo topleje oblečeni. Čoln ali gondolo lahko tudi najamete. Za slednje je, čeprav so gondole prilagojene ozkim in plitkim kanalom, potrebnih več izkušenj. Sicer pa se tudi gondoljerji po sposobnostih krmarjenja razlikujejo med seboj, zato je izbira včasih prava loterija. Prav lahko naletite na kakšnega vajenca, ki se na vsaki postaji zaletava v kole in drvi po valovih. Potem je morda bolje, da si gondolo sposodite in v kanale zakrmarite sami. Gondole so bile nekoč namenjene predvsem prevažanju materiala iz trgovin, zdaj pa so glavna atrakcija za prevažanje turistov. Vsekakor se štejejo za enega od simbolov Benetk; pojavljajo se že na zelo starih upodobitvah. Še vedno jih gradijo ročno, na tradicionalen na-či, zanje pa iztržijo 10.000 funtov. Zgrajene so iz 280 koščkov lesa devetih vrst dreves: češnje, bukve, macesna, oreha, lipe, mahagonija, hrasta, bresta in bora, pobarvane črno, nekatere so okrašene. Za gradnjo ene gondole potrebujejo tri mesece. Mogoče ste v dvomih, kdaj obiskati Benetke. Vsekakor vam priporočam ogled, preden se bodo potopile, in vsekakor ne nekega lepega, vročega, sončnega dne. V takšnih dneh lepoto zasenči smrad, potujoč iz nekaterih kanalov po ostalih ulicah. Ubiti dve muhi na en mah je napotiti se na pot februarja, saj karnevala ne gre zamuditi! Prerivanje v nepopisni gneči ne navduši romantičnih duš, vendar se da tudi v tem času najti mirne kotičke in uličice. Dlje od Markovega trga gremo, manj ljudi je in v istem dnevu lahko doživimo Benetke tudi ob poslušanju pluskanja valov v kanalih. Nekatere ulice so celo prazne, saj večina prebivalcev Benetk v času karnevala pobegne k sorodnikom. Njihova povprečna starost je 50 let, kar gotovo ne označuje življenjske dobe, ko bi se ljudje navduševali nad poslušanjem veseljačenja na ulicah. Slaba stran zimskega obiska je tudi mraz... Lepilo daje maski porcelanast videz Tradicija beneškega karnevala se je začela v 11. stoletju in dosegla višek v 18. stoletju. V času industrializacije ni bilo čaša za zabavo in prosti čas, zato je karneval zamiral, leta 1979 pa so ga zopet oživeli. Od takrat je vsako leto več mask in večja gneča ljudi. V 18. stoletju se je karneval začel s plesom na Markovem trgu. Zdaj začne igrati godba, sledi ji parada, v kateri ima vsaka italijanska pokrajina svojega predstavnika. Tudi kasneje ostane glavnina gneče na Markovem trgu. Povsod odmeva glasno vpitje prodajalcev, v mravljišču turistov se sprehajajo veličastne maškare, ki na najrazličnejše načine privabijo pozornost. Nekatere plešajo, druge igrajo na kakšen inštrument, vse pa se prav rade nastavijo pred fotoaparat. Kako tudi ne, saj porabijo za izdelavo veliko časa in denarja. Pozornost pritegnejo pred- vsem maske, ki imajo korenine v beneški zgodovini in so umetnina že same po sebi. Vsaki naj bi se dalo lažje ali težje določiti izvor, kaj upodablja in zakaj je bila podoba ustvarjena. Izdelujejo jih iz posebne mase iz papirja in tekstilnih vlaken, namočenih v lepilu. Maso s prsti nalepijo na notranjo stran glinene makete glave. Ko se masa posuši, otrdi. Odstranijo model, zlo-ščijo površino, nazadnje še izrežejo oči, masko porišejo in že je pripravljena za na steno ali karneval. Videz porcelana ji daje uporabljeno lepilo. Stojnice se šibijo pod najrazličnejšimi izvedbami mask in kar težko se je odločiti, katero bomo nesli domov. V času karnevala se lahko tudi prepustite slikarjem ob robovih Markovega trga, ki nanašajo barve na obraze, in sami postanete maškara. Tam tudi Japonci in Kitajci izginejo pod fasado najrazličnejših barv. Barbara Čeh Najbolj romantično je zapluti po kanalih z gondolo. Most vzdihljajev veže palačo z ječo. JLWJLEvMPJb3L Šempeter 21a tel: 063140 41 Informativna št: 041166 15 77 Internet: http: II wwiv.msacelje-sp.si Vhod poleg trgovine TUŠ Šempeter GSM-mobitelov ntnioont NAJVECJA IZBIRA V SLOVENIJI; ^ specializirani smo za: Akciia mizal* GSM-mobitele, telefakse na navaden in termo papir, brezžične in žične telefone, telefonske centrale, tiskalnike, in ves pribor za telefon. ** . Panasonic .'.'.'BREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! .'.'.'BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!! Rok Robič - Rocky Paragvaj Nekje na drugi strani mogočnega mostu, ki povezuje sosednji državi, so se počasi pričeli prikazovati obrisi zadnje države na mojem potovanju. Carinik mi je prijazno pritisnil žig v skorajda polni potni list in že sem zagledal napis »Bienvenidos en Paraguay«. Štirinajsta država na potovanju. Že to, da je v popotniški bibliji Lonely planet tej južnoameriški oazi brez dostopa do morja posvečenih borih 70 strani, pove dovolj. Za večino popotnikov nezanimiva, nevarna in predvsem težko dostopna. Pred izdajo vizuma sem moral iti na pogovor kar h konzulu. Ob tem se mi je v mislih vedno znova pojavljalo prepričanje, da mora biti življenje še bolj neomadeževano, potovanje pa večja avantura, če ni veliko tujih turistov. Od avanture je bilo vsaj na začetku bolj malo, saj je Paragvaj ena od najrazvitejših držav Latinske Amerike. Večina prebivalcev v večjih mestih je belih potomcev evropskih imigrantov po drugi svetovni vojni. Le-ti so najprej iz Evrope prispeli v Argentino, vendar so se kasneje zaradi nasičenosti preselili v Paragvaj. Med njimi je bila tudi zdaj že pokojna slovenska antropologinja Branislava Sušnik, na katero so v Sloveniji že skoraj vsi pozabili. V etnološkem muzeju sredi glavnega mesta Asunciona sem spoznal njeno dolgoletno tajnico, ki mi je povedala nekaj zanimivosti o tej krhki Slovenki. Govorila je več kot 15 jezikov, živela med številnimi indijanskimi plemeni ter o tem napisala več kot 65 knjig. V Asuncionu se je živo srebro meseca avgusta vsak dan povzpelo nad 35° C. Bilo je obdobje pomladi. Poleti temperature namreč presežejo 40 stopinj. Poleg tega se mi je glavno mesto Paragvaja vtisnilo v spomin še po dveh stvareh: - najbolj divji šoferji avtobusov bi se lahko uspešno kosali z vozniki formule ena, - center mesta se izprazni že ob sedmih zvečer. Nikjer ni nobene normalne osebe; le tu in tam se sprehaja kakšen klošar, družbo pa jim delajo zavaljene prostitutke. Veliko naključje je prispevalo k temu, da mi je uspelo dobiti prevoz po reki Paragvaj do mesta Concepcion. 33 ur na ladji mi je ob pogovoru z domačini hitro minilo. Sogovorniki so bili predvsem otroci; dva brata sta se odpravljala na delo k stricu - lastniku velikega posestva. Eden od njiju - 12-letni Jorge - je že imel v lasti kravo in konja, zato mu ni ostalo veliko časa za obiskovanje šole. Poseben fenomen Paragvaja je pokrajina Chaco. Nerodovitna, izsušena, skoraj puščavska pokrajina je do dvajsetih let tega stoletja ponujala dom samo Indijancem. Takrat so tja prišli člani posebne verske skupnosti, izhajajoče iz Nemčije, imenovani meno-niti. Zaradi svojih dobrih poljedelskih sposobnosti jim je uspelo ukrotiti naravo, ustanoviti več majhnih mest, se s cesto povezati z ostalimi deli države, hkrati pa ohraniti vse doktrine svoje vere. Ena od najbolj izstopajočih je govorjenje nemškega jezika. Zato ni nič čudnega, če sredi špansko govorečega Paragvaja najdemo mesta kot npr. Neuhalbstadt, Neuland..., kjer vsi beli prebivalci-govorijo nemško. Iz Chaca v Paragvaju do sosednje države Bolivije je cestna povezava zelo slaba oz. je sploh ni. Puščavska pokrajina je eden od najtežje prehodnih območij v Južni Ameriki; v sušnem obdobju je preveč prahu, v času obilnih.padavin pa je blato premehko, tako da tovornjaki pogosto obtičijo na poti. V zadnjih letih so to pot sicer pričeli uspešno premagovati tudi avtobusi, vendar je veliko bolj atraktivno potovati na prikolici tovornjaka. Seveda sem se brez kakršnegakoli oklevanja odločil za slednjo možnost. Prikolica velikega volva mi je dva dni nudila dom, omogočala čudovit razgled, medtem ko smo premagovali vse mogoče ovire na cesti: od velikih lukenj do vojaških kontrol. Trije bolivijski vozniki so se menjavali za volanom, tako da nismo po nepotrebnem izgubljali časa. Ko smo prišli vsi utrujeni - jaz povrh vsega še ves rjav od prahu - do prvega večjega naselja v Boliviji, je bilo za nami vsega 250 kilometrov. Pet dni kasneje sem prispel do prestolnice Peruja - Lime, od koder sem se kasneje tudi vrnil v Slovenijo. Petnajst mesecev potikanja po svetu, štirinajst držav, številni sogovorniki in neštete nepozabne dogodivščine ob poti so mi dali neponovljivo življenjsko izkušnjo, neprimerljivo s katerokoli drugo. Spoznal sem, da potovanje v mojem življenju ne pomeni samo muhe enodnevnice, ampak je to način življenja, ki sem si ga vedno želel. Sprva sem imel željo obkrožiti svet, toda kmalu sem spoznal, da to zaradi številnih razlogov ne bo mogoče (pomanjkanje denarja, časa, birokratske ovire...). Svet je pač prevelik, da bi ga videl v tako kratkem času. Ampak jaz sem še mlad. Konec meseca aprila se bom za tri tedne odpravil v Peru in Bolivijo. S seboj bom vzel 10 somišljenikov, željnih odkrivanja lepot teh čudovitih držav. Pridružite se mi. Več informacij dobite po tel: 718-654 (popoldan). rgovska družba, d .d., Žalec DAJ A v februarju ' ma do razprodaje zalog ALPSKO MLEKO, 3,2% SLIM, 1/1 bela za KVAŠENO testo r POSEBNA MINI »MIP« 1 —■""'ŽAMRZOVALNA SKRINJA - ZS 31Q/ za gotovino GOSPODINJSKI DNEVI OD 9. DO 21. FEBRUARJA HLADILNIK HZS 2761 za gotovino POPUSTI DO 15% PRI NAKUPU - GOSPODINJSKEGA TEKSTILA - STEKLA POSODE, PORCELANA - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV • DNEVI UGODNIH NAKUPOV • DNEVI UGODNIH NAKUPOV • Žlahta V prejšnji številki Savinjčana je bil med ODMEVI objavljen članek Zavajanje krajanov, v katerem sem bil posredno omenjen kot bratranec predsednika sveta KS Liboje, tudi jaz. Avtor prej omenjenega članka Alojz Kotar (nadalje samo kot avtor) navaja, da se v KS Liboje dogaja marsikaj, po njegovem samo negativne stvari. Po mnenju in odobravanju pametnih krajanov se dogajajo v naši KS precej koristne dejavnosti in dela, katera pa koristijo tudi domače mislečim. Naj preidem na sporno izposojo ali nabavo avtomobila za dva delavca na javnih delih. Omeniti velja, da gre za staro katrco, vredno približno sto tisoč tolarjev. Avtor bi se moral ob pisanju članka spopasti z osnovnimi operacijami matematike, ne pa, da vmešava žlahto! Dela na javnih delih se odvijajo oziroma izvajajo povprečno dva kilometra od shrambe orodja za takšna dela. Dva delavca tako prehodita na dan vsak po štiri kilometre, to pa znese osem kilometrov. Če realno ocenim, se ob različnih vremenskih razmerah, da to pot prehoditi v dveh urah, katere so plačane s približno tristo tolarji. Torej šesto tolarjev na dan. Če bi sedaj avtor sto tisoč delil s šeststo, bi prišel do številke 167 dni, kar pomeni, da bo stara katrca odplačana v dobrih sedmih mesecih! Prepričan sem, da je tu zmagala matematika pred žlahto! Avtorju naj pojasnim, da med orodje za opravljanje javnih del ne spada kuli, ampak »šajtrga«, lopata, grablje, ravnica, vile, kosa, kosilnica, žaga, sekira... in za prevoz teh igrač je katrca kar primerna. Na prehodu v tretje tisočletje si avtor verjetno želi, da bi po Libojskih cestah hodila cestarja z biciklom, »šaflo« na rami in po možnosti s prazno gumo. Zadnje volitve v Libojah so potekale brez nesporazumov in negodovanja. To lahko tr- dim kot član volilnega odbora za Liboje in mislim, da je avtorjeva nasprotna trditev pravo zavajanje krajanov. Na polemiziranje nisem pripravljen, pa lep pozdrav. Jože Hrvatin Liboje 6 Zakaj takšen odnos do ZKD Žalec?_____________________ Zveza kulturnih društev Žalec (prej ZKO) združuje 21 krajevnih in 20 šolskih kulturnih društev. V različnih sekcijah teh društev že preko 50 deluje vsako leto več tisoč poustvarjalcev ljubiteljev kulture. In vso to razgibano in bogato kulturno dejavnost povezuje in usmerja občinska zveza, ki je sicer imela različna imena in tudi različno vlogo. Do ustanovitve Zavoda za kulturo pa je bila sploh osnovni dejavnik v občini. Ker je bilo tudi vodenje zveze in delo v mnogih strokovnih odborih povsem volontersko (poklicno je le delovno mesto sekretarke), je KREKOVA BANKA ZA VAS NA SVOJI LADJI STE VI KAPITAN! Toda z dobrim krmarjem boste lažje in varneje pluli po moiju vsakodnevnih obveznosti. VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI ZANESLJIVO UPRAVLJANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, kijih lahko pričakujete od dobre banke: m čeki, plačilne kartice, T| ■ '■ • •• A kartice za bankomat, ^ ličili> T/ 9 trajni nalogi, 7 ' ¥, f L izredna prekoračitev». z» i KREKOVA BANKA Tjc- ponujamo: - GRADBENI MATERIAL, - UMETNA GNOJILA, -VRVICO ZA HMELJ, tip 1200 Z NAMI TUDI VLETU 1998 DA VAM BO TOPLO! zanesli. Takšne metode, kot so: zastraševanje, diskreditiranje z umazanimi lažmi in podtikanji na žalost poznam že predolgo in vse to ste vi, avtorji), natrosili v vašem članku. Iz omenjenega članka ni razvidno, ali gre za enega avtorja ali za organizirano združbo, saj enkrat pišete v prvi osebi ednine, drugič pa spet v množini (»mi že vemo«, itd.). Sprašujem se, zakaj je v vašem članku toliko sovražnosti do naše družine, ko vendar nismo nikomur storili nič žalega, nikomur nismo ničesar ukradli, vse, kar imamo, smo si prislužili s poštenim delom. Iz članka je moč razbrati, da vas moti, da smo se aktivno vključili v demokratične spremembe naše družbe, to pa naj ne bi bila naša skrb. Vedite, da so v naši družbi nujno potrebne demokratične spremembe, saj so bile državljanom obljubljene ob osamosvojitvi Slovenije in so tudi jasno zapisane v Ustavi RS, med temi so tudi volitve. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 1994 so se tudi Savinjčani odločili za demokratične spremembe s tem, ko so oddali glas za stranke slovenske pomladi (SDS, SKD in SLS), ki so dobile večino svetnikov v občinskem svetu občine Žalec. Ali pa vam morda ni všeč dejstvo, da ima SDS, katere član sem, v občinskem svetu največ svetnikov (9 od 36). Iz članka je tudi razvidno, da ste velik nasprotnik lokalne samouprave. Na zboru krajanov v Preboldu ste imeli možnost to tudi javno povedati, toda zato očitno niste imeli dovolj poguma. Raje ste se skrili za kratici I. I. in uporabili metodo blatenja, podtikanja in diskreditiranja, tako mene kakor tudi celotne moje družine - zares junaško dejanje. Sedaj pa je še nekaj o zdomstvu, o katerem ste v vašem članku natrosili toliko podtikanj, laži in neumnosti. Morda veste, da je zdomstvo zelo občutljivo obdobje za tisoče Slovencev, ki smo šli skozi to kalvarijo. Tako kot izseljenstvo po prvi svetovni vojni je v kasnejšem obdobju tudi zdomstvo pripomoglo k izboljšanju ekonomskega standarda našega prebivalstva. Kaj bi se zgodilo s tedanjo Jugoslavijo, če ne bi v poznih šestdesetih letih odprla svojih meja - imeli bi en sam geto, kot je še danes Kuba. Pozabili ste, ali pa nočete vedeti, kakšne pomoči je bila ob osamosvajanju deležna Slovenija ravno od naših zdomcev in izseljencev. Da ne omenjam Hrvaške in drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, ki bi brez pomoči njihovih rojakov iz tujine trpele še večje pomanjkanje. Vprašujem neznanega avtorja (je), na kaj namigujete v stavku: »Vemo za vašo pretvezo, zakaj ste šli v Nemčijo in s čim ste se tam ukvarjali!« To so težka podti- kanja. Lahko vam povem, da sem se poleg poštenega dela ukvarjal tudi z ustanovitvijo Slovenskega kulturnega društva v Nagoldu, katerega predsednik sem bil več let, pri vsem tem pa me je aktivno podpirala tudi žena. Oba sva bila tudi člana iniciativnega odbora za uvedbo dopolnilnega pouka iz materinščine za otroke zdomcev in bili smo prvi, ki smo iz domovine dobili slovenske učitelje, za katerih bivanje smo morali tudi sami poskrbeti. Nadalje nam podtika- «* te ugodno menjavo deviz za »topčiderske dinarje.« Zakaj pa ste kupovali od nas, zdomcev, devize, zakaj niste raje odšli v banko in jih tam ugodneje kupili. In zakaj niste odšli kar z dinarji po nakupih čez mejo? Nazadnje pa še nekaj o vaši slavni gradnji socialističnih dobrin, kot ste jih naštevali v vašem članku, in kako mi nismo za to nič prispevali. Spomniti vas moram, da se je obnova domovine začela takoj po vojni, kar sem tudi osebno krepko okusil na svoji koži kot vajenec v internatu (od leta 1951 do 1954), kjer smo bili več lačni kot siti. Vsake počitnice pa smo bili tudi na vseh udarniških akcijah. Nič bolje se mi ni godilo tudi na dvoletnem služenju vojaškega roka v Makedoniji. Nato sem do leta 1968 kot kovinostrugar delal v raznih tovarnah. Delo je potekalo v zelo težkih pogojih, bilo je dvoizmensko in moj delovni dan je največkrat trajal 12 ur in več. Leta 1968 pa sem odšel na delo v Nemčijo. Vi pa ste potem gradili naprej, kot na primer hotel v Preboldu, pa tekstilne obrate v Slunju in Biogra-du. Skratka, imeli ste se »fajn« na račun mednarodnih posojil, ki jih sedaj vsi pridno vračamo in jih bodo odplačevali vsaj še naši vnuki. Za naročene in večinoma porabljene dobrine ste račun izstavili našim bodočim generacijam. Tudi za vaše pokojnine niste poskrbeli, saj niste zapustili niti enega kapitalskega sklada. Tako morajo za vašo pokojnino odvajati tudi moji otroci in bodo to morali še tudi moji vnuki. Kako prav pa zopet pride na tisoče zdomskih pokojnin, ki razbremenjujejo že tako preobremenjeno pokojninsko blagajno. Lahko vam tudi zaupam višino moje slovenske pokojnine, ki znaša 30.000 tolarjev, za 27 let soustvarjanja socialističnih dobrin, kar znese celih 1.100 tolarjev za vsako leto!? Spoštovani gospod I. I. in združba: če mi imate še karkoli povedati, mi to lahko mirne duše poveste v obraz, seveda, če imate dovolj poguma za to. Na podobna blatenja in podtikanja v časopisu v bodoče ne mislim več odgovarjati, ampak bom zadevo predal sodišču. Alojz Cilenšek HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC, Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC, Telefon: 063/715-211, 715-249 p. O. VAŠA PRAVA HRANILNICA VAM V MESECU OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA: 1-odstotno letno obr. mero za a vista vloge, T - temeljno obr. mero za vezane vloge nad 15 dni, T+4% letno obr. mero za vezave nad 31 dni, T+4,5% letno obr. mero za vezane vloge nad 90 dni, T+5% letno obr. mero za vezane vloge nad 180 dni, T+6% letno obr. mero za vezane vloge nad 1 leto. f Vabimo vas, da nas obiščete v eni od poslovnih enot po Savinjski dolini. OHRANJAMO TRADICIJO. SKRBIMO ZA RAZVOJ. IZPOD PERESA MLADIH FEBRUAR 1998- STRAN 27 Ko sonce posije Ko sonček sije, dežek pije. Ko sonce joče, dežek ropoče. Ko se sonce kuha v loncu, dežek kuja se na koncu. Sonce gre na konec sveta, dežek z njim se poigra. In če sonček se skrije, dežek na ves glas vpije. Ko se sonček zjutraj zbudi, dežek na glas smrči. Nina Vasle, 3. b. OŠ Polzela Biološki kotiček Člani biološkega krožka OŠ Polzela z mentorico Nevenko jerin vam pošiljamo delček zanimivosti iz našega biološkega kotička. Skrbimo za živalce, jih negujemo, hranimo, da se v umetnem življenjskem okolju čim udobneje počutijo. Gojimo akvarijske ribe, navadne in avstralske paličnjake, hrčke... Pouk biologije je dosti bolj zanimiv in pester, saj nas v učilnici čakajo naši ljubljenčki, ki so vedno dobre volje. Dobre volje in smeha nam zadnje čase res ne manjka, saj za to poskrbi predvsem naša hrčja družinica. Člani krožka Doživljaji moje mame Nekega dne sem šla v Celje kupit hrčka za šolo. Kupila sem ju in odnesla k mamici v trgovino. Bila sta v škatli. Jaz sem šla na trening. Vse je bilo v redu, dokler se ni en hrček pojavil sredi butika. Ko ga je mami zagledala, je komaj zajela sapo, saj ne mara živali. Škatlo je zalepila. Ampak to ni nič pomagalo. Hrčka sta spet ušla. Mami je našla eno trdo škatlo in ju spravila noter. Kmalu so prišle stranke. Med njimi je mami zasledila tudi hrčka. Zdaj ju je spravila v veliko škatlo in odšla domov na Polzelo. Med potjo je razmišljala, da bi jo kap, če bi hrčka zagledala med nogami. Ko je prišla domov, je rekla: »Nikoli več!« Sandra Petranovič, 7. b OŠ Polzela Kako sem bila nečimrna! Bilo je poletje in za rojstni dan sem dobila lepo rožnato oblekico. Takoj sem se šla preobleč in se pokazat prijateljem. Bila sem važna in v sebi sem imela nečimrnost. Nekega jutra sem v oblekici odšla v park na sprehod. Na vrvici sem imela psička Pikija. Tedaj je začelo deževati. Bila sem čisto mokra. Ko sem stopila na pločnik, je mimo pridrvel avto. Pred pločnikom je bila luža in zato sem bila vsa blatna. Začela sem glasno jokati. Piko je takoj zalajal, da sem se zaletela v bližnje drevo in si strgala obleko. Vsa mokra in strgana sem odšla domov. Doma mi je bilo žal, ker sem bila važna. Sklenila sem, da ne bom nikoli več važna. Tako je v meni počila nečimrnost. Tina Komerički 4. b. OŠ Petrovče Moj napuh je počil Ko sem imel rojstni dan, sta mi očka in mamica obljubila, da dobim novo kolo. Naslednje jutro sva ga šla s sestro kupit. V trgovini je bilo veliko koles. Izbrala sem si tisto, ki mi je bilo najbolj všeč. Ko sva ga pripeljala domov, mi je moral očka pritrditi vse vijake. Usedel sem se nanj in se vozil z njim veliko časa. Naslednje jutro je prišel k meni prijatelj in jaz sem mu kolo s ponosom pokazal. Usedel sem se nanj in se začel z njim bahati. Čez nekaj dni so prijatelju starši kupili še boljše kolo od mojega. Takoj sem se začel jokati in v meni je počil napuh. Toni Delakorda, 4. b OŠ Petrovče Moj očka gospodinji Moj očka dela v Agrini, zato dela v dveh izmenah. Kadar dela popoldan, zjutraj kuha kosi- lo. Čeprav se to mnogim zdi čudno, je moj očka v kuhinji pravi mojster. Vedno naredi kaj po svoje, a mu vsakič uspe. Najraje imam njegovo »čorbo«. Verjetno se sprašujete, kaj je v njej. To je neka mešanica zelenjave, mesa, stročnic in začimb. Vse, kar skuha, z veseljem pojemo. Nerad pomiva posodo in pravi, da je to za ženske. Če pa ne gre drugače, jo pomije tudi sam. Maja Toplak, 7. e OŠ Žalec Zakaj... Slišala sem ga peti pesem, ki je zvenela njej, slišala sem jo iz sredine srca. Takrat sem mislila, da bom umrla, saj je ta pesem nekoč pripadala meni. Videla sem ga, kako ji je poklonil poljub, nežno jo je poljubil na njene rožne ustnice. Tega nisem mogla, nisem hotela verjeti, saj je ta poljub pripadal le meni in ne njej, ki ga ne ljubi. Kako mi je moj princ zlomil srce, zakaj ni sledil najini srečni zvezdi? To je vprašanje, ki mi zveni v ušesih znova in znova. Videla sem njen obraz, ki je bil nedolžen kakor bela vrtnica, ki se razcveti. Sedaj moja duša umira in joče, vendar ga poskušam razumeti. Toda ne razumem, zakaj se je to zgodilo prav meni. A odgovor ostaja vedno isti: bila sem izigrana. Vesna Ocvirk, 8. b OŠ Žalec Jaz, hruška Nekega dne je zapihal močan veter. Padla sem z drevesa. Zelo sem se udarila in močno je zabolelo. Tedaj me je pobrala velika roka. Odnesla me je v zaboj, kjer so bili moji prijatelji. Potem je gospodinja zaboj prinesla v kuhinjo. Vzela me je v roke, me oprala in obrisala s ser-veto. Olupila me je in narezala na kocke. Dala me je v lonec, me posladkala in nalila vodo. Ko sem se skuhala, sem bila hruškov kompot. Gospodinja me je postavila na hladno, da sem se ohladila. Ko sem se ohladila, me je dala v skodelice. Otroci so me z veseljem pojedli. Tjaša Avramovič, 3. c OŠ Žalec Izdelovalec vremena Napočil je čas razredne ure. Razredničarka je pribrundala v razred. Njene prve besede so bile: »Nejc, Aleš in Matjaž, vstanite!!! Zaradi klepetanja vas bom zapisala v dnevnik!!!« Naslednja tema pa je bila, da si bomo jutri odšli ogledat vse naprave, s katerimi opazujejo, kakšno bo vreme. Prišel je čas odhoda v Ljubljano. Med vožnjo smo igrali avtokarte. Čas je bil, da izstopimo. Pred vhodom nas je čakal g. Pečenka, oprostite g. Pečenko. Že ko smo vstopili v vremensko hišo, so bili tam sami računalniki, sateliti in podobno. Najbolj všeč pa mi je bila naprava, podobna ptičji hišici. Kmalu smo se vrnili domov. Odločil sem se za projekt kontravreme. Usedel sem se za moj znanstveno-fantastič-ni pentium 4566. Iz mojega najljubšega avtomobilčka sem vzel motorček in ga priključil na računalnik. V posebno posodo z imenom Kuhogoj, ki jo je naredil g. profesor Fridrih, sem nalil liter mišjega mleka, dva piščančja lasa, tri mišje repe, polževo uho, tri kilograme keramičnega mesa in zmešal ter dodal še liter razredničarkine jeze. Ko je vse skupaj zavrelo, je dišalo po najboljši vremenski dišavi. Na koncu pa sem s pomočjo letala F20 vse zlil v oblak in kmalu je posijalo močno sonce. Zaradi tega se je pojavila ozonska luknja in zato sem s pomočjo Čipigarskih astronavtov sonce premazal s kokošjo mastjo. Če vam kdaj pade na misel, da bi spremenili vreme, me pokličite na tel.: 00383/15-610-312-850. Tara-ra-ta-ta-ta-ra-ra-ra mi je kar naenkrat zaigrala moja - resnična budilka. Vstal sem, mama pa mi je rekla: »Lepo se imej v Ljubljani!« Jaz pa sem si rekel: »O moj bog!!!« Matjaž Šketa, 6. a OŠ Braslovče Ljubezen Ko se zagledaš v kakšnega fanta, ti ni več pomoči. Tekaš za njim, a se včasih zgodi, da se vanj zaletiš in od sramu zardiš. Potem on pogleda nazaj, obrneš mu hrbet, pa si jezna nase, saj se ti zdi, da te ne bo pogledal nikoli, da tvoje rešitve več ni. Se spet prikaže, ko po šolskem hodniku teka. Takrat od razburjenja se ti skrči obleka. Ja, ko ljubezen se pojavi, vse na glavo se postavi in v tvoji glavi se Zemlja sto na uro vrti. ali pa več. In ne umiriš se nikoli. Res ne! Manja Rančigaj, 6. a OŠ Braslovče Strah Bila je nedelja. S starši sem zajtrkovala. Poslušala sem vse njune besede. Pogovarjala sta se o obisku tete. Nato sta se odšla obut in mati je zaklicala: »Ali greš tudi ti zraven?« Vsekakor! Stekla sem v avto in se usedla na zadnji sedež. Celo uro smo se vozili po pusti široki cesti. Skozi okno sem tiho gledala zaraščena polja in drevesa, ki so bila polomljena. Končno smo prispeli. Teta nas je lepo sprejela. Bila je že noč, zato me je odpeljala do temne sobe, kjer naj bi spala. Tedaj pa... Na drugi strani sobe so se v temi svetlikale rdeče oči. šok... Iz oči v oči s smrtjo. Vzkliknila sem: »O, moj bog!« Nato sem se obrnila in ugotovila, da ni nikjer moje tete. Strah. Šok. Zopet iz oči v oči... s smrtjo. Previdno sem stopala po temni sobi in prestrašeno gledala tiste svetle rdeče oči. Na steni nisem mogla najti stikala - zopet strah. Šok. Iz oči v oči s.. .smrtjo. Končno sem ga našla. Prižgala sem luč in se obrnila proti rdečim očem. Planila sem v smeh. Na starem stolu sta bili dve rdeči frnikoli, ki sta bili podobni očem. Vsa nasmejana sem stekla po stopnicah navzdol. V očeh se mi je svetlikala sreča. Staršem sem povedala o čudnih očeh in vsi smo se smejali pozno v noč. Tea Mavrek, 6. r. OŠ Braslovče Zapravljena mladost Poglej se! Kaj si napravil iz sebe? O, človek! Nikoli si nisem mislila, da lahko smrt najde prav tebe. Le čakala sem, da se boš spametoval in nemočno gledala, kako si se uničeval. Ko na smrtni postelji si ležal, si roko mi podal. Občutila strah sem tvoj. Rad bi ostal še z menoj. Solze privrele so mi na obraz, zameglile pogled. Že hitim na tvoj pogreb. Premlad si bil, da beli prah te z zemljo je prekril. Metka Dobravc, 6. a OŠ Šempeter Zanimivo branje Bili smo v šoli v naravi v Rakovem Škocijanu. Zvečer smo lahko bedeli do desetih. Seveda pa se tega reda nismo držali! Ko so učitelji odšli v svoje sobe, smo se dekleta v naši sobi posedla, vseh šest, na eno posteljo in začele smo prebirati knjigo. Blazno resno o seksu. Tako smo se smejale, da sta učiteljici v zgornjem nadstropju slišali naš krohot in pridirjali v našo sobo. Odkrili sta nas pod odejo s knjigo in baterijo in na glas sta se zasmejali. Zabičali sta nam, da je za tisti večer dovolj! Toda... knjiga nas je preveč privlačila, da bi ubogale. Smeh je bil še močnejši, saj sem nekatere izraze pojasnjevala kar jaz. Za nameček je padla še svetilka in tla in se razletela, da smo jo le s težavo sestavile in nadaljevale z zanimivim branjem. Tako nočno zabavo smo imele ves teden. Ja, zabava ob knjigi! In to super! Škoda, da je bila gospa Desa pri nas na obisku v šoli že lani, da ji ne moremo povedati, kako nam je polepšala večere s knjigo in svetilko pod odejo. Hvala, gospa Desa. Naja Eržen, 6. a OŠ Šempeter Modna revija Čeprav smo se v šolo v naravi podali z mislijo na brezskrbne dni brez pouka in smo na naše presenečenje imeli pouk vsak dan, smo vseeno znali poskrbeti za zabavo. Med poukom smo se smejali neumnim pripombam nekaterih učencev, zvečer pa smo jezili učiteljice, ko smo tekali iz sobe v sobo in nismo hoteli zaspati. Verjamem, da ni nihče od nas pogrešal doma in staršev. /Zadnji večer smo zbrali nekaj fantov, ki so zmeraj pripravljeni na neumnosti, da bi jih oblekli v dekleta. Začela se je priprava na modno tekmovanje. Tekali smo iz sobe v sobo, kričali in se smejali, si izposojali obleke, šminke in parfume. »Manekenkam« je bilo treba narediti tudi prsi. Nekateri so jih nadomestili z nogavicami, nekateri z brisačami, drugi spet z rolama toaletnega papirja. Pri naši manekenki se je zapletlo z obleko. Žal s sabo nismo imele nobenega krila in smo se morale znajti. Oblekle smo ji dolgo majico s kratkimi rokavi in jo v pasu zavezale z dvema dolgima planinskima nogavicama. Žrtvovale smo še rjuho, ji jo ovile okoli pasu in ji zabičale, naj si jo med nastopom na pisti odveže in odvrže. Ko smo si jo po opravljenem delu ogledale, smo se ji od srca nasmejale. Čas pa nas je že pošteno priganjal, zato smo jo na hitro malo našminkale in naparfumi-rale. Potem smo skupaj odšli na modno revijo. Na poti smo srečali še druge manekenke in se tudi njim od srca nasmejali. Za mizo je že sedela žirija in čakala, da se občinstvo umiri. Tekmovanje se je začelo. Vse manekenke so bile lepo oblečene in so se na modni pisti obnašale zelo profesionalno. Mi pa smo se smejali in krohotali. Član ice žirije so budno opazovale manekenke, stikale glave in se posvetovale. Odločitev je bila težka, a morale so izbrati miss šole v naravi ter njeno prvo in drugo spremljevalko in še miss fotogeničnosti. Mislim, da je žirija izbrala pravično. Članice žirije so podelile tudi praktične nagrade. Nato pa so se šli fantje preobleč za ples, ki je sledil. Ta večer je bil daleč najboljši. Minil je prehitro, kakor je prehitro minila tudi cela šola v naravi in naslednji dan smo se z obžalovanjem in polni lepih spominov vrnili domov. Janja Kajina, 7 b OŠ Griže Tako vidim svet jaz Hm, le kaj naj napišem pod tem naslovom. Svet je zame nekakšen skupek živih bitij, ki se bojujejo za obstanek. Človek se trudi, da bi dosegel čim boljše uspehe, da bi čimprej dosegel zvezde. A zvezde so tako daleč. In z namenom, da bi jih dosegel, dela na poti marsikaj oskrunjenega. Ubija, krade, uničuje, skratka počenja nekaj, kar je v slabo vsem, tudi njemu, čeprav se tega ne zaveda. Pred milijoni in milijoni let, ko so po zemlji hodili dinozavri ali pa še prej, je bil svet drugačen. Tako čist, tako nedotaknjen. A v teh milijonih let se je razvilo novo bitje - človek. Pračlovek, ki je živel v mrzli jami, se je moral za svoj obstanek neprenehoma bojevati. Lov na mamute je bil težak. Cela gruča mož se je morala zbrati, da so ga lahko s kamnitimi kopji zaklali in odrli njegov debel kožuh, da so si lahko iz njega naredili obleke. Ledene dobe je bilo konec. Posijalo je sonce in človek se je skupaj z živalmi razvijal naprej. Vse do danes. A kaj zdaj? Ali sta človek in narava še vedo v takšnem sožitju? Ne, tega je konec. Včasih je človek od narave jemal le tisto, kar je potreboval, nobenemu ni škodoval. A razvoj je terjal svoj dolg. Kmalu so prišli težki stroji, podirali dragocene zaklade narave, jih oropali, pobili na milijone živali kar tako, nekaj jih za vedno zbrisali iz obličja zemlje, nekatere pa čaka izumrtje tik pred vrati, uničili na milijone kvadratnih metrov... Namesto zelenih dreves so »sadili« umazane, dolgočasne stolpnice. Namesto konjev so sedaj po cestah vozile nekakšne pločevinaste škatle, ki so onesnaževale zrak s svojimi izpuhi. Ptice so zamenjali ogromni jekleni ptiči - letala. Nič več ni bilo tako kot nekdaj. Naravi je krvavelo srce. Kesala se je, tako močno kesala... Kaj je storila narobe, le kaj? Človeka. A sčasoma je tudi njega začela peči vest. Na svetu je primanjkovalo hrane, ljudje so obobo-žali. Skušal je to popraviti. Prizadeval si je, da bi preprečil to katastrofo. A po toči zvoniti je prepozno. Toda toča še ni začela padati. Torej je še čas! Hitro je zavaroval še tista področja, za katera še ni bilo prepo-. zno. Tehnologija je napredovala naprej. Izumljali so nove in nove dosežke, da bi pripomogli k največjemu reševanju v zgodovini zemlje. Bori se in bori. Ali mu bo uspelo, uspelo rešiti svet pred polomom? Ali bo nekoč svet zopet lep, očiščen zla, poln življenja in radosti? Ne vem zagotovo, a prepričana sem, da je na svetu še nekaj ljudi, ki jim ni vseeno, ki jih boli srce skupaj z naravo. Vse leži na njihovih ramenih. Vse delijo skupaj'z naravo. No, med njimi sem tudi jaz in ta star kos papirja, ki mi pomaga, da bi na našo stran pridobili čim več ljudi. Svet je ujet v zakleti mreži, ki jo lahko reši le tisti urok, ki je svet zapletel vanjo. Bitje, ki je v davnih časih pomenilo novo pridobitev v deblu živega sveta - človek. Nekje še obstaja upanje, nekje je še ključ do rešite. Kdo ve, morda mu bo uspelo. Stari indijanski poglavar je zapisal: »Če je mrtvo življenje v reki, je mrtva tudi reka. Če je mrtva reka, je mrtva narava. In če je mrtva narava, smo mrtvi tudi mi.« To je le začaran krog, v katerega smo povezani že od nekdaj. In vedno bomo ostali v njem. Maja Natek, OS Vransko Torba Ko sem končal prvi razred, sem dobil drugo torbo. To mi je ati poslal iz Nemčije po nekem gospodu. V njej so bile sladkarije, oblačila, igrače in šolske potrebščine. Bil sem je zelo vesel. Torba je pisana, saj jo krasijo rumena, črna, rdeča, siva, bela in vijolična barva z različnimi ploskvami. Z njo ravnam lepo, ker jo hočem imeti čim dlje, vsaj do petega razreda. Zelo jo imam rad, kadar je zelo lahka. Če je težka, jo tako sovražim, da bi jo kar pustil ob cesti. Doma jo pustim na hodniku ali v svoji sobi. Včasih pa se mi tudi skrije. Najbrž zato, ker bi rada počivala v svojem kotu. Razen šolskih knjig, v torbo večkrat dam tudi igrače. Takrat čudim, da sva oba enako vesela in zadovoljna. Moja mamica pa je zelo nezadovoljna, kadar v njej najde umazane prtičke in kose kruha. Enkrat je malo manjkalo, da nisem v njo skril malega mucka in ga prinesel domov. To bi bila mamica presenečena, ko bi jo odprla in ga zagledala! S torbo sva prava prijatelja in ne bom dovolil, da se ji kaj zgodi. Igor Kuna, 3. b. OŠ Braslovče MALI OGLASI DELNICE PODJETIJ PIVOVARNA LAŠKO, TELEKOM, GORENJE, ugodno odkupim. Pokličite: 041/707-447. KUPIM DELNICE GORENJE, TELEKOM, SAVA in druge. Tel.: 063/485-049. KAKRŠNOKOLI DELO NA DOMU SPREJMEM. Tel.: 885-367. KUPIM DELNICE PODJETIJ IN SKLADOV. Tel.: 063/485-049 ali 485-200. OPRAVLJAMO SEČNJO IN SPRAVILO LESA. Možen tudi nakup. Inf. po tel.: 063/ 844-338 (v večernih urah). IŠČEM POTNIKA za prodajo zaščitnih sredstev in ostale konfekcije. Informacije po tel.: 063/833-085. PRODAM NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, v Šempetru. Informacije po tel.: 063/702-667. BREZPLAČNO ODDAM STAREJŠO HMELJSKO ŽIČNICO z lesenimi drogovi (1,2 ha), za podiranje In odstranitev. Informacije po tel.: 063/708-056. UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN OBIRALNI STROJ ALAYS 2. Informacije po tel.: 063/708-880. LEPA PRILOŽNOST pri prodaji atraktivnih artiklov za gospodinjstvo. Tel.: 062/656-031. Utrinek z akcije na Polzeli Kri na Polzeli darovalo 257 krvodajalcev Prva letošnja krvodajalska akcija izmed enajstih, kolikor jih bodo letos pripravili v naši občini, je bila konec preteklega meseca na Polzeli, v prostorih kulturnega doma. Pripravili sta jo Območna organizacija Rdečega križa Žalec in krajevna na Polzeli za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Udeležilo se je je rekordnih 257 krvodajalcev, od tega 122 iz Tovarne nogavic Polzela in 58 iz Garanta Polzela. Med krvodajalci je bilo veliko takih, ki so kri darovali že po več desetkrat, Franc Žagar iz Ločice ob Savinji pa je kri daroval enaindevetdeseti. Naslednja akcija bo 5. marca na Vranskem. T. TAVČAR Ko nastopi smrt, in se nikoli več ne 0b bolečini slovesa ob vaših dragih vas skušamo razbremeniti in vam pomagati, zato se obrnite na nas. Spoštovanje, dostojnost, solidne cene in kvaliteta naših storitev so jamstvo za to, da se ob tem žalostnem, a za vsakogar neizbežnem trenutku, spomnite na nas. Namesto vas uredimo VSE, vi pa se lahko v miru posvetite žalovanju. Vedno smo vam na razpolago! Ljudje smo kot prali; naša mama je bila zlati prah. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, tašče, babice in prababice VIDE ŠKET iz Jenkove 5 v Celju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in delavcem pekarne ŠKET za izrečene in napisane izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega zadnjega počivališča v Žalcu. Hvala za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Posebna hvala družinskemu prijatelju Rastiju Žnudrlu za poslovilne besede. Žalujoči: sin Boris, hčerke Jelena, Niki in Anči z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega očeta FRANCA ŠKODNIKA iz Orle vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, ata, zeta, svaka in bratranca SREČKA OCVIRKA iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Za nesebično zdravljenje in nego se zahvaljujemo ORL in nevrološkemu oddelku Bolnišnice Celje, Domu upokojencev Polzela in Bolnišnici Topolšica. Zahvaljujemo se kolektivoma TT Prebold in Interspar Celje ter Svobodi, hortikulturi, KS Prebold, ŠD Latkova vas, pogrebcem, govornikoma g. Ajdiču in g. Dobrihi, g, župniku Serecu, ga. Jermanovi, godbi in pevcem, pogrebni službi Ropolar ter g. Ograjenšku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ljuba, sinova Srečko in Marko z družinama in ostali sorodniki Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcih z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 6. marca bo minilo leto dni žalosti in samote, kar nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat SREČKO TKALČEC Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate ter postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi dL©o©o ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC; telefon in telefaks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609/644 546, elektronska pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran: http://www.savinjski-obcan.sl REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE Izgubil si bitko s kruto boleznijo, nas pa zapustil z globoko bolečino v srcih. Dragi mož, ati, tebe več ni, a ostali so sledovi tvojih zlatih, pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi dragega moža in atija ANDREJA KREBSA iz Šešč (20.11. 1931-19. 1. 1998) se iskreno zahvaljujemo dr. Roščičevi, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, Rudiju Hermanu za poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Morana za ves trud in korekten odnos. Iskrena hvala vsem sosedom, znancem in prijateljem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi sodelavcem pošte Prebold ter sodelavcem iz Rožne doline pri Novi Gorici. Globoko žalujoči: žena Jožica, hčerka Marija z družino in sin Andi z družino Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dcdija in brata ALBINA TERČKA s Polzele (14. 2. 1930-17. 1. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala sektorju PGD Polzela, govornikoma g. Jaku Jeršiču in g. Francu Kralju. Hvala dr. Janezu Cukjatiju in pevcem LASTOVKE za odpete žalostinke. Posebna hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Romana in Albina z družino ter vsi sorodniki Tiho žito valovi kol zlato morje prosojnosti, tebe pa več ni... Zaspala si brez sna v naročju večnosti neba. ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in babice MARICE ZAGORŠČAK iz Šempetra 69 e se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, vence in sveče. Prisrčna hvala g. župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala kolektivu Hmezad Kmetijstvo Žalec za izrečene tolažilne besede in govorniku g. Srečku Čatru za poslovilne besede. Hvala pevcem in trobentarju za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu kolektivu Ropotar in vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Štefan, hčerki Marina in Božica z družinama, sin Damijan ter ostalo sorodstvo Hrepenenj neizpolnjenih In žalosti, nikdar navzven izdane, Le redko izjokane Dano njej bilo je srce, Izvir topline, polno ljubezni, miline. V SPOMIN Boleč je spomin na 12. februar 1997, ko nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena in mami HILDA DORNIK Vedno boš ostala v naših srcih, vesela in pogumna. Prisrčna hvala vsem, ki še vedno radi postojite ob njenem preranem grobku, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka JOŽETA KOLARJA z Vranskega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Vransko, Onkološkega inštituta KC Ljubljana, urološkega in ORL - oddelka bolnišnice Celje, gospe Vandi Druškovič in gospe Jožici Pristolič, vsem sosedom in znancem, g. župniku Jožetu Turineku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za darovane svete maše, cvetje in sveče. Žalujoči: sinova Beno in Darko z družinama Nobeno slovo na svetu ni težje kot slovo od matere. (Charles Maurice de Talleyrand) ZAHVALA Umrla je naša draga mama ANTONIJA STEBLOVNIK (7. 5. 1927 - 23. 1. 1998) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter bili z njo v mislih in molitvi. Hvala za izražena sožalja, nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče, hvala tudi za darovane svete maše in za potrebe cerkve. Njeni otroci: Janko, Jožica in Ana z družinami __________Parižlje, Šempeter, Dobrteša vas_ In življenje naše, ki tak hitro teče, aV so same sanje? -SANJE-jek mi reče. (S. Jenko) ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame KATARINE BRECL se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo tako številno pospremili na njerp zadnji poti. Hvala patru Ivanu Arzenšku, gospe Anki Krčmar, gospodu Antonu Mlinariču, godbi Liboje, moškemu pevskemu zboru iz Petrovč in gospodu Feliksu Srebotu za odigrano pesem Lipa zelenela je, ki ji je bila še posebej pri srcu. Hvala vsem, ki se je boste spominjali in ji kdaj namenili kakšen trenutek ob njenem prezgodnjem grobu. Žalujoči: hčerka Jolanda in sin Bojan z družinama Žalostno je spoznanje, kako hitro ugasne življenje. Življenje nekoga, ki je tako ljubil zemljo, garal in se odrekal, da ni bilo časa pomisliti, da je morda kje daleč doma tudi bolezen in z njo... konec. In prišla je. Niti potrkala ni, kar vstopila je. Skušala se ji je upreti, a žal ni zmagala ona. Klonila je po letu in pol. Za nami pa ostaja kruto spoznanje, da vrnitve ni več ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča JOŽEFINA JELEN roj. PIŽORN iz Ponikve pri Žalcu 60. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo tako množično pospremili k njenemu zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa pisno in ustno izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Hvala pogrebcem, g. župniku, g. Jelenu in ga. Kosovi za ganljive besede. Hvala moškemu pevskemu zboru Ponikva. Pižornovim pevcem iz Andraža, pogrebni službi Strahovnik in godbeniku za lepo odigrano Tišino. Hvala kolektivom Hmezada El Žalec, RLV Velenje, Tovarne usnja Šoštanj, Veplasa Velenje. Simexa Talion Šempeter, Vrtnarske šole Medlog. Posebna hvala dr. Pircu in njegovemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice Celje za nesebično pomoč v času njene bolezni. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, za vsako, tudi najmanjšo pozornost, ki ste jo namenili njej. Žalujoči: mož Ivan, sin Janko z družino, hčere Jožica, Minka, Danica in Jelka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere in babice ANICE FERJUC iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani in nam kakor koli pomagali lajšati nenadomestljivo izgubo. Žalujoči: mož Vinko, hčerka Božena, sin Sašo ter vnukinji Andreja in Anja Kdor živi v spominu dragih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (E. Kaut) V SPOMIN 26. februarja bo minilo 25 let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče FRANC DRAZNIK iz Podkraja pri Žalcu Hvala vsem, ki se ga v mislih še spominjate. Žena Milka, hči Nada in sin Stane z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE BALOH roj. KRUŠIČ, iz Kasaz 107 k se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna . sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja patronažni sestri ga. Cvetki iz ZD Žalec, g. dr. Ivanu Djuriču in osebju Doma oskrbovancev Polzela za njihovo nesebično pomoč. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred, g. Mlinariču za poslovilne besede, godbi na pihala iz Liboj za odigrane žalostinke, g. Srebotu za odigrano pesem Lipa zelenela je in pevcem iz Kompol. Za številno spremstvo na njeni zadnji poti HVALA. Vsi njeni. Solze, žalost, bolečina te zbudile niso, ostala je tišina, ki hudo, hudo boli. V naših srcih vedno boš živel, zato pot nas vodi tja, kjer večni mir si si želel. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Na pragu 56. leta starosti nas je po težki, neozdravljivi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, dedi in brat CIRIL JELEN s Ponikve pri Žalcu (4. 7. 1942 - 6. 1. 1998) Ob slovesu se mu zahvaljujemo za njegovo dobroto, skrb in ljubezen, ki jo je razdajal vsem nam. Z največjo pozornostjo in hvaležnostjo se ob tem spominjamo vseh, ki ste niu v teh letih -za njega najtežjih, stali ob strani. Zahvaljujemo se ZD Žalec, dr. Matjažu Lesjaku in patronažni sestri ga. Tatjani ter višji medicinski sestri ga. Bredi Ramšak iz Teharij pri Celju za izkazano humano in nesebično pomoč in nego. Hvala njegovim prijateljem iz moškega pevskega zbora Risto Savin Ponikva, ki so ga obiskovali na domu in ga bodrili z lepo pesmijo, kakor tudi g. župniku Tonetu Krašovcu ter g. monsinjorju Milanu Jezerniku iz Rima za lajšanje bolečin z molitvijo. Posebna zahvala velja sodelavcem varilnice SIP Šempeter, Gorenje gostinstvo in ERI iz Velenja, ustanovi za CVD Celje, KZ Gotovlje. MPZ Risto Savin za darovane vence, sveče in materialno podporo. Enaka zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, družini Volko in za vsestransko pomoč, prijateljem in znancem za vsa izražena' ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja tudi g. Usarju za opravljene pogrebne storitve, pogrebcem, g. Krašovcu za opravljen cerkveni obred, vsem govornikom za lepe poslovilne besede, pevcem MPZ s Ponikve za odpete žalostinke in vsem ljudem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi: žena Marija in hčerka Marija ter sin Jože, hčerki Katica in Rozika z družinami ter ostalo sorodstvo. f-J* 4ÉÉÍ« ill Delo, skrb, skromnost in trpljenje, Tvoje je bilo življenje. Zdaj rože le Tvoj tihi dom krasijo in svečke v spomin gorijo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA LESKOŠKA iz Gotovelj 69 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. posebno še bratu Lojzetu z ženo in teti Faniki. Hvala tudi g. dekanu iz Gotovelj, ki mu je v težkih trenutkih pomagal lajšati bolečine, kakor tudi za opravljen obred s sveto mašo. Enako hvala g. župniku iz Kristan Vrha za poslovilne besede in somaševanje. Zahvaljujemo se celotnemu osebju ZD Žalec, posebno g. dr. Kravosu in patronažni sestri ga. Idi. Hvala predstavniku KS in čebelarske družine g. Rozmanu za vso pomoč in izrečene poslovilne besede ter pevcem iz Gotovelj za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Romana in Katarina Umrla je JOŽEFA AUBREHT -Fini iz Žalca (4. 2. 1910 - 1.2. 1998) Pokopana je bila 7. februarja 1998 v Celju. Žalujoči: nečakinja Nuša z možem in sinovoma Sasom in Milanom ter ostali sorodniki iz Celja Niti zbogom nisi rekel, ljubi Miha, niti roke nam podal, a odšel si od nas v kraj miru, kjer ni bolečin in ne trpljenja, spomin pa nate ne jenja in ne bledi, na lepe srečne dni, ki bili so, a ni jih več. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi .ljubega moža in očeta MIHAELA BOGATAJA z Vranskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in ostalo pomoč, ter ga imeli radi in se v tako velikem številu posvetili spominu na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna hvala Gasilskemu društvu Vransko, Gasilski zvezi Žalec za vodstvo in organizacijo pogreha ter godbo, KS Vransko, vsem govornikom. Sadiki Vransko, ga. Nani in g. Jožiju Šmitu, Vanču Košenina, Šolskemu centru Celje S 4A in Hmezad Goldingu Žalec. Hvala g. župniku Vladotu Rutarju za lepo opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem za ganljivo zapete pesmi in za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. ____________Žalujoči: žena, sinova in vsi njegovi___ Ni življenje listo, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija ZDRAVKA ŠTORMANA iz Podloga pri Šempetru se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečene izraze sožalja. Hvala ga. Nevenki, Majdi, Darinki in Ruži ter vsem ostalim za vso nudeno pomoč v težkih trenutkih. Zahvala g. župniku za poslovilni govor, pogrebcem, KS Gotovlje in KS Šempeter, patronažni službi ZD Žalec in dr. Strouhalu, osebju bolnice Topolšica - dr. Rijavcu za skrb in nego v času težke bolezni. Hvala g. Tomiju Grenko in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala društvu upokojencev Šempeter, društvu upokojencev Gotovlje, pogrebnemu kolektivu Ropotar, pevcem za odpete žalostinke in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali Žalujoči: žena Frida, sin Rago z družino ter ostalo sorodstvo Mag. Franjo Velikanie, dr. med. O »pevskem vozličku sobnem kolesu in trigliceridih « Tokratni naslov naše zdravstvene rubrike daje na prvi pogled videz »malo mešano«, toda v nadaljevanju bomo lahko skupaj ugotovili, da je življenje pestro, da so naše zdravstvene težave raznolike in obenem povezane v celoti - naši duši in telesu. Prejel sem zelo prijazno in prijetno pismo »gospe Vlaste«, ki pa je daljše in ga bom zato le povzel z zastavljenimi vprašanji. »Gospa Vlasta« je v najlepših letih (med 50 in 60), ima za kakšnih 5 kg preveliko telesno težo in nekaj let bol uje za angino pektoris. Zato ji je kardiolog predpisal ustrezna zdravila, dieto in rekreacijo v obliki daljših sprehodov. Na enem takih sprehodov v hladnem vremenu se je huje prehladila. Prehlad je pozdravila, zahripanost pa po mesecu dni še ni minila. Specialist otorinolaringolog je postavil diagnozo »Polypus plicae vocalis sin.« in predlagal operacijo. »Gospa Vlasta« sprašuje, ali je operacija res potrebna. Zaradi dojemljivosti za prehlade v mrzlem vremenu pa se je spomnila, da je mogoče rekreirati tudi doma na sobnem kolesu in jo zanima, če priporočam nakup sobnega kolesa. Zastavlja pa še eno vprašanje: v krajšem razmaku treh mesecev je trikrat na različnih mestih (pri izbranem zdravniku, v zdravilišču in v zdravstvenem domu) kontrolirala vrednost trigliceridov v krvi in ugotovila, da so vrednosti pomembno različne. Sprašuje, zakaj so vrednosti povišane, saj ima ves čas enako telesno težo, in zakaj tako nihajo. Gre torej za vprašanja z več področij, ki se logično povezujejo v eno vprašanje - kako zdravo živeti? Naj odgovarjam kar po vrsti. Zgoraj omenjena latinska diagnoza pomeni sluznično gubo na glasilki. Glasilki sta normalno gladki, prevlečeni z napeto sluznico. Zaradi različnih obremenitev, predvsem zaradi dolgoletnega glasnega govora, kričanja ali petja, sluznica na glasilki lahko nabrekne in naredi se guba, ki je vse večja. Neposredni vzrok je lahko alergija ali kronično draženje, ki ga take aktivnosti povzročajo. Zaradi opisanega vzroka tej gubi pravimo tudi pevski vozliček. Pogosteje zbolijo vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice, operni pevci, oficirji. Opazni znak za to bolezen je samo zahripanost, ki se kljub jemanju različnih zdravil noče pozdraviti. Tvorba ni rakasta in kot taka ni nevarna, je pa nadležna. Brez operacije se pozdravi samo v zelo zgodnjem obdobju z molkom in zdravili. Ta čas pa običajno zamudimo, ker nas zahripavost v zgodnji fazi pretirano ne moti. Ponovna tvorba vozlička ni pogosta, tudi zato ne, ker operirani običajno bolj pazi na glas in se ne obremenjuje pretirano. Petje pa gotovo ni prepovedano, če ne pretiravamo. Fizične obremenitve na hladnem zraku pozimi za nikogar niso zdrave, predvsem pa ne za tiste, ki imajo težave s srcem. Med naporom dihamo skozi usta in mrzel zrak pride naravnost v žrelo in po najbližji poti v dihala. Če opustimo vsakodnevne sprehode, se začno težave zaradi porasta telesne teže. Zato je nakup sobnega kolesa primeren iz več razlogov. Uporaben je tako pozimi kot tudi poleti v deževnem vreme- nu. Poleg tega je pomembno tudi to, da lahko določimo stopnjo obremenitve in, če imamo možnost spremljati srčni utrip, tudi določimo gornjo dovoljeno mejo hitrosti srčnega utripa. Pri zdravih osebah to vrednost določimo enostavno tako, da od 180 odštejemo leta starosti. Npr. pri 55 let starem rekreativcu je taka vrednost 125 utripov v minuti. Če ima občasno težave s srcem, pa to vrednost še malo znižamo, npr. na 120 utripov v minuti, ali pa se posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom ali kardiologom. Vsekakor je nakup sobnega kolesa dobra naložba v lastno zdravje. Pa še beseda o trigliceridih. Trigliceridi so vrsta maščob, ki jo zaužijemo s hrano. Razgrajujejo se že v dvanajstniku ob prisotnosti žolčnih kislin. Po obroku koncentracija v krvi poraste in po dveh do sedmih urah spet upade. Vrednost trigliceridov niha tudi npr. pri drastičnih spremembah hranjenja. Močno pade npr. že po 2-3-dnevnem stradanju. Lahko rečemo, da je koncentracija trigliceridov odvisna od načina prehranjevanja mnogo bolj kot pa koncentracija drugih maščob, predvsem holesterola. Pomembno je tudi to, da povečana vrednost trigliceridov v krvi (hipertrigliceridemija) sama po sebi, predvsem pa v primerjavi s holesterolom, ni dejavnik tveganja za aterosklerozo, katere končni rezultat je zamašitev žile. Je pa dokazana vloga pri pospešenem strjevanju krvi. FARMA VETERINARSKA AMBULANTA, d.0.o. Podlog 1, 3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) KJE? Podlog pri Šempetra, v smeri jame Pekel Delovni čas: od 7. do 14. ure Dežurstvo: 24 ur na dan ( Ambulanta za male živali je odprta; ") dopoldan: od 7. do 9. ure, popoldan: od 17. do 18. ure. Tel.: 701-323, mobitel: 24 ur na dan 0609 646-202 TURISTIČNO DRUŠTVO VRANSKO VABI NA PUSTNI KARNEVAL NA PUSTNI TOREK ob 16. uri. Še posebej vabljene posamezne in skupinske maske. Drobni vsakdanji koristni nasveti ALU FOLIJA V SODOBNEM GOSPODINJSTVU Alu folijo uporabljamo, kadar želimo izdelke obvarovati pred svetlobo, vlago, toploto, nezaželenimi vonji in izgubo arome. Zaradi teh in še drugih lastnosti postaja alu folija v gospodinjstvu nepogrešljiva, kajti njena uporabnost je skoraj brez meja. - Ohranja temperaturo: do 95 stopinj C se žarki od alu folije odbijajo. Mrzlo ostane mrzlo - toplo ostane toplo. - Odporna proti vročini: tudi velika vročina ali plamen folije ne poškodujeta. Te lastnosti lahko izkoristimo v kuhinji; živila ohranijo prehransko vrednost, so okusna, priprava je enostavna in kratka. - Ne prepušča svetlobe: preprečuje izgubo vitaminov in naravne barve. - Varuje živila pred tujimi vonji. - V alu folijo zavita živila ostanejo sveža, suha se ne ovlažijo. V gospodinjstvu uporabljamo alu folijo predvsem za pečenje v pečici in na žaru ter za zmrzovanje. PREDNOSTI PEČENJA SLADIC V ALU FOLIJI Od zelo sočnih sladic često kaplja sok v pečico; zaradi velike vročine se sok strdi in ga je težko odstraniti. Alu folija je preprost pripomoček. Z njo obložimo pekač, model ali dno pečice. Če pečemo sladico neposredno na alu foliji, jo res pečemo nekaj minut dlje, da se lepo speče tudi na spodnji strani, se pa tudi lepo in enakomerno speče. Alu folija na živilo ne prenaša nikakršnih vonjev ali dodatnega okusa, pečeno sladico lahko na njej tudi ohladimo. V alu folijo zavita pečena sladica ostane sveža nekaj dni. Drobno pecivo, ali npr. tudi pico, lahko spečemo neposredno na alu foliji, ki je niti ni treba namastiti. Pekač ostane čist. NEKAJ RECEPTOV ZA PRIPRAVO JEDI V ALU FOLIJI ZAREBRNICE S PARADIŽNIKI 4 zarebrnice, 1 jajce, 1 žlica paradižnikove mezge, 100 g naribanega sira, sol, poper, paprika, po želji česen v prahu, 500 g paradižnika, 1 žlica surovega masla Zarebrnice premažemo s paradižnikovo mezgo in potresemo s soljo, poprom, papriko in česnom. Zložimo drugo na drugo in pustimo stati približno 20 minut. 4 kose alu folije premažemo na sredini s surovim maslom in na debelo obložimo z rezinami paradižnika ter damo nanje zarebrnice. Zavitke dobro zapremo in pečemo v segreti pečici približno 15 minut. Medtem vmešamo rumenjak z naribanim sirom in mu nazadnje primešamo trd sneg iz beljaka. Ko so zarebrnice mehke, odpremo zavitek, folijo zgoraj nekoliko zvijemo, da oblikujemo posodo. Zarebrnice premažemo s sirovo kremo in v odprtih »posodicah« pečemo pod vročim žarom (ali pod zgornjo vročino) v pečici, da se naredi skorjica. ZREZKI IZ ŠUNKE IN SIRA 4 večje in debelejše rezine šunke, poper, paprika, 2 jajci, 1/2 skodelice naribanega sira, 1 žlica drobtin, 4 rezine sira, 1 žlica surovega masla Šunko potresemo s poprom in papriko. Stepeni jajci dobro vmešamo z naribanim sirom in drobtinami ter z zmesjo premažemo šunko. Eno polovico šunke obložimo z rezino sira, drugo polovico preganemo prek obložene polovice in zrezek spnemo z zobotrebcem. 4 kose alu folije namažemo na sredini, položimo na pomaščeni del zrezek in zavitek dobro zapremo. V vroči pečici pečemo približno 10 minut. Zraven ponudimo toast, namazan s surovim maslom, in zeleno solato. KMEČKA GOSTIJA 1 žlica maščobe, 500 g kislega zelja, 2 jabolki, 4 za prst debele rezine sveže mastne trebuševine, manjše krvavice, 2 žlici naribanega hrena 4 večje kose alu folije namastimo na sredini in damo na vsako folijo porcijo kislega zelja. Olupljenim jabolkam izrežemo peške, jih narežemo na tanke lističe in zložimo na zelje kot opeko. Na jabolka damo trebuševino, po želji manjšo krvavico in jetrnico ter vse na debelo potresemo s hrenom. Folije dobro zapremo in damo zavitke na mrežo v segreto pečico. Pečemo 30 do 40 minut pri srednji vročini. Zraven ponudimo krompirjev pire. DROBNI VSAKDANJI KORISTNI NASVETI • Neprijeten duh iz steklenic boste najhitreje odstranili, če boste nalili vanje dovolj usedline črne kave, nanjo pa vode do vrha. Steklenice imejte nekaj ur na toplem in neprijetni zadah bo izginil. • Kadar kuhate kislo zelje, ohrovt ali cvetačo, celo stanovanje neprijetno diši. Ta neprijeten vonj lahko preprečite, če daste v malo platneno vrečico košček starega kruha in ga kuhate z zelenjavo. • Sneg iz beljakov je odlično sredstvo za čiščenje kože. Najprej z beljakom premažemo kožo, nato še s kisom ter »likamo« s suho krpo. Sneg bo prišel prav tudi pri razbistritvi motne juhe. V motno juho namreč damo sneg iz beljaka, da se prekuha, in ko ga poberemo iz nje, bo juha čista. Majda Klanšek Pediker svetuje Kaj potrebuje diabetično stopalo? TIKA Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 Dne 27. februarja Šentjur, Drofenikova 16 - Xp\ • 740-1R? OKULISTIČNI PREGLEDI pod strokovnim vodstvom specialista okulista. KOLEKCIJA SONČNIH OČAL za bližajočo se pomlad. ^as ..... ob sobotah od 8. do 12. ure NOVO: Naročite se po telefonu 701-547. q\ Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, y(\ Motnje pri celjenju ran in zmanjšan občutek za bolečine v precejšnji meri ogroža stopalo diabetika. Številke povejo svoje: več kot 70 odstotkov od 3 milijonov diabetikov v Nemčiji ima težave s stopali. 36.000 amputacij se opravi letno na stopalih diabetikov. To ne kaže samo na pomen optimalnega stališča oz. odnosa do diabetesa, temveč tudi na pomen intenzivne, redne nege stopal. Vi-sokokvalitetne kreme za nego GEHVVOL so torej še posebej priporočljive za diabetike. Tel.: 063/716-733, 716-016 Mob.: 0609 616-786 El SAVINJSKA VETERINARSKA m POSTAJA,d.o.o. |J ŽALEC 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure In od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ure. Malo drugačna koža Koža diabetikov se razlikuje od kože zdravega človeka zaradi motenj v presnovi. Zmanjšano izločane lojnic povzroča nastanek suhe, luskave kože, ki pogosto srbi In se na njej pojavljajo ekcemi. Včasih lahko nastanejo tudi zatrdline oz. vozlički, ki si jih prizadeti zaradi srbenja lahko tudi razpraska. Naslednji tipični pojav je motena zaščitna funkcija kože, zaradi česar je koža še posebej dovzetna za bakterijske infekcije in pojav glivic. Zato bi morali diabetiki uporabljati za nego stopal predvsem takšne proizvode, ki učinkovito preprečujejo pojav glivic. Za kaj mora skrbeti diabetik? Pri negi mora uporabljati dovolj mastne kreme. Na občutljivi, suhi koži na stopalih diabetika se prekomerno pojavljajo trda koža in kožne razpoke. Že najmanjše razpoke, mesta od-tiskov ali poškodbe lahko povzročajo vnetja, zaradi pogosto zmanjšanega občutka za bolečino se takšna problematična mesta največkrat prepozno od- krijejo. Če gre istočasno še za perfierne motnje prekrvavitve, so rane še posebej občutljive za infekcijo, proces zdravljenja pa se podaljšuje. Nastanejo razjede, in če se le-te ne zdravijo pravočasno, je lahko amputacija stopala neizbežna posledica. Zato morajo diabetiki dnevno pregledovati svoja stopala in že manjše rane zahtevajo medicinsko zdravljenje. Prav tako pomembna je redna nega z mastno kremo za noge. Zaradi suhe kože se še posebej priporoča GEHVVOL FUSSKRAFT BLAU in GEHVVOL med. krema proti razpokam stopal. Ta dva proizvoda sta se po informacijah zdravstvenih centrov za diabetike v praksi še posebej potrdila. Tudi ostali proizvodi GEHVVOL šo zelo primerni za diabetike. Izdelke za nego nog. GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel.: 717-305 in 715-686, in v pedikuri Celje (Zdravstveni dom), tel.: 434-314. Izdelke lahko upite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji Pur, v Apoteki pri teatru v Celju. NAGRADNA KRIŽANKA POKROVITELJ FEBRUARSKE KRIŽANKE JE MLEKARNA CELELA ARJA VAS. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve, gesla iz označenih polj s puščico, pošljite izključno na dopisnicah na naš naslov do 6. marca 1998. Helmut Kohl s koledniki iz Tabora Nekoliko pozno, pa vendarle - za vse nejeverne Tomaže, ki niso bili čisto prepričani, da je kolednike iz Tabora v Bonnu osebno sprejel tudi kancler Helmut Kohl, to zdaj dokazuje tudi fotografija. Montana trade se je lotila odstranitve nekdanje železniške tovorne postaje zabukovškega rudnika premoga. Zapuščena postaja je bila za mesto Žalec že zelo moteča, kmalu pa bo na tem mestu zrastel poslovni objekt. J. K. 9 On tv * HUlbOrt ŠPORTNA DVORANA POLZELA dne 20. februar jo. ob 20. uri NASTOPILI BODO: - MOPED SHOW - NELA ERŽIŠNIK - JAKA ŠRAUFCIGER - GEZA - ALKOTEST - KONDI PIŽORN - FELDAS - svetovni prvak v komičnem plesu DAVOR RADOLFI ans. MIRA KLINCA ans. VAGABUNDI PLESNI STUDIO M DUO PRIMAVERA ans. BLACK & VVHITE ans. KRISTALI GODBA NA PIHALA ZORAN ZORKO & MULTI HARMO SHOW Prireditev bosta vodila: VINKO ŠIMEK TANJA JURJEC Prodaja vstopnic: ms* BRASLOVČE: VELENJE: Gostilna Cizej, Radio Polzela Bistro Bucka Savinja - Papirnica Interspar trgovina Pauer Bistro Orion, VTV Studio, Mladinska knjiga Ernest Obermaier s Polzele - zbiralec starih traktorjev »Sem edini zbiralec v Sloveniji« Tako nam je ob našem obisku dejal Ernest Obermajer s Polzele, ki ga mnogo Savinjčanov pozna kot šoferja tovornjaka s priklopnikom in kot voznika starega mercedesa benz 170 D, letnik 1952. Manj pa je tistih, ki vedo, da je tudi strasten zbiratelj starih traktorjev. Ljubezen do teh delovnih strojev se je rodila pred veliko leti, ko je bil traktorist, kmalu pa je opravil vozniški izpit za tovornjak in od takrat si je s tem služil kruh. Kot je povedal, je prvi rabljeni traktor kupil leta 1984, od takrat pa še pet. Nje- Zbirka Ernesta Obermajerja, manjka samo traktor Mineapolis mo-gova zbirka zajema tri Styerje, line, ki je še v delavnici. srečanju veteranov v Samobo-ru na Hrvaškem, je član mariborskega kluba veteranov, skratka mercedes je tisti, ki ga vozi v družbo enako mislečih in enako »zaljubljenih«. Ernest Obermajer je predvsem zbiratelj za lastno dušo. O tem, da bi svojo zbirko razstavljal, doslej ni razmišljal, seveda pa jo vsakemu, ki to želi, z veseljem pokaže. Da je zanimanje zanjo precejšnje, je pokazalo že veliko število radovednežev, ki so si stare lepotce z zanimanjem ogledovali, medtem ko so bili postavljeni za fotografiranje. T. TAVČAR in sicer tip 180, letnik 1949, tip 80, letnik 1952, in tip 180 A, letnik 1954. Dve leti mlajši je MAN, tip A 32 A, Lands Bull-dog, letnik 1953, posebno ponosen pa je na najstarejšega v svoji zbirki - traktor znamke Mineapolis moline letnik 1940, ki pa ga še usposablja, medtem ko so ostali tehnično neoporečni. V njegovi zbirki starih vozil so še Unimog tip 2010, letnik 1952, NSU motorno kolo letnik 1940 in avto mercedes benz tip 170 DA, letnik 1952 diesel. Ernest Obermajer ne more skriti svojega ponosa pred naključnim obiskovalcem in rad pove, da ga ni denarja, za katerega bi katerega od svojih ljubljencev prodal. Nasprotno, kupil bo še katerega, če bo le kje našel ustreznega. Med tem ko ima Steyerje že vse, kar jih je bilo tista leta na naših poljih, pa je še veliko drugih, ki bi jih rad imel. Seveda so zanj te starine še toliko več vredne, ker jih je vse sam obnovil. Kot je dejal, je vsa dela, razen strugarskih in elektrikarskih, opravil sam. Vsakdo bi predvideval, da je za tako delo potrebno ogromno časa, kljub temu pa nas preseneti podatek, da je za obnovo takega stroja potrebno eno leto. Kot pravi zbiratelj, ur ne šteje, se pa pogosto zgodi, da je v svoji delavnici po ves dan, posebno zadnja leta, ko je že upokojenec. Ernest je kupil vse traktorje v nevoznem stanju, zato je bilo treba veliko stvari narediti, pri Unimogu tudi kabino, ki pa je narejena natančno po izvirniku. Pove še, da so vsi stroji, razen tistega, ki ga še popravlja, v takem stanju, da bi tehnični pregled opravili brez težav. Sicer pa je po njegovih besedah v Sloveniji malo teh starin, saj so včasih morale zadruge traktorje, ki so razpadli, uničiti, zaradi tega je tudi rezervne dele težko dobiti. Posebno skrb, lahko bi rekli nežnost, pa namenja Ernest svojemu mercedesu. Z njim se udeležuje domala vseh srečanj veteranov, na rejlijih je sprejel že sedem pokalov, lani je bil na BREZ ZADRŽKOV Ogrožena družina Pritožitelj, gospod D., je v pritožbi županu, ker ni bil izbran za strokovnega svetovalca za podjetništvo in turizem, zapisal, da je njegova družina socialno ogrožena. Sedaj je pričakovati, da bo župan prizadeti družini ponudil socialno pomoč. Z enkami do mature Ravnatelj prve gimnazije v Celju je na informativnem dnevu bodočim srednješolcem dejal, če bodo pričeli z enkami, bodo v četrtem letniku končali tudi s to oceno. Sedaj je pričakovati kar precejšen naval na to šolo, saj bo mogoče priti v četrti letnik tudi z enkami. Nekaj sočnih, povzetih s problemske konference o kmetijstvu leta 1988 • Kmet je psovka in sinonim za zarukanost. V Švici se otroci igrajo z lesenimi kravami, na Nizozemskem študent politologije dela na farmi, pri nas pa tam najdemo samo Bosance in Prekmurce. » Zemljo je treba dati kmetu, saj tudi zdravja ne zaupamo čevljarju niti živine cestarju. e Denar od kmeta se preliva v družbeni sektor, za njihovo pokrivanje izgub, čeprav so jim programe naredili strokovnjaki. 4 V svetu ministri skačejo s stolpnic, če se proizvodnja zniža za en odstotek. Pri nas se je kmetijska proizvodnja znižala za pet odstotkov. • Normalno je, da se stroj izrabi. Takšni »mašini« moraš zamenjati nekaj ležajev in tiste najbolj zarjavele vijake, pa stroj spet normalno dela. Tako bi bilo treba z našim, že kar prevelikim birokratskim strojem. Tudi na njem, dragi mladi inovatorji, boste morali zamenjati nekaj zarjavelih vijakov, če hočete, da boste dobili ključ, še preden bo naši domovini zasvetila poslednja luč. Skakalnica čaka na novo občino Da so Braslovče središče smučarskih skokov, je že znano. Skakalnica sameva zaradi pomanjkanja snega, najbrž pa čaka na boljše čase v novi občini Braslovče. Zbiratelj na traktorju Stver, letnik 1949.