Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja f L|nbIJanl vsak torek, Četrtek In soboto. Naročnina za avstroogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za fetrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za £> trt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9 50 K za četrt leta 4'80 K ilnllk« 10 m, Ra klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne spre jernajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enoatopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 113. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 21. oktobra 1909. Leto XIL NASLOVA: Za dopise in rokopise n list: Uredništvo j Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravnlfitvo .Rdečega Prapora«, Ijubijana, Selenburgova ulica 6/II. Po volitvah v splošni knrl]l na Goriškem. Konee. V Gorici, 9. oktobra. Eaako je pojasnila stranka svoj nastop pri volitvah v par člankih .Rdečega Prapora*. — Bilo je toliko dovoljl — Stranka je 26. septembra pokazala svojo eksistenčno silo ter spravila klerikalce že v drugič v ožjo volitev. — Klerikalci so računali s tem in se zato tudi pripravili. Liberalci pa so bili pijani že v napr ej bodoče zmage, zato prvi poraz ob prvotni volitvi ni bil nič drigcga, kakor naraven rezultat megalomanije voditeljstva združene napredno-agrarne stranke. Sccialno-demokratični stranki se sploh ni bližalo od nikake strani; to se povdarja, da oe pride kdo z očitanjem, da je «nepristopna*. Sicer pa je nastop napredne in kmečke stranke že a priori izključil vsako mogoče poravnanje, kajti obe stranki sta tako demoralizujoče, neodkrito in breznučeino nastopali, da bi se bila socialno-demokratična stranka le mazala z najmanjiim stikom s to ali drugo stranko. Ako je socialno-demokratična stranka konštatirala, da pristno napredne in kmečke stranke v deželi ni, da ima opraviti le z Iiberalstvom, ki ie skriva pod raznimi imeni in oblikami, ni mogla z nobeno stranko paktirati. — Naraven je bil torej sklep zaupnega shoda dne 30. septembra, da se stranka ne udeleži o^jih volitev in da bo iz tega sklepa tudi izvajala stroge konsekvence. Predlog za skrajno abstinenco je prišel od posameznih organizacij samih, ki so imele zaupne shode dne 28. sepembra in kjer se je delegatom naročilo, predlagati konferenci polno abstinenco. Sklep zaupnih shodov se je pri ožji volitvi 5. vinotoka tudi izvrševal in le v neznatnem Številu so nekateri kmetovalci, ki iz simpatije s‘cer glasujejo za scdalno-demokratično stranko, oddali svoje glasove kmečki stranki in tudi le-ti skoraj bolj iz simpatije do demokratične struje malih posestnikov, katere predstavlja ime Irana Mermolja. OJ organiziranih sodrugov-delavcev se lahko trdi, da ae ni niti eden udeležil volitev. Na Goriškem se je torej zjasnilo. — Dejansko imamo le dve resni stranki, klerikslno-Ijudsko in delavsko sodalno-demokratično. Liberalna narodna-napredna stranka in agrarna to so le pretveze in lažnjive firme za samovoljo posameznikov. — Bila bi sicer političnega pomena prava napredna stranka, ki bi imela svojo moč v strokovni organizaciji trgovcev, obrtnikov in veleposestnikov. — Ti stanovi niso pristopni ne klerikalni, ne socialnodemokratični stranki in s tem opravičujejo tudi svoj obstoj in pomen pa le: 1. Ako se strokovna organizacija dejansko oživotvori in ako se dejansko kaj stori v povzdigo obrti, trgovine in poljedelstva v deželi; 2. Da kot svobodomiselna in napredna stranka spoštuje politična načela socialnc-demokra-tične stranke, Večjega in odločilnega pomena pa utegne postati kmečka stranka: 1). Ako se postavi na strogo demokratično staliiče in as organizira po vzgledu in vštric delavske socialno-demokratične stranke. 2. Ako izmeče iz tvojih vrst vse dvom« Ijive in nestalne elemente, ki so jo dosedaj iz* dajale in prodajale. Delavska socialno-demokratična stranka pa pojde tvojo pot odkrito naprej ter kliče goriikim strankam t Preko nas ne več! Umor v imena zakona. Španija... to je dežela, v kateri so nekdaj plamtele grmade «v božjo čast*. Dežela, v kateri so se rodili Filip II., Alba, Torquemada in cela armada podobnih duhov. V Španiji se je v imenu .krščanstva* uničila cvetoča kultura, ki so jo vstva-rili mohamedanski Mavii; v imenu .krščanstva* so se zažigali .krivoverci*, .copernice* in a nakupu članov, ki znaSa svoto 615 508’12 K) K 12,31016.— 25% v podporni sklad, K 6.155 08. — 10% v rezervni sklad, K 2.462 03. 5% v podporni aklad m uslužbence K 1.23102. 10% Delavskemu domu K 2.462*03. Skupaj K 24.620,32. Ostanek v posebni rezervni sklad K 38107. Zadruga ima na razpolago vedno la nad 70.000 K blaga, ki ga nakupi direktno oi producentov. V hranilni oddelek je vloženih od sodrugov 56.533-93 K. Prometa io imele naSe zadruge nad 2 milijona kron, Zadruga ima dosedaj 9 skladišč in sicer 6 v Trstu, eno v Gorici, eno v Miljah in eno v Pulju. Ta teden pa se otvori še eno in sicer 10. skladišče v Trstu pri Sv. Jakobu. Tudi ima zadruga svoje glavno skladišče y Trstu v ulici S. Francesko D’ Assisi št. 13. V Trstu so naše zadruge pričele letos prodajati tudi kruh, ki ga nalašč zato izdeluje tržaška parna pekarna. Zadruge imajo seveda ■amen ustanoviti si lastno pekarne, toda zato sedaj Se ni ča« ugoden in sredstva so še premala. Prav zaradi tega pa, ker ima in bo v bodoče ustanovila naša zadruga še mnogo skladišč po vsem Primorskem, je bilo potrebno preurediti pravila na način, da bodo v odboru zastopani so-drugi iz vseh krajev in bodo zadružniki pošiljali na prihodnje občne zbore samo delegate. V tem smislu so bila pravila tudi predelana in se skliče v kratkem nov občni zbor v smislu novih pravil ter izvoli bodoče vodstvo. Zelja vseh navzočih je bila, da zadruge otvore tekom leta še mnogo skladišč, kar se je vzelo tud} na znanje. Iz poročila nadzorovalnega odseka in iz poročila o reviziji, ki jo je izvršil revizor zveze avstrijskih delavskih zadiug, je razvidno, da posluje zadruga v najlepšem redu in da je velik del letošnjega napredka pripisati vzorni upravi, zlasti pa Se našemu neutrudljivemu vodji zadrug sodr. Valentinu Pittoniju. Toliko za danes. Sicer pa je letošnje poročilo zelo važno in bomo o tem še mnogo govorili. So-drugom pa priporočamo, da se še vedno tako in še bolj oprimejo naših delavskih zadrug, ki tvorijo danes mogočno bojno orožje proti izkoriščevalcem delavstva. Šolsko nadzorstvo na Kranjskem. Novi načrt zakona o šolskem nadzorstvu, ki je bil v sredo na 14. seji kranjskega deželnega zbora sprejet z glasovi klerikalne večine, obsega 49 paragrafov. Prvi del zakona (§§ 1—20) govori o krajnem šolskem svetu in njegovi sestavi. Zastopnik cerkve je župnik, ostali duhovniki imajo posvetovalen glas. Zastopnik šole je šolski voditelj, če je meščanska šola v kraju, je tudi njen voditelj član šolskega sveta. Zastopnika občine voli občinski odbor, če je pa več občin, zbor udeleženih zastopov. Občinski predstojnik vstopi kot tak v šolski svet Število zastopnikov občine mora biti najmanj tri, največ pet, število namestnikov pa določi okrajni iolski svet. Izvoljeni člani opravljajo svoje posle postavno šest let, oziroma dokler se ■e sestavi novi šolski svet. Izvolitev sme odkloniti le tisti, ki bi imel pravico odkloniti izvolitev V občinski zastop ali pa če je bil že šest let v šolskem svetu. Globa za neubogljivca je od 10—200 K, kdor neopravičeno izostane od seje pa 2—20 kron. Kdor svoje dolžnosti zanemarja, se kaznuje z globo do 200 K in končno izključi. Ce celi šolski svet zanemarja svojo nalogo, ga deželni šolski svet lahko razpusti. Šolski ogleda more biti vsak, kdor ima pasivno volilno pravico za občinski zastop, izvzemši ljudskošolske učitelje. Delokrog krajnega tolikega sveta. 8 11. Krajni šolski svet mora skrbeti, da se izvršujejo in izpolnujejo šolski zakoni in odredbe višjih Šolskih oblastev ter da se šolstvo v šolski občini tem primerno uredi, Zlasti mu pristoji: a) zastopati šolsko občino pri vseh upravnih in pravdnih zadevah, ki se tičejo šole, zlasti pa pri obravnavah glede ustanavljanja in razširjenja šol, ter skrbeti za šolske prostore; b) upravljati krajni šolski zaklad, kakor tudi morebitno ustanovno premoženje, ako ne obstoje o tem po ustanovni listini druga določila; c) odrejati, da se viakulirajo vrednostni papirji, ki so last Sole, ter z listinami, fasijami itd. vred shranijo j d) nadzorovati šolsko poslopje, Soli lastna zemlji-Sča in šolski inventar; e) narejati letni šolski popis, odločevati o sprejemu otrok iz tujih šolskih okoUšev, nadzirati Šolski obisk ter ga pospeševati z vsemi zakonitimi sredstvi, kakor tudi sodelovati pri kaznovanju šolskih zamud tako, kakor predpisuje zakon; f) določevati vsakdanji učni čas, oziraje se pri tem na predpisano število ur, kakor tudi paziti, da m vrti točno predpisani pouk; g) nadzorovati disciplino v šoli in vedenje mladine izven šole ter paziti na vse, kar bi moglo vplivati na vzgojo mladine v šoli; h) podpirati kelikor mogoče učitelje v nj
  • ) nadzorovati, ali učitelji zvesto izvršujejo svoj poklic, in ob upravičenih pritožbah proti njih vedenju ukreniti potrebno, da se to odpravi; k) poravnavati po možnosti prepire učiteljev med seboj in z občino ali s posameznimi občani, ako izvirajo ti prepiri iz šolskih razmer; I) sodelovati po zakonitih predpisih pri podeljevanju učiteljskih služb; m) dovoljevati šolskim voditeljem dopuste do treh dni; n) narejati letne proračune za stvarne šolske potrebščine, jih predlagati in duplo okrajnemu šolskemu svetu v pregled in v potrjenje. Temu mora tudi oddajati vsakoletni račun zastran prejetega in izdanega denarja; dajati pojasnila, staviti predlrge, podajati mnenja občinskim zastopom in predstojnim oblastem ter v gospodarskih stvareh tudi deželnemu odboru. Razen tega pristoji krajnemu šolskemu svetu še oni delokrog, ki mu je izročen po ostalih šolskih zakonib. § 12. Delovanje krajnega šolskega sveta pa ne obsega vadnic, združenih z učiteljišči; samo tam, kjer se vzdržujejo docela ali deloma z občinskimi dohodki, sodijo vadnice v področje kraj* nega šolskega sveta. Dalje ne sodijo v delokrog krajnega šolskega sveta tudi one v § 1. navedene ljudske šole, ki jih dotična selska občina ne pomaga vzdrževati in pa deželni zavodi za nepolnočutne in zanemarjene otroke. Delokrog krajnega iolskega nadzornika. § 13. Krajni šolski nadzornik je dolžan večkrat obiskati odkazane mu šole in mora biti z voditelji teh šol v vednem stiku ter Hedostatke, ki jih opazi, naznanjati krajnemu šolskemu svetu in stavljati dotične predloge. Z, je tisti zelo tehtni razlog, uradi katerega naše organizacije ne morejo in ne bodo nikdar marširile i vaio N, D. O. • Edinost* pravi, da smo mi sami očitali Pag* niniju, da je stavko težakov jako slabo organiziral. Iri s tem bi hotela «E iinost* opravičiti krumirstvo N. D. O. V tem tiči toliko perfidlije, da si ne bi mogel človek niti misliti, da so osebe pri »Edinosti* sploh kaj takega zmožne. «E3inost» govori ravno tako kakor tisti, ki je hvalil prijatelja, ki je bil potlačil prijatelja v morje, mesto da bi ga bil izkušal rešiti. Tudi Vaša stavka voznikov je bila tisočkrat slabše organizirana, nego stavka težakov in Vaša stavka v Ajdovščini je bila stotisočkrat slabše organizirana. Toda ne tržaškim socialistom ni padlo v glavo, da bi bili šli izven Trsta iskat voznikov za prevažanje gramoza, in goriškim socialistom ni padlo v glavo, da bili šli na Kranjsko iskat delavcev za v Ajdovščino. Vi pa, gospodje, ste za časa stavke težakov in za časa stavke pekovskih delavcev v Pulju poslali na Kranjsko svoje agente, katerih naloga je bila, nabirati delavce, ki bi bili voljni priti krumirat. Potem pa pravi »Edinost*. — »Utegnilo bi se zgoditi, da proglasijo v N. D. O. združeni slovenski delavci štrajk v kaki kategoriji. Ako bi se takemu štrajku socialno-demokratični delavci ne hoteli pridružiti, bi jim slovenski delavci lahko z isto pravico očitali krumirstvo, kakor danes očitajo to socialni demokratje njim zaradi štrajka težakov. — Počasi, gospa »Edinost*! Najprej nismo mi očitali slovenskim delavcem nikdar ničesar. Te smo samo pomilovali, da so se dali vsesti na vaše limanice. Krumirstvo smo očitali Vam, gospodje pri listu in društvu * Edinost* in pri N. D. O., ki ste premišljeno in proti volji pošteno-mislečih delavcev sklenili organizirati krumirstvo. Potem to, da je v Vaši N. D. O. organiziranih tako malo delavcev, da ti nimajo pravice sklepati o stvareh, ki zadenejo vso stroko. Naše organizacije niso nikdar sklepale stavk kar same, ampak še vse stavke so bile proglašene na javnih shodih z izrecno voljo delavstva ene in iste stroke, ki je samo imelo pravico sklepati tudo o tem. V naših organizacijah je toliko delavstva organiziranega, da bi preprečilo, kadar bi hotelo, vsako stavko, ako bi jo N. D. O. hotela proklamirati na javnem shodu in ako se ne bi dovolilo glasovati tistim delavcem, ki spadajo h stroki, v kateri bi se hotelo uprizoriti stavko. Sicer pa, kdo drug je kriv, ako ne samo gospodje slovenski narodni voditelji, da je sploh prišlo do možnosti boja delavcev proti delavcem? In kdor je vprizoril ta razdor med delavci, ta ne sme pričakovati od zavednega delavstva ničesar. Zbali ste se, gospodje, svojega početja, videli ste, da Vam to ne donaSa nobenih posebnih koristi. Igrali ste se z interesi delavstva in danes hočete imeti še pravico na svoji strani. To je pa vendar nemogoče. N. D, O. se je pokazala sovražna delavstvu in obenem za podrepnika in služkinjo gospodi pri političnem društvu »Ejinost*. Zato ne more in ne sme gojiti pošteno delavstvo do nje nobene simpatije, nobenega resnega upoštevanja. Delavci morajo marširati skupno, ker skupen in za vse enak je boj, in kdor hoče te delajce razdružiti, kdor ovira delavsko solidarnost, ta je sovražnik, zaveden ali nezaveden sovražnik interesov delavstva. Več pa še sledi. Shodi. — Trst, Z dnevnim redom: »Otvoritev parlamenta in zahteve delavnega ljudstva* sta se vršila v Trstu dva shoda: slovenski in italijanski. Slovenski je bil v soboto ob pol 9. zvečer. Prostrana dvorana v 1. nadstropju Delavskega Doma je bila polna slovenskega delavstva. Shod je otvoril sodr. Regent, ki se je najprej spominjal zločina španskih zastopnikov srednjeveškega mračnjaštva nad možem, čigar ime bo slovelo tudi tedaj, ko ostane od njegovih krvnikov le žalosten spomin na njihove bestialne zločine. Kakor da svobodna misel m imela še dovolj žrtev. Kakor da Bruno, Čampa-nella, Hus i. t. d. ne bi bili že .preveč jasni dokazi krvoločnosti, s katere se temne sile bojujejo zoper vse, kar je naprednega. Treba je bilo zadati smrtni udarec'tudi Frančišku Ferreru, da se tako uniči duša svobodne misli na Španskem, kjer srka klerikalizem ljudstvu še zadnje kaplje bolne krvi. Umrl je Fiancisko Ferror, naj njegova kri blagodejno orosi duševni razvoj človeštva 1 Dolžnost vsth slovenskih delavcev je, da napnd vse svoje moči v boju zoper klerikalizem, zoper Crtomirstvo, ki se je pregloboko zarilo tude v slovenske dežele, in ki bi rado spravilo ves slovenski narod pod temno kuto dedičev Torquemade. Viharen aplavz je zadonel po teh besedah po dvorani in iz obrazov navzočih je bilo čitati, da hočejo začeti proti klerikalizmu pod zastavo zavednega delavstva boj, ki ga pseudoliberalne stranke niso bile zmožne voditi. Živela svobodna misel 1 Nato je bil izvoljen za predsednika shodu sodr. Bahun, za zapisnikarja pa sodr. Novak. Nato je poročal o dnevnem redu sodr. Regent in sicer v zmislu resolucije, ki je bila objavljena v sobotni številki »Rdečega Prapora* in ki je bila z burnim odobravanjem enoglasno sprejeta. Za njim je govoril še sodr. Bahun, ki je pozval delavstvo, naj bo redno pripravljeno za slučaj, ko bi bilo treba energičnejše nastopiti proti meščanskim strankam in vladi, ki skušajo na vse mogoče načine, da ne bi prišlo v parlamentu do dela v blagor delavnega ljudstva. V nedeljo ob 10. dopoldne se je pa vršil tudi v »Delavskem Domu* shod italijanskih sodrugov, kjer sta o enakem dnevnem redu govorila sodruga Pittoni in Pintar in kjer je bila enoglasno sprejeta enaka resolucija. Idrija. Dež. poslanec E. Gangl priredi v nedeljo, dne 24. t. m., ob 9. uri dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu* v Idriji javenshod. Na dnevnem redu je poročilo o deželnem zboru kranjskem. Gorica. V nedeljo, 24 t. m. ob 10. uri dopoldne je v gostilni Marzini ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj v državi in deželi. Dolenja Vrtojba. V nedeljo, 24. t. m. popoldne bo v Dolenji Vrtojbi ljudski shod. Dnevni red je: Politični položaj v deželi in državi. Z ozirom na važnost dnevnega reda se pričakuje obilna udeležba. Domače vesti. — 0 deželnoiboriki obstrukciji je bilo lani nekoliko polemike med nami in »Slovenskim Narodom*. Izza zadnjih dogodkov v kranjskem deželnem zboru je nekoliko spomina na tiste dni jako zdravo. Dne 17. junija L 1. je pisal »Rdtči Prapor*: »Hiša mira in sprave bo poslej kranjski deželni zbor. Liberalci podpisujejo paragrafe, ki obsojajo manjšino na popolno brezpomembnost. Ce ne bodo hoteli riskirati, da jim pokaže deželni glavar vrata, bodo morali sedeti v zbornici kakor abecedatji v šoli. Morda oblečejo tudi pisano »uniformo*. Liberalci in klerikalci bodo živeli kakor zakonski par. Šušteršič in Tavčar bosta vedno imela eno voljo, namreč vedno Sušteršičevo. Cisti tke sprejema klub liberalnih poslancev.* Danes bi nam liberalci lahko povedali, če smo takrat s svojo ironijo zadeli prav. Toda v tistih časih so se delali liberalci ošabne na eno in rodoljubne na drugo stran. »Slovenski Narod* je sploh tajil, da bi liberalci bili kdaj obstruirali in po profesorsko je peroriral: »Ne more se dopuščati, da bi manjšina, če ima močnejše pesti in širokejša grla, onemogočila postavno delovapje deželnega zbora.* No — pa kaj se je zgodilo letos P Klerikalci niso dopustili, »da bi manjšina, ki ima močnejše pesti in širokejša grla, onemogočila postavno delovanje deželnega zbora* ... Z bičem, ki so si ga sami spletli, so liberalci tepeni Lani smo jim to proro-kovali, letos se je zgodilo. — Proti nadaljavalni feoll u vajenca v Ljubljani se vodi nekaj časa strastna agitacija z najnižjimi demagoškimi nameni. Dela se, kakor bi bil dnevni pouk, edini, ob katerem se vajenci res lahko kaj nauče, kdove kakšen atentat na pravice mojstrov. Toda vse ščuvanje zoper dnevni pouk je po sili vprizorjeno, zakaj v začetku niso mojstri prav nič vedeli, da jim je šola vajencev tako škodljiva kakor govore agitatorji. To dokazuje najbolje udeležba ob prvih četrtkih, ko še ni bilo ščuvanja. Statistika prvih dveh četrtkov, dne 7. in 14. oktobra je bila sledeča; Za mehanične stroke je bilo na I. mestni šoli na Ledini 7. oktobra 14. oktobra vpisanih 166 168 prišlo je 120 84 izostalo je 46 84 Za trgovske vajence na I. mestni ioli 7. oktobra 14. oktobra vpisanih 118 118 prišlo 118 118 izostal — — Za stavbinske stroke na II. mestni šoli na Coj-zovi cesti 7. oktobra • 14. oktobra vpisanih 121 178 prišlo 105 78 izostalo 16 100 Iz tega je jasno razvidno, da ni bil mojstrom dnevni pouk začetkoma prav nič neznosen. Sele potem, ko se je začela raznašati pola za podpise, so »spoznavali*, kakšna »krivica* da je dnevni pouk. Klerikalci hočejo nadaljevati svojo bujskarijo proti pouku vajencev. Povemo jim pa še danes, da se bomo bojevali za dnevni pouk z vsemi sredstvi, zakaj praksa, ki je veljala doslej, je zločin nad mladim naraščajem in brezvestnemu izkoriščanju vajencev se mora enkrat napraviti konec. — Tržafeka »Edlntlt* je silno žalostna, kadar ji ljubljanski »Slovenec* bere bvite. Tako se je »Slovenec* zgražal nad »tetko*, ker se je pridružila (?) sodbi vse civilizirane Evrope o umoru Frančiška Ferrera. In »Slovenec* se je pri tem celo pošalil in očital »Edinosti* brezverstvo. Toda kako pohlevno odgovarja »Edinost* na te kvitel Pove to, kar smo sicer že davno vedeli, da se je pridružila sodbi civilizirano 'Evrope* na zato, kar ja hotela proslaviti Ferrerove nauke, marveč zato, ker se ji zdi, da se na tak način ne ubijejo njegove ideje. Vsakdo, le »Slovenec* noče priznati, da se »Edinost* ni hotela izneveriti »krščanskim* naukom; le zgražala se je nad nečloveško krutostjo, ki zna cerkvi le škodovati . . . Ali se vam ne zdi to, kakor bi hotela »Edinost* reči: I, ti moj ljubi »Slovenec*, čemu se jeziš? Mar ne vid;š, da nismo proti »krščanskim* naukom, da hranimo slogo, ki bo kmalu tebi v korist in da postane kmalu tudi tržaški, kakor pazimki Narodni Dom tržaška narodna zakristija? Oj, 11 naš ljubi »Slovenec!* —Cenjenim zaupnikom organizacij naznanjamo, da je Žepni koledar za 1. 1910 ravBokar izšel. Cena 80 vin. po pošti 10 vin. več. Pri večjih naročilih popust. Naročila naj se pošilja takoj na upravo »Rdečega Prapora* v Ljubljani. Zadnje vesti., Politični položaj. Soeiaino-demokratična zveza. Dunaj, 20. oktobra. Včeraj je imela socialno-demokratična zveza v parlamentu sejo. Poslanec Pernerstorfer je pozdravil poslance, ki so prišli skoraj polnoštevilno ter je dejal, da zveza ne more začeti svojih razprav, ne da bi se spomnila na moža, ki je pred kratkimi dnevi na Španskem padel kot žrtev reakcije klerikalizma, na moža, ki je bil vse svoje življenje posvetil ljudski izobrazbi, osvoboditvi ljudstva iz spon hlapčevstva. Fcrrer ni bil socialni demokrat, toda bil je človek najplemenitejšega idealizma, izmed tistih maloštevilnih neutrudljivih, ki se bojujejo z vso svojo močjo za napredek ljudstva. Strahovite razmere na Španskem so povzročile, da je eden najplemenitejših mož postal žrtev reakcionarnih ljudskih sovražnikov. Socialni demokratje bomo ohranili njegov spomin v svojih srcih. — Člani zveze so stoje poslušali te besede, ter se je sklenilo, da se ta izjava zapiše v zapisnik. Potem je bila debata o političnem položaju. Splošno se je naglašalo, da ne ovirajo delavnosti parlamenta le obstrukcijske skupine, temveč najbolj sedanja vlada, proti kateri se mora naperiti najodločnejša opozicija stranke. Zveza smatra za potrebno, pospešiti najnujnejše delo v zbornici s tem, da spravi najvažnejša predmeta takoj v razpravo: Prvič da se socialno zavarovanje obvaruje vseh eventualn h parlamenta-ričnih dogodljajev s tem, da se odsek za socialno zavarovanje izjavi v permanenči in drugič, da se spravi draginja in brezposelnost v obliki konkretnih predlogov y razpravo. Da se delo parlamenta ne zavlači, ne bo zveza ovirala volitve starega predsedništva in odsekov. Na današnji prvi seji vloži socialno-demokratična zveza sledeče nujne predloge: 1. Da ostane odsek za socialno zavarovanje v permanenči, torej tudi v slučaju odgoditve ali zaključitve zasedanja. 2. Predlog radi draginje in brezposelnosti, ki zahteva: a) da zahteva vlada od ogrske vlade potrdilo za takojšno odpravo carine na žito in krmo do 31. julija 1910; b) če ogrska vlada ne bi pritrdila, naj vlada nakupi žita v inozemstvu in naj ga za lastno ceno, ne da bi računala carino, prodaja avstrijskim mlinarjem, ki se zavežejo, da bodo moko prodajali za enako ceno. c) Železniško ministrstvo se poziva, da zniža tovarni tarif za rusko žito za dve tretjini in d) da nabavi dovolj hladilnih vozov za do* pravo mleka v velika konzumna središča, ter da zniža tarife za transport mleka; e) da se pospeši uvoz hlajenega in zmrzlega mesa; f) da se prekliče prepoved uvoza mesa in da se napravijo klavnice ob mejah. g) da se določi maksimalni tarif za predmete vsakdanje potrebe. OgriM državni zbor. B u d i m p e š t a, 20. oktb. Z ozirom na današnji kronski svet je včeraj predsednik J u s t h predložil, da naj zbornica za prihodnje dni ne zaseda in naj se prepusti sklicanje prihodnje seje predsedniku. Napovedal je, da skliče prihodnjo sejo ob takem času, da bo zbornica mogla razpravljati o sklepčnih računih ter o proračunu za drugo leto, kar se mora zgoditi do konca leta tudi če bi se imel državni zbor odgo-diti ali razpustiti. Justhov predlog se je sprejel skoraj soglasno. Državni zber. Dunaj, 20. oktobra. Parlamentarna kriza je odgodena. Današnja seja poslanske zbornice je trajala komaj 20 minut, konstituiranje zbornice se je na željo Slovanske Eaote odgodilo do druge seje, ki bo v petek. Otvoritev zbornice se je izvršilo relativno mirno, samo češki radikalci so ves čas brezumno razgrajali kakor norci, ki so pravkar ušli iz blaznice. Opažalo se je, da Je bilo to pobalinstvo tudi članom Slovanske Eaote zelo neprijetno. Nekateri češki poslanci so večkrat izkušali, posredovati pri radikalcih in jih potaložiti, a bilo je vse zaman. Splošen jtisk je bil la, da vsaj večina Slovanske Enote ne želi hrupa in nasilne obstrukcije, da se pa češki radikalci ne dajo disciplinirati. Seveda se bo, če ostanejo osamljeni, njihov bes kmalu unesel. Zbornica je bila jako dobro obiskana, galerije so bile polne. Na ministrski klopi so bili vsi člani kabineta razun poljedelskega ministra dr. Br&fa, ki mora čuvati sobo radi svoje bolne noge. Češki minister roj'ak dr. Z a č e k je bil na svojem prostoru. Češki radikalci so tudi njega napadali in mu klicali fej. Ko je Bi e n er t h formalno naznanil cesarski odlok, s katerim se otvarja zasedanje, je pozval najstarejšega poslanca dr. Funkeja, da prevzame začasno predsedstvo. Funke je pozdravil poslance in izrekel svoje veselje nad nadaljevanjem parlamentarnega dela, a tudi svoje obžalovanje radi kritične situacije ljudske zbornice. Končno je -zaklical obligatni »Hoch* cesarju. Češki radikalci so tudi med njegovim govorom ves čas razgrajali, tako da se je le semintam razumela kakšna beseda. Z ozirom na željo, ki jo je izrazila »Slovanska Enota*, je Funke izjavil, da opušča namen, predlagati za danes konstituiranje zbornice, pa se bo predsedništvo izvolilo na prihodnji seji. Wolf je protestiral proti odlaganju volitve, češ, da bi to bila kapitulacija pred Slovansko Enoto. Dr. Adler je izvajal, da ne gre za kapitulacije in za zmage, ampak za to, da se odstranijo zapreke in omegoči delo. Socialni demokratje so za to, da se ugodi želji Slovanske Enote, ki je utemeljena. Na enakem stališču je stala večina strank. Funke je na to zaključil sejo in napovedal prihodnjo za petek. Seja klubskih načelnikov. Dunaj, 20. oktobra. Pred sejo zbornice je bila kratka konferenca klubskih načelnikov, na kateri je Slovanska Eiota prosila, naj se posvetovanje odgodi, ker mnogo njenih članov iz oddaljenih krajev v Dalmaciji in Galiciji še ni na Dunaju. Po kratki razpravi se je sklenilo, ugoditi tej želji in se je konferenca od-godila. Situacija. Dunaj, 20. oktobra. V poučenih krogih sodijo, da se je v Slovanski Enoti okrepčala tista struja, ki želi, da se izvede boj proti Bienerthovemu kabinetu v zbornici. Mogoče je torej, da ostanejo češki radikalci osamljeni in da bodo poskušali obstruirati na svojo pest. Taka zapuščena obstrukcija bi se pa kmalu premagala. Popolnoma neznano pa je, kakšne namene ima vlada. Dunaj, 20. oktobra. Bivši praški župan dr. Srb je odložil svoj državnozborski mandat. Tudi poslanec Čipera odlaga mandat radi bolezni. Ogrska kril«. Dunaj, 20. oktobra. Današnji svet, katerega so se udelež li vsi ogrski mini stri, je ostal, kolikor se sliši, brez uspeha. Trajal je pol ure ni se je zaključil brez sklepa. Čuje se, da so se na posvetovanju pokazala veliea nasprotja med posameznimi ministri. Ministrstvo za mornarico. Dunaj, 20. oktobra. V vojaških krogih se govori, da se ustanovi posebno ministrstvo za mornarico in da bo admiral Spaun, ki živi v pokoju, imenovan za ministra. Gorižke volitve. Gorica, 20. oktobra. Pri ožji volitvi na Krasu je bil izvoljen dr. Stepančič s 424 glasovi. Zlobec je dobil 263 glasov. Azev. Peterburg, 20. oktobra. Pri Kijevu so našli truplo, kateremu je glava odrezana in lice razmrcvarjeno. Gevori se, da je to truplo A zev a, ki je prišel revolucionarcem v roke. Z druge strani se pripoveduje, da je umorjeni neki Fe d or o v. Iz stranke. o Za Jugoslovansko konferenco je hrvatska socialno-demokratična stranka izvolila kot delegate sodruge poslanca Vitomira K o r a č a, Juraja D e-metrovica in Vilima Bukšega; bosenska stranka je določila sodruge Jakšiča, Raušera in Iv. Salamunoviča. Srbska stranka je naznanila, da obišče konferenco sodr. Dimitrij T u c o vi č. SsUrsgi, somlžljeaiki! $***« kaVaroc U brivnice, iflcr j< na razpolaga Vasi JUta Prapor"! Darila. Za volilni fond na GoHAktm. Davetak, Sovodnjo (nabiralna pola št. 6 do 7). A. Tomšič 20 v, A. Bulkovič 10 v, J. Tomšič 10 v, J. Devetak 20 v, R. Devetak 30 v, A. Devetak 40 v, Vižintin 1 K, Ptleron 20 v, Terezja Devetak 20 v, Fr. Polcron 30 v, Cjuk 20 v, N N. 20 v, Češčut 10 v, Ceščut Fr. 10 v, Prellč I. 20 v, N. N. 20 v, Pernertz 20 *, Pavletič 20 v, Petejan A. 10 v, J. Butkovič 40 v, A. Devetak 40 v, A. Cotič 20 v, Lukman 10 v, Fr. Cjan 10 v, Alojzij Devetak 10 v, Janez Cotič 20 v, Jožef Devetak 30 v, Cotič 20 v, Butkovič A. 20 v, F. Cotič 80 v, Želko Vižintin 30 v, Adam Pe-leron 1 K, Leon Tomšič 34 v, nabrano v gostilni 34 v, sa-vodenska dekleta so nabrale 1-00 K. Skupaj 10 63 K, prej izkazano 41-68 K, skupaj 55 26 K. Dopisi. ta Novega Mesta. V zapornem temnem lokalu v naši občinski hiši je te dni zaprt fant, star komaj 9 let. Ivan Rakoše, učecec I. razreda ljudske šole je ukradel nekaj denarja na prigovarjanje učenca II. razreda ljudske šole Ivana Stritarja, ki je komaj 9 let star. Okrajno glavarstvo je tega Ivana Stri- tarja obsodila na 14 dni zapora in potem na 3 leta v prisilno delavnico. Starši Ivana Stri« tarja so v Ameriki, fant je prepošten samemu sebi. Ubogi fant se boji v temnem zaporu, joče, vpije. Dne 21. t. m. bo 14 dni v tej temni luknji, potem ga oddajo v prisilno delavnico za tri leta. To so suha dejstva. In Novomeščanje to trpe, nobeden se ni zmenil za to ubogo otroče! Seveda nobeden ni vedel, kaj se je godilo. Zdaj je razsodba stopila v veljavo. Pri nsšem okrajnem glavarstvu sodi zdaj v stvareh, kjei je izreči kako kazen, praktikant, ki je komaj prestal tretji državni izpit. Tudi tega zanemarjenega otroka je sodil ta praktikant. Omika sedanje dobe se oglaša v človeku, ko je bral to grozovitost v «Doi. Novicah*, ki odobrujejo to sodbo. Zakaj vendar šef glavarstva, baron Rechbacb, sam takih stvari ne sodi, je prvo vprašanje, ki se človeku poda? Ali ko je izvedel, kako je sodil njegovemu uradu prideljeni praktikant, bi to razsodbo kasiral, saj ima kaj pameti in kaj novodobne omike, kaj srca 1 — Opozarjamo tem potom deželno vlado na to grozovito razsodbo. Naj hitro popravi, kar se je napak storilo. V prisilno delavnico se ne sme obsoditi otrok, ki še hodi v šolo; temu se ne more reči, da hodi brez dela okolo. Ali boste že otroke pošiljali med one reveže, katerih slabe lastnosti je kriva ta neša družba? — Ubogi otrok se prepušča, kar hoče sam iz sebe napravili in ko zraste iz njega zločinec ali malopriden človek, potem pride ta družba in dela tako ž njim kakor je opisano. «Stoletje otroka* se hlinijo in delajo, kako bi se skrbelo za zanemarjene otroke! — Tako skrbijo — to je kulturna država 1 H. Suttner Ljubljana :: mestni trg razpošil!a ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje svet*, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: Ploščnata, tanka, prava nikelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 3S ur idoča K 4-50. — Srebrne ure od 6 K naprtj. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: :: nikelnasta K 1'20, srebrna K 5'—. :: Pozor1 Pozori Toplo se priporoča kavarna »ILIRIJA" Ljubljana 31-22 Kolodvorske ulice (3 minute od lužnega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. »t » Posebna Boba na razpolago. 1 * * Katinka Widmayer trgovina prt ,Solnon‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—37 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejže mode. Krasne .peče* vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Colnlloli-ovratniki, prsa In manšete. Nizke cene Kupujte 1& v trgovini as papirjem Ivan Vrečko 18 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10%> popusta. Klobuke, cilindre In čepice v najnovejših fagonah in v velikih izberah priporoča | S g JVan Soli K, Ijubljana g 8'—! Pod Trančo štev. 2. g 52—41 n Milko Krapeš urar In trgovec z zlatnino, zapriseženi aodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in Žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto I 52—49 'r==Jr==Jr==Jr=Jr=Jr^lr^>r=zJr=3r==Jr==Jr=sJri=Jr letni velik uspehi 52-45 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se U( orablja mno-== gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna PicoollJa Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. Hodni salon M. Sedej-Strnad Ljubljana 13-7 • Mestne Prešernove ulice št. 3 (v palači hranilnice* priporoča cenjenim damam avojo bogato zalogo klobukov najnovejiih fason in najfinej Sega okusa. Telefon it. 177 62—48 L Tomažič zaloga piva i Mi SiSli pri IjnUjnl. Gosp, gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško In : deško pivo : R!i\*,NA Materi £mJu o M C*ftf zumetat/uMrpokn- " ~ rSimonJ? nBtaraAa^iiatšbdgŠJi bkmbbh ■*§fpi Mag. pharm. E. Koželj uljudno naznanja sl. občinstvu otvoritev lekarne na Jesenicah (Gorenjsko). nnSflfei Talafon itovr. 108« Telefon itor« 108* Ddnttka dražba združenih pivevaren Zalet In Laški trg v tJnMjaaf priporoča svoji Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl. 52 85 Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Haiti. Tiska tv. Pr. Lampret v Kranju.