EQUALITY ^ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. WBSBmmmBaBa^mmasmmm | THE ONLY SLOVENIAN DAILY I BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO I | THE BEST MEDIUM TO REACH 180,0001 SLOVENIANS IN U .S., CANADA | AND SOUTH AMERICA. §j s — i VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O, PONDELJEK (MONDAY) MARCH 26, 1923. ŠT. (NO.) 72. Single Copy 3r. Entered as Second Class MatteT April 29th 1918, at the Post O ffice at Cleveland, O.,; under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna števili« 3c. MHSHHHSSHIH^HSHi |"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURII giFLAG AND TO THE REPUBLIC FOR p csj i LOU |WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-p; IVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE!! FOR ALL." i ^RNl^Snr^^Tl f^^m * 11 ■ ll 111 r=; itlr^»11 111 11 fr^^T} fr^^Tn n^^Tl rir^TT rr^^T SI INN E S SE MUDI V RIMU. -O'- namiguje se o možnosti posredovanja od strani italije v ruhru. — berlinske množice v demonstracijah prei) francoskim poslaništvom. Lcjndon, 25. marca. — Rimski Corespondent "Time-sa' izvaža mnenje, da si nemški velekapitalist, ki se sedaj ttudi v Rimu, prizadeva zainteresirati italijansko vlado ruhrski položaj in da najbrže skuša Italijo pripraviti do tega, da bi nastopila v vlogi posredovalke. Toda jako malo dvoma je, dostavlja isti korespon-da italijanska vlada ne bo podvzela nikakega kora-*a> ne da bi se preje posvetovala z ostalimi 'zavezniškimi Sltami, da ugotovi, da li bi bilo posredovanje ddbrodošlo pobeli straneh, ^innes in Gary §e posvetujeta. Rim, 25. marca. — Glasom poročila v listu "Paese," j® nemški industrijalni magnat Hugo Stinnes došel v da se posvetuje z Elber. H. Gary-em, predsednikom Uinited States jeklarske korporacije, ki se ravno sedaj * v Rimu. " Mlinske demonstracije. Berlin, 25. marca. — Danes popoldne so se zbrale 'Pred tukajšnim francoskim poslaništvom velike mnolžice Prebivalstva ter prepevale "Deutschland ueber alles," ter jkmonstrirale proti ruhrsiki okupaciji, dokler ni dospe-a policija na konjih, ki je demonstrante razgnala. Demonstracije za "Reno in Ruhr", ki so se pričele že opol-c"le ne. Koenigsplatzu, so bile po svoji velikosti naravnost 0?foimne. Računa se, da je bila opoldne ina trgu pred par-*^entom zbrana ljudska masa, broječa ne manj kot 2>.000 oseb. Glavna privlačnost demonstracije je bil pev-W zbor, broječ 4,000 oseb ter godba na pihala, sestoječa mož, ki je igrala na stopnicah parlamentnega po-f'^ja. K obilni vdeležbi protestnega zborovanja je veli-.0 Pripomoglo brezdvomno tudi dejstvo, da je bilo vreme ^no krasno. Prepevalo se je stare narodne pesmi, nastopali so go-igrali so se stari pruski marši in zborovanje je % svoj vrhunec v popevanju "Die Wacht am Rhein" ^ H "Deutschland ueber Alles." .. Nato je nekaterim demonstrantom padla v glavo da bi bilo primenno demonstrirati pred franco-. 1111 poslaništvom. Vnekaj trenotkih se je vsa ogromna asa velila proti pcslaniškemu pdslopju na ulici Unter 3 Linden. Policija je bila brez moči v svojih poskusih, Jožico premakne. Žvižganje in kričanje nad polici-j. Je prihajalo enako od nacijanalistov kot tudi 'komu-Nacrjonalisti so prepevali "Deutsch{landv ueber ^g." komunisti pa "Internacijcnalo." Mešalo se je vse ^ Nato so prihitele na lice mesta policijske rezerve, So vzele puške z ramen ter pognale svoje konje nara-^ V ljudsko maso. To je bilo nekaj povsem novega in j^čakovanega za republikanski Berlin, vsled česar je pričela bežati na vse strani, te mje bil aretiran neki 'komunist za vzgled proti p^ehovanj upostavnih organov. Bil je namreč v sku-Wj ^ sa8Tiala vel*'k v^šč, ko je neki policaj padel s ^v.^w York, 25. marca. — Frederick Ostendorff, Jfj.Sl filadelfij^ki bankir, ki je danes dospel semkaj na ^^ Pamika "Hansa," pravi, da francoske čete v Ruh-^2 ibiČi pretapejo prebivalstvo okupiranega ozemlja, ji^' da francoski voljaki nosijo« >pod suknjami biče ter ob vsaki najmanjši provokaciji. ^ 'Videl sem vojake, ki so z biči pretepali stare nem-Wi7110*® m žene, kar se niso zadosti hitro premaknili O ttjhni." ( 'ite* ^akor je ožigosal zad-sodnik Killitfe ki svetujejo svo-kicP^tcm, kršilcem pro-\ Je> o katerih dobro ve-a so krivi, naj rečejo da so številni vplivni člani trgov-1' ske zbornice ,trgujejo z gradbe- j nim mraterijalom in orodjem. Pod izjavo se nahaja podpis po slovnega zastopnika stavbinskih unij, Charles Smith-a. -O--i Sara Benhardt v smrtni borbi STANJE SLAVNE FRANCOS-KE IGRALKE JE BREZUP-f NO. , v I i Pariz, 25. marca. •— Tu umira največja in najslavnejša francoska i'gralk'a1 Sara Bernhardt, o kateri se je že ponovno mislilo, da umre. Odporna sila proti fizični oslabelosti je naravnost čudovita. "Božanstvena" Sara: je sicer telesno popolnoma uničena, toda njen duh je še vedno popolnoma jasen in se popolnoma zaveda velike borbe, ki jo vodi proti smrti. Vendar pa1 s0 slavni zdravniki, ki stoje ob njeni postelji izgubili vsako upanje, da bo ta borba trajala še dalj časa in priz-navaij«, da je njeno stanje brezupno. Najnovejši buletm sicer izkazuje nekoliko iizboljšanje temperature, toda njenD stanje je še vedno zelo resno. Vzrok sedanje bolezni slavne francoske tragedinje je v tem, dia so ji ledvice popolnoma prenehale funkcijonirati. "Skrajno ponižljivo je za medicinsko vedo," je dejal neiki slavni francoski zdravniki,, ki je bil poklican k slavni bolnici, "toda resnica je vendar, da navzlic svojemu napredku ne more pomagati' eni izmed najbolj navadnih funkcij organskega telesa.'' --^-O——- MORILSKA ZAROTA ZA ŽENSKE. Chicago, 24. marca. — Danes sta dva: mlada fanta tu priznala, da sta napravila načrt za umor mestnega ognjegaica Mihaela McGinnis, nakar bi eden izmed njiju dobil njegovo ženo, drugi pa njeno sestro. McGinnis jfe bil Ustreljen na svojem domu 13. miarca. Najprej sta bili o'otdze-"ni1 umc'ra M)-s.f McGinnis in rije-na sestra. Mire. McGinnis je pred mrliško poi-ot^ izjavila, jo rijen 'iiajp2Klei, na^r jj' jc jiriSa pbntoe rtjeha sqstra iter tisttfti! stral.4 ' • ' *l -f M 1 Sladkorna preiskava HOOVER JE PREDLOŽIL DOKAZE, DA ŠPEKUL ATORJI PO VZROČAJO NEPOTREBNO RAST SLADKORNIH CEN. ——*-i | Washington, 24. njarca. >— Kot se je zvedelo noqoj, je predsednik Harding dai iatičnemu tajniku Daughertyju jijsebna naročila, da pozove • na odgovor sladkorne špekulante, jci so obtoženi odgovornosti za | povišanje sladkornih cen v Zediapenih drža j viaih. Naročilo je bilo poslano v Washington p justični departament je sedaj pričel s preiskavo pod vodstvom pomožnega.justičnega tajnika, Augusta T. Seymourja, z namenom, da: nastopi proti sladkornim manipulacijam v soglasju z zakoni proti kriminalnemu zarotništvu. Seymour je danes naznanil, da preiskava1 še nj..prišla dovolj daleč, da bi se moglo; dognati, da je ''zarota" v koreniki špekula-tivnih aktivnosti na.Wall'Stree-tu, toda da ima justični department več kot "okolncstne dokar > ze", na podlagi k ter i h mu bomo igoče dokazati, da se je cene sladkorju dvigalo v soglasju z dogovorom skupine posameznikov, i-mena katerih se bo .podalo v kratkem velik] poroti, bodisi v New Yorku ^li v Washingtonu. . Trgovski tajnik Hoover je podal neoporečne podatke, ki dokazujejo, da So špekulanti zavirali naravno urejevanje ^en v soglasju z zahtevo po sladkorju in njegovimi iailogatni'. Na podlagi njegovih podatkov je čisto očivid. da •se tu gre za načrt, da se ameriške konzumente ropa in skubi kar na debelo. -O—--- — Danes zvečer se vrši sestanek stavbinskega od-* bora Slev. Del. Doma v pro-storih Daniel Stakiča. Vsi člani tega odbora naj bodo gotovo navzoči, ker se bo predložil in odobril načrt. — Razporoke nekaj vsakdanjega. Samo od prvega januarja sem je bilo v Ole-velandu vloženih 1799 tožb za razporoke. Da vse sl ličarje razrešijo, 'bodo morali delati sodniki "overtime." Tožbe prihajajo tako pogosto, da jih 12 common pleas sodnikov ne more sproti zmagovati. Izmed 1799 vloženih tožb je bilo dosedaj zaključenih le 733, preko 1000 pa še čaka rešitve. Tožbe se vlaga za jako različne vzroke. Eni tašča preveč poje, drugi moški zapravi več de-■narja na olepšavanju svojega avtomobila, kot na svoji j ženi, itd., itd. — V soboto je bilo pri je-1 tih zopet nada'ljnih osem ki-i ropralktorjev, ker so p rak-, ticirali brez dovdjefnja od,! državnega medicinskega od-j bora. Zaporna povelja je, odredila Mrs. Anna Dietrich , državna medicinska preiskovalka. — Sladoled se draži. Zadnji teden se je podražil sladoled za deset centov pri galonu, tako, da se prodaja sedaj na drobno po pet centov dražje na pinte in kvar-te. To je vse pripravljenost za -poletje! i -t- Poluladansko čiščenie. Aprila 22. se prične pomladanski očiščevalni teden. — Zypatn- JKohler se obrača na vse prebivalstvo Glevelanda, da o«naži vsak svojo Mšd ■ki vrty Na delu 'bodo budi -vsi; smestni čistflni :oddelki. Ford napoveduje novo vojno. PRAVI, DA BO PRAVO BLAGOSTANJE PRIŠLO NA SVET ŠELE PO ZAKLJUČKU NOVE VELIKE VOJNE. Detroit, Mich., 24/'marca. — Znani avtomobilski magnat Henry Ford je danes napovedal no-v0 veliko svetovno vojno, po zaključku katere pravi Ford, da bodo v Ameriki zavladale "zdrave" trgovske in industrijalne razmere. "Jaz sem pacifist," jo dejal Ford. "Mislim, da, je to vsakemu znano. Jaz sem pacifist, ker sovražim vojno in vse, kar je v zvezi žnjo. Toda nova vojna je Neizogibna. Ona mora priti, da položaj izravna. To bo svetovna vojna. Po tej vojni bomo imeli mir, ki bo prinesel saj nekoliko sporazumi jen ja. Vladali bodo ljudje in ne politiki. Zadnja vojna ni bila končana. Bojevali ,so se med seboj napačni narodi. Vojr.a ni nekaj, kar sami ustvarjamo, •temveg obsodba in useda, ki je vsiljena. Sedaj smo že skoro skončali & tozadevno dobo. "Po vojni bomo imeli zdrave "bizniške"' razmere trgovske in industrijske aktivnosti v teki meri kot jih svet še ni videl. Te reči s0 fakti, zdravi, temeljni fa. ktj Tok časa jih dokazuje. Pomislite nazaj dvajset let in spomnite se, da se je podjetje, upos-ljujoče 1-000 mož, smatralo za! -velikansko, če^-dvajaei tet, £ai bo že redko podjetje, ki bo upos- j ljevalo samo 100,000 mož, Meni j ni natančno znano, koliko oseb j je uposljenih pri nas, toda mis-1 lim, da okrog 100,000. ''Uspešen tovarnar mera imp- j ti zadovoljne delavce. Uspešen to; varrnr mora postopati z delavci pravično. Doba, ko je delodajalec bil postava sam na sebi, je minula. To dej'stv0 se sedaj splc- j šno priznava. Biti mora so delo-1 vi:T)je ob celi črti. "Jaz ne mislim reči, da bo v dvajsetih letih industrijalno življenje doseglo1 svoj vrhunec, toda prepričan sem, da bomo doživeli v bodočih 20 letih večje spremembe kot pa smo jih v prete- j čenih 20-tih letih. Mi živimo v dobi razvoja ter le polagamo temelj stvarem, še pridejo v industriji. "Veliki biznes mora; biti pozoren, kadar imia opravka z javnost jo. Imeti mora javnost s seboj in ne proti sebi." -O- — Dva funta težko dete. V St. Lukes bolnišnici 'je bil rojen včeraj silno maj-jhen otrok. Tehta samo dva I funta, talko ,da se ga mora i imeti v posebni pripravi, j greti od elektrike, ker dra-igače bi sploh ne ostal pri ; življenju. Sicer je še tako j dvomljivo, daibi otrok živel, ,(kajti porod je prišel cele tri mesece prezgodaj. Vseeno, pa si zdravniki prizadevajo na vse načine, da bi otroka ohranili. Otrok je deček. O-če ga dosedaj še ini videl. V Clevelandu je rojenih približno en odstatek otrok, ko so še nepovoljno razviti, toda ta slučaj zdravnike^ posebno zanima, ker da bi taka mala stvarica živela, je nekaj iz van rednega. Ce bo prebivalstvo Cler velanda še naprej, naraščalo 'kot zadnja leta, bo štelo koncem leta 1925 etn ntiilijon oseb. Tako se poroča U urada ljudskega štetja v Wa-shiftgtoftu. !. ^ ' LLOYD GEORGE PRIZNAVA MOČ ANGLEŠKEGA DELAVSTVA. -o- bivši angleški ministerski predsednik priznava, da je jako možno, da pri prihodnjih volitvah zmaga labor party -o- London, 24. marca. — (Piše David Lloyd George.) presenetljivi rezultat stranskih volitev tekom zadnjih par tednov je opdzoril na obstoj novega razreda volil-cev v Veliki Britaniji ter prisilil marsikoga, da misli o možnostih, do razmišljanja katerih jih zadnje splošne volitve še niso pripravile. Demokracija v tem smislu, da je vlada velike države absolutni in nevezni izraz večine njenih državljanov vseh vrst in stanov, je še moderna ustanova. Zedinjene države ameriške so danes najstarejša demokracija na svetu. Pred reformnim zakonom od, leta 1832 je skupno število vo-, lilcev v Angliji znašalo le 3 pro-, cente od vsega prebivalstva, j Razdelitev moči je bila tako pri-' rejena, da celo ti trije procenti; niso reprezentirali vec kot I j procent prebivalstva. Sledila je nova doba rastoče a-, gitacije. Ta se je končala v nasilju. Potem je Disraeli, eden iz-! med najdrznejših angleških dr-! žavnikov podvojil elelktorat ali ' število volilcev. Petnajst let potem je Gladsto-j ne dodal 7 nadaljnih procentov: k številu volilcev. Ta elektorat, j 'ki je potom svojih zastopnikov v i letu 1914 sprtfjel nemško izzi- j vanje ter je torej deželo poteg-; j nil v najbolj drago in krvavo j vojno, je r©j»r€-i:fciiiiral eno ša.ti i no prebivalstva in okrog eno I tretjino odraslih. ! Na milijone ljudi je moralo Iriskirati svoja življenja za pro-| gram, pri izdelovanju katerega j niso imeli nikalke besede, in ki niso niti najmanj odločevali pri izvolitvi parlamenta, ki je imel besedo v tako važni zadevi za vse državljane. j Kot posledica je leta 1917 bil ! sprejel nov volilni zakon, ki je prvič spremenil angleški vladni sistem v demokracijo. Na eno stran delovanja tega zakona je opozoril pretekli teden v svojem pismu Austen I Chamberlain. On povdarja dej-[stvo, ki je poznano že vsakemu, I ki je imel kake volilne skušnje, da akoro polovica volilcev Ine pripada nobeni politični stranki. Nihče ne ve)| kaj se lahko zgodi s temi štirimi milijoni neodločenih volilcev. Toda nekega se lahko pojavj [problem, ki bo zbudil celo najbolj zaspane. Kaj bo to? Komu se bo posrečilo ujeti oko dremajoče množice, kadar se odpre? Od številnih vztiemirjaječih faktorjev, je eden, s katerim se mora o'bravnati še predno1 pri-, dejo nove volitve. Pod sedanjim sistemom zamore manjšina volilcev dobiti popolno kontrolo nad usodo kraljestva za dobo petih let. To je eden izmed iz-. rastkov grupnega sistema. Sedanja parlamentarna večina je bila izvoljena od nekoliko več kot ene četrtine vsega elek-torata aH ene tretjine tistih, ki so šli volit. Zelo lahko se zgodi, da potrebno tretjino dobi že prav kmalu delavstvo in se tako po-zpe k vladi. Britanija ima socialistično strankot ki se je povečala za milijone v manj kot dletih letih ,—r in ki še vedno raste. Njen najbolj reprezentativni član je v parlamentu stavil predlogo . ra odpravo 1 privatne, lastnino. • Za predlogo ep glasovali poslan-■ c,i izvoljeni od štirih milijonov in one četrtine volilcev, ako Sovjetska proseku-cija. OBLASTI ZAHTEVAJO SMRTNO OBSODBO ZA POGLAVARJA RIMSKO KATOLIŠKE CERKVE V RUSIJI, KI JE BIL V ZVEZI S POLJSKO VLADO. Moskva,25. marca. — Tu je v Vteku obravnave proti nadškofu Zepliaku, poglavarju rim.vko-ka-tcliške cerkve v Rusiji, vikarju Bučaviču in duhovnoma Eismon-du in fcaivetzo, ki so obtoženi, da so delovali za propast sovjetske vlade. Danes je vrhovni sovjetski prosekuter Krilenko zahteval v svojem zaključnem angumentu smrtno obsodbo za vse. Proseku-tor je zahteval teške zaporne kazni zia! devet drugih duhovnov in manjše kazni za tri nadaljne obtožence. Krilenko je govoril dve uri z velikanskim ognjem pred najvišjim tribunalom v prilog svojim zahtevam. Izjavil je, da so škof Zepliak, vikar -Bučerič in dva! druga duhovna, ki sta pozivala vei-nike, da revoltir.ajo proti sovjetskim oblastim, nevarni sovjetski vladi. "To so ljudje, ki se nikdar ne kesajo,''»je dejal Krilenko. ''Mi ne zahtevamo kazni, ker smo krviželjni', temveč ker to je politična potrebnost. Mi moramo varoviati naš režim. Te skupino se zelo motijo, '.ako mislijo, da nimajo spoštovati sovjetskih zakonov. "Mi ne poznamo ne malikovne 'politike. Mi ne moremo priznati obrambe, dai morajo poslušati u-ikaze cerkve, in da so najprej duhovni in potem šele državljani." Mladi duhoven Kavetzo je pri današtnjem izpraševanju* inasto-pal proti Krilenku izzivalno. Dejal, da je ni nikdar poslušal sovjetskih ukazov in jih nikdar ne b0 poslušal, kadar bo prepričan, da so prizadeti interesi cerkvi. Ostali duhovni so ^edeli in odgo-varjali povečini zelo mimo, rekoč slamo, da obžalujejo svoja dejanja1. — Arbitracijski odbor, ki ima vzeti v pretres in podati odločitev . glede zahteve uslužbencev poulične železnice za 15odstotno zvišanje plač, se snide 10. aprila, -r Razpravljanja se bodo vršila javno v uradu prevoznega komisarja HdcOmba. — Dopisnico ima v našem uradu Ivan Primar, ■ : v sinjim v itirih letih posreči pridobiti že en (milijon in pol volilcev, bddo vatami ta predlog! ustaviti t v zakonik. Njih rast med 1918 i in 1922 pa je bila celo večja. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 26th, 1923, -----— U'jwm.i I'.i i 1 11 "iiir-'f--1 ui-u'i'^f.i. .'■•-1,.j..'t i .J I'liti'un.w , 'poštnega slovenskega naroda, toda to stramotno odkritje j je mov dokaz, da se pod plaščem svetohlinstva in moralne prenapetosti skrivajo največje lumparije in najogab- nejši zločini. j ________________i WE nakopra vnost'? ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B.isiness Place of the Corporation_—_6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinwood. Newbursrh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. S3.50 ' 3 mo. $2.00. United States ......................\ year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 i Europe and Canada .......................... I vear $7i>o, ti m«. 54.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY Sc. Lastuje in izdaia era Amerisko-Jugosiovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oglasov ni odirovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O, PO»DELJEK (MONDAY) MARCH 26, 1923. Princeton 551 • » Randolph 5811 GLAS IZ PRETEKLOSTI. Ko- se je stara Avstrija kancem leta 1918 sesula pod težkim bremenom svojih grehov, je marsikaterega mazH ljenega in nemaziljenega gospodja 'na slovenski zemlji zaskrbel pogled v bodočnost, kajti vse njih življenje je bilo orijentirano in umerjeino po metodah avstrijske birokracije in plečeplazenje jim je tako glojbo prešlo v meso in kri, da so bili prepričani, 'da jim pod nobenim drugim režimom ne bo mogoče shajati. Toda prav nič čudnega ni, da jih je skrbelal bodočnost in da so se s strahom ozirali vanjo. Bili so sokrivci pri zločinu, ki ga je mačeha Avstrija vprizarjafa nad injih narodom, igrali so vloge špijonov in denuncijantov proti svojim lastnim bratom in za Judeževe groše se niso bal tirati na vešala in pred puškine cevi nešteto priprostih mož iz naroda, ki so v trenotkih obupa in svete jeze dal! duška svojim ogorčenim čustvom. Grobovi na Suhem Barju ipri Ljubljani so neme priče o kreaturah, ki so zs avstrijske krone izdajali svojo lastno kri. Od vseh političnih skupin na Slovenskem bo ostal nt veono vžgan pečat sramote iz tistih žalostnih in sramotnih čascv v prvi vrsti klerikalni stranki. Ono, kar se j n0ko» lahko samo domnevalo in sumilo, je danes očitno in dokazano.s fakti. In kar je še najbolj uničevalno za fetaroikrajski klerikalizem, je to, da prihajajo obtožbe i:, njegovih lastnih vrst, od njegovih lastnih bivših vodij, o katerih ne morejo reči, da jim razmere v njih stranki ni so bile znane. Kot čitamo v '•Slovenskem Narodu" od 28. februarja t. 1. je prejš/ni glavni voditelj Slovenske Ljudske strank' in glavni sdtrudnik "Slovenca", dr. Ivan Šusteršič, javnr in brezpogojno priznal, da je prejel za omenjeni list o: avstrijske vlade težke tisočake v "podporo" v tistih dneh ko je avstro-madžarska peta 'najtežje pritiskala maš narod in ko je na tisoče in tisoče .naših mož in fantov gini lo na bojnih poljanah za sovražno jim stvar. "Slovencev" urednik iz tedanjega časa tudi sam pri znava, da je denar sprejel, toda pod pogojem, da to n: sme učinkovati na pisanje lista, temveč da se ima denar norafeiti za pomoč revnim študentom. To je pač izgovo: ki mu nihče ne more verjeti. Tista Avstrija, ki je take črtala slovensko dijaštvo iz dna svoje črne duše, da bi m tak indirekten način slovenske dijake podpirala. To sicer ni edini slučaj, prikazujoč v vsej jasnost propalost in pomanjkanje vsakega etičnega čuta v vod istvu tiste stranke, ki bi rada veljala za predstavitve I OM««™^^ | L''«t3i»irjiiKJHiiuiiuua»«umuiiiiimi»«HuwianiuHauiiMimuu!Hiw«Hit:iimHiuiiniuuiiu^ § | I KARL MAY: j j WINNETOU || 1 j RDEČI GENTLEMAN g J P Š]tiy™mn:!imiiiiut22m«wu«uimiiiuuiiiiii!niuiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiic^]iS g >»MMuuii>UMuuuMuiiiiKira "Ne," odvrne Kiowa, kateremu se je videlo, kako mm prija,to, da se je zaslišanje končalo za nas tako neugodno. ,, , "Ali so nas hoteli varovati?" 'Ne. Še celo hujskssli so proti vam in me prosili, naj nimam nobenega usmiljenja z vami, ampak naj vas dam vse pomoriti." T?j laž me je tako pogrela, da pretrgam molk in mu pravim v obraz: "To tako je velika in nesramna laž, da >bi te takoj pobil na tla, k,c bi imel le eno rok0 prosto!" "Pes smradljivi!" vzklikne on. "Ali mj; bodem jaz, , kteri udari?" On dvigne pest, jaz pa odgovorim: "Le udari, če se ne sramuješ, tolči nekoga, kteri se ne more 'braniti. Vi govorite* tukaj o zaslišanju in pravici? Ali je to zaslišanje in piiavica, če človek ne srne povedati, kar ve? Kako se zamoremo braniti? A-li je to sploh mogoče, če nam obetate, da nas do krvi pretepete, če spregovorimo le jedno besedo več? In-ču-čuna posluje kot krivičen sodnik. On stavijo; vprašanja tako, da nas morajo pogubiti naši odgovori; drugih odgovorov ne smemo dajati. Ce hočemo povedati resnico, ktera bi nas rešil.-', se nas ustavlja in se nam žuga s tr^inčenjeip. Tacega zaslišanja in take pravice ne rabimo. Rajši zučhite s trpinčenjem, IkterO ste nam odmenili. Vi ne bodete sličdi ocl nas niti najmanj- šega zdiha nad bolečinami." "Uff, uff!" se zlasliši občudujoč ženski glas. Bila je Winnetcuvova sestra. "Uff, uff, uff!" aaikjiče za njo več Apachov. Pogum je, kar Indijanci vedno spoštujejo in priznavajo^ celo nad njih sovražniki; zato torej ti vzkliki občudovanja. Jaz nadaljujem: "Ko sem prvič zagledal Inču-čuno in Winnetouva', mi je reklo srce, da ista pogumna in pravična moža, ktera bi mogel čislati in ljubiti. Toda jaz sem se motil. Nič nista boljša cd drugih, ker poslušna glas laž-nika in ne pustita resice na dan. Sam Hawtkensa ste ugnali; mene pa ne brigajo vaše grožnje in zaničujem vsiacega, kteri ustrahuje vjetnika, kar se ne more braniti. Da sem prest, bi govoril popolnoma drugače z vami". "Pes, ti mi praviš lažnjiveč!" kriči Ta-ngua. "Jaz ti zdrobim kosti!" . Zgrabi puško v roke in jO zavihti, da bi me udaril is kopitom; kar prisikoči Winnetou, g: zadrži in pravi: "Kiowaski iglavar naj ostane miren 1 Ta Old Sha-ttorftand je govoril zelo drzno, a jaz se strinjam v nekterem ž njim. Inču-čuna, mej oče in nad! glavar vse Apachov, naj mu da dovoljenje, da vse pove, kar ve." Tangira se je moral pomiriti in Incu-čuua se odloči, da ustreže želji svojega sina. Pristopi bližje k meni in priarvi: "Old Shatterhaml je kot roparska ptica, ktera še tedaj kljuje, ko je ževjeta. Ali nisi Winnetouva kva-krat pobil? Ali nisi mene omamil s sv >jo pestjo?" "Ali sem naredil to prostovoljno? Ali me nisi ti prisilil?" "Prisilil?" vpraša začudeno. '"Da. Mi sme se hoteli udati brez bo'a, a vaši vuj-nitk.i niso poslušali tega, kar smo jim rekli. Napadli «o nas tako,' da smo se moreji braniti. Toda vprašaj do-tičnike, ali smo jih samo ranili, dasi bi jih zamogli Dr* Ivan Tavčar. Ljubljanski "Naprej" piše: Razen mladine, ki je stopila šele po vojni na politično bojno polje, pozna Tavčarjevo ime vsak Slovenec, če se je količkaj bavil z javnimi posli. Dr. Ivan Tavčar ni bil le ljubljant-ki župan, kranjski deželni odbornik in državni poslanec, temveč se je kot politik izkazal posebno s svojim delom za narodno napredno stranko. Kot voditelj te stranke je Tavčar neverjetno močno vplival ne le na politične, ampak tudi na gospodarske in kulturne razmere na Slovenskem. Kakor nismo in ne moremo biti zadovoljni z liberalizmom, ki ga je ta stranka presadila iz tju-;ine na slovenska tla, tako ji mo-i'amo priznati, da je4 vršila pri tem svojem delu vele,važno in nujno zgodovinsko nalogo, feajt: šele po izvršitvi njenega dela jej bilo mogoče začeti z delom za j socializem, ki se v nobeni deželi ni in se niti ne more Vkoreniti, dokler ni odpravljeno politično, gospodarsko in duševno tlačan-stvo. Dr. Tavčar tega ni vedel, ker se resno nikdar ni bavil s socializmom. Toda iz liberalnih nagibov, iz evoje globoke svobodomiselnosti, posebno glede odprave duševnega tlačanstva, je vendar nevede in nehote delal za socializem, nekako podobno kakor Karel Havliček Borovsky pri Cehih. Nič ne pomaga boriti se proti socializmu, če pa postavljaš take zahteve, ki jih bo mogel uresničiti edinole socializem! Tavčarjev "Slovenski Narod" je vzgojil marsikaterega socialista! Seveda pa se ne smemo čudili, če so bili ti socialisti precej "liberalni." Naravno je to. Svobo-domiselstvo jim ni pomenilo boja za pravo svobodo mišljenja, temveč samo boj proti nasilstvy takrat vladajočega mišljenja. V tem se nam zdi, da, leži ves Tavčarjev greh, da je v neenakem, obupnem boju proti vladi nazadnjaškega klerJkalizma poz&F|l na pozitivno stran svobodne misli. Toda — niti ne smemo reči, da je pozabil nanjo, le časa ni imel, da bi bil mislil na pozitivno stran, (ker mu je boj vzel vso energijo. Dokaz za to vidimo v dejstvu, da je na stara leta proti vNapr:e]ii" branil katoličanstvo, ko je — seveda pomotoma — mislil, da brani svobodno misel. Branil jo je v resnici prav tako malo, kakor takrat, ko se ^e iz 1 strahu pred nevednimi masami } boril proti splošni in enaki volil- ^ ni pravici. Bal se je, da bi zma- ] gala neumnost, zato neumnim nI, hotel priznati volilne pravice, pri! tem je pa meril neumnost po li-| beralnem merilu: bogati so pa- " metni, revni so neumni. Ker i- 1 mamo med socialisti še dandantS ' take "liberalne" socialiste iz sta- ' rih časov, ki iz istega razloga ^ ' govore proti ženski volilni pravi- J ^ ci, češ, ženske še niso zrele, zato \ se ne smemo čudili Tavčarju. Prava s vobodomi ia'.flcst zahteva j svobode tudi za najmanjše in ^ najslabše, ker ve, da bodo šele ^ v svobodi mogli ra^ti in zbirati,j moči. j j Tavčar je imel silen vpliv aa ' naš nared, to tembolj, ker se je udejstvoval na vseh poljih, po- : sebno je pa tudi kot pisatelj oral 1 zelo globoke brazde. Zgodovinar * i bo a. lahkoto opravičil rse nje- " jgove zmote, z veliko težavo bo 1 I pa zbral komaj desetino tistega, ' kar je ta delavni mož prispel k i napredku našega ljudstva. De*-!' vet desetin bo ostalo pozablje- ' nih, ali pa si jih bodo lastili drugi, posebno tisti, ki so v Tavčarjevi senci pridno pasli svojo lenobo. %■. -O-s RAZNE STVARI Slovenski kmečki mladeniči vabljeni na Češko. "Zemedels.k_< Jednata Ceško-! slovenske republike" nas vpraša, i da-li je v našem interesu in ima-' mo-li možnost poslati več kmečkih mladeničev na Češko, kjer bi; ; stopili v prakso pri raznih kmetijskih obratih in podjetjih. Ra-' di zmanjšanja stroškov bi bila Z. J. pripravljena posredovati pri i čeških kmetovalcih, da bi dobili jprsktikantije po možnosti brez-j plačno stanovanje in hrano. Po-i , tnrno bi pa moral nositi vsiskdo sam. Z. J. priporoča, da bi naši fantje nastopili to prakso v me-! ^ seeu marcu in ,bi ostali .na Ceš-, kfim fl0 novembra folko, da bi vi- i !d ci, in plača tudi sodne stroške. L Dr. W. K. Rontgen. Pred kratkim je človeštvo iz- - gubilo enega največjih dabrotni- . kov, ki si je s svojimi iznajdbami' - pridobil neprecenljivih zasiug. j -1 Umrl je svetovnoznani nemški! - [fizik, tajni svetnik dr. Wilhelm i - i Ko lire d Rontgen, profesor mona- l.teov&ke univerze. Rojen je bil 11845 leta, študiral je najprej na Hclandskem, pazjieje v Zurichu, kjer je 18S9. leta napravil doktorat. Kmalu nato je postal asistent prof. Kundta na univerzi v Wurzburgu in malo pozneje do- j cent na univerz; v Strassburgu. ; Kot redni profesor in ravnatelj ' fizikalnejg.2! inštituta v W,urzbur- ■ gu je izumil 1. 1895 slo-vite nentgenove žarke, ki igrajo j v današnji kirurgji zelo važno vlogo. Brez teh žarkov bi bil0 nemogoče zdraviti marsikatere bolezni, kakor n. pr. .preloia kosti, tuberkulozo in druge nictramje bolezni. Pa ne samo na polju so-j dob ne medicine si je postavil | Rontgen večni spomin, marveč i tudi v fiziki in kemiji so njego-jVi žarki odkrili dotlej neznane [panic{ge znanstva. In tega je nastala posebna znanost ki jo poz-jnamo pod imenom rontgenspek-troskopija. Učenjaki psi so dokazali, da Rontgenova iznajdba kri I je v sebi še celio vrst0 drugih važnih posledic, ki bodo pomagali žnanosti do novih uspehov. Francosko prebivalstvo v kolonijah. Po štetju 1. 1921. je v zapadni I Franc. Afriki 5.583 moških, 1704 [ženskih in 755 oirok, skupaj ,8042 Francozov. V eikvatorijalni I Afriki (Giabon, Srednji Kongo; ;Ubangi _ Šari, Cad) je 1932 'Evropcev, večinoma iz Francije, i'V Togu je 183 Fr., na, Madagaskarju pa 17,149, od teh 509 na Majoti in na Kombsih. V Indoki-ni 16,256, od teh 5930 v Tonki-nu, 6790 V Košini, 1843 v Anna-imu. 1271 v Kambodžu, 280 v La osu, 142 v Kuang-Ceju. V celoti štejejo vsi iglavni guvernementi 43,089, katerim je treba pridati kolonije z -mandatom, t. j. 183 za Togo in 900 za Kamerun, torej 44,142 duš. V malih kolonijah pa je ločiti med kaznjenci (8742 jndividijev, od njih 7080 pji Gvi-jani in 1722 na Novi Kaledoniji) in med švobodniki. Glede proste, ga stanovništva je ločiti med L starimi plantacijskimi kolonija mi.ni ostalimi malimi kolonija-' mi. V onih (Reunion, M'sirtiniq-le, Guadeloupe. Guyane) so črn: in beli enakopravni, zato jih štejejo vkup. Obče pa je znano, da ' so čistokrvni belci precej številni na Reunicnu, v neznatni rnan-šini pa na Antilih in Gvijuini. Reunion: 173.910 F., Martinique 244.439, Guadeloupe 299.839, Gvijana: 26.281, torej okrogle ■ 670.000 Francozov, Po drugih i 'naseljih: Nova.Kaledonija 11,596 , j Novi Hebridi 677, Oceanij a 3.-;|600(?), Saint-fPiehhe et Mique-i ilon 3,818, obrežje Somalije 3,-. 918, Indija 400(?), vkup 20,381. V okroglih številkah je torej vse prekmorsko francosko prebivalstvo takole razdeljeno: Glavni 'U-vernementi in mandatne kolonije 44.000; plan taci j ske !k. 670.- 000 (s črni vred), razne kolonije 120.000, kaznjenci 800. Pri gore-; nji številki 44.000 je omeniti, da 1 je poleg teh še 41 milijonov stanov, nikov razsejanih po ozemlju, ki je desetkrat večje nego.povr-jšina Francije. Sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo. v.. V petek 23 Jan. so se vr^ ves dan pogajanja med naso M avstrijsko delegacijo v štirih se cijah. Končno je bil dosežen sporazum. — V politični sekciji je predložila naša delegacija obširen referat o stanju narodni manjšin v Astriji, v prvi vrsti koroških Slovencev. Kancelar Se'j pel je obljubil ,da bo pfeiska pritožbe 'in ugodil opravičenim zahtevam posebno glede šolstvi FViprave za sklep trgovinske P° godbe med obema državama bo-; do izvršene tekom meseca mar ca. — Druga sekcija je razPr®' vljala o prometnih olajšava • Do končnega uspešnega dog°v° ra bo prišlo koncem marca- V vprašanju ukinjen j a sekv : strov in vprašanjih finančnega značaja je bilo sklenjenih dogovorov. Glede sekvestrir^ ga imetja je določeno, da ; in avstrijski državljan: , ščeni prenesti svoje Pre!Ti ' . premoženje in vrednostne P • v J bi > je v svojo državo, ne da ° . bilo treba plačati takso m ^ no. Obveznice predvojnih ^ gov, ki so last naših državljan^ a se nahajajo na ozemU0 ^ strije, morejo lastniki Pren ^ ; našo državo in bodo ■ pri nas. — Zasebni dolg0^1 , predvojnih kronah se bod"^^ , plačali na ta način ,da se p ' za vsakih 10 predvojni 8 dinarjev. Zzvzeti s0 s ^ lombardskih poslov, sklenjeni na avstrijske ^ dolgove. Te vrste dolg°v ■ smatra za predvojne in se ^ ča za vsakih 100 starih ^^ akih kron 100 nemško^ pj skih. Ta zadnja določba Pa.S obe . konono-veljavna, ker sta 51 ^ vladi izgovorili 15-dnevni ^ da se posvetujeta z zasebni- teresenti. — Dalje odstop1 ^ strija naši državi 28,0^0 ^ Steinbeissovega podjetja v v j ni. 2800 akcij želez. industr' ' ■ Zenici, 4000 akcij sladom . ' varne v Uaori, 1500 akcij P -j i c dO jetja v Varešu in '5U ] -^o J podjetja "Bosnia." in P° 3 palačo na Dunaju Prot'„.^c«' ' 10 milijonov Din. Sedeži ^ v ske družbe, ki imajo P°0] eSii Jugoslaviji, se morajo P'-aVo. ' tekom 6 mesecov v nas° usmrtiti. Mi sm0 bežali, da nam ni bib treba nikogar raniti. Nato prideš ii in me napadeš, ne da bi pazil na moje besede. Jaz sem se moral braniti in bi te bil lahko zabodel ali ustrelil, a isem te samo omamil. V tem pride Tanguia, kiowasiki igiavar in ti hoče vzeti skalp; ker nisem tega privolil, se je začel bojevati z menoj, a sem !ga jaz zmogel. Nisem ti torej rešil le življenja. ampak tudi skalp. Potem ko---." "Ta: prekleti coyote laže, kot bi imel sto različnih jezikov!" zakriči Tangu a jezno. •"Da. 'Moj rdeči brat Winnetcu upam da ne dvomi nad resničostjo mojih besedi j." "Jaz sem prišel zraven. Ti sj ležal nepremično in moi oče tudi. To >se ujema. Na,j Old Shatterhand nadaljuje!" "Jaz sem torej premagal Tanguo, da rešim Inču-čuno; ikar pride Winnetou. Ker ga nisem videl, dobim že, Vsčij navidezni?!,," je pritrdila: Štela. "In čj? bi bila kia-tera. druga na mojem mestu, bi ji bila najbrže res huda predla... Toda jaz! Največ v treh urah sem imela vse okrog prsta.... Res, desetkrat bolj od mene so se trudili, Ikako bi mojo menda res ne napačno glavo izvlekli spet iz sanke,. .. Da, a propes!" se je! naenkrat resno obrnila k Ape-liusu. "Čemu si šel in podpisal ti-j sto nevarno izjavo, ko vendar veš da nj resnična ?. .. Al} ti Mardal ni povedal, da te stane lahko življenje?" Apelius je bil tako osupel, jo je dcrlgto časa samo gledal. .. ''A! Ta je pa dobra!" je vzkliknil napo:3led. "To j je menda tvoja zahvala1, da sem tvegal glavo zate?! ' "Pa res čemu;si;to storil?" ga je;nedolžn.0 pogledala. ""Jaz bi že zaniikogar na svetu ne!" "Prekriai3no!" je siknil Apelius do s|krajno3ti razdražen. "A-li si naposled morda tvojim pajdašem celo razodela, da moja izjava nj resnična,'?" "Kako moreš kaj takega misliti!" se je zasmejala. "S tem bi jih bila spravila naravnost v o-bup, ko so se tvoje izjave veselili kakor latroci!" I "Tako, tako?" je namrščil A-peldus obrvi. "Zaradi tebe ali mene?" "Ne razumem." "Ali zato, ker sem ž njo tebe rešil, alj zato, ker sem ž njo njim zapadel?..." "I, zaradi mene vendarje odgovorila z zmagozavestjo lepe šenske. Apelius jo je zicpet dolgo gle- dal. Potem je počasi zmajal z glavo. "Včasih človek res ne razume, zakiaj je Bog vas ženske ustvaril v človeški podobi. Menda pač da sama zato, da lahko rodite bitja v človeški podobi.." "Saimo zat,0 misliš?" se je zopet zasmejala. "Kaj bi bilo tebi na primer vseeno, če bi nocoj pritiskal kako lepo ovco ali košuto k sebi?" "Da, zato tudi!" se je trpko nasmehnil. Toda njemu pD vsem tem novem razočaranju niti do tega ni bilo... Res, najrajši bi jo bil na-1 prosil naj sj čim prej poišče druigo bivališče — kar k temu Mardalu, Iki ga je vredna, naj gre! In ta beseda! mu je bila- celo že na jeziku, ko se je spomnil, da bi ga lahko preveč drago stala... Kdo mu jamči, dia bi ga ženska potem s prvo besedo onemu ne izdala? In izgubiti življenje naidi nje, se mu je zdaj zazdelo še bolj nespametno. O, saj je bila že ta zavest dovolj grenka, da se je sam dal . ne samo onim ljudem, ampak (tudi ti ženski v roke!... On, ki si je toliko domišljal na svojo trezno nslzumnost L. . . Torej mora človek postati res popolnoma onemogel, da se ti vraji stvori njega ogibajo, ne on njih — potem šele sme trditi o sebi, da ga ne spravi nič več iz ostro zočr-tanega tira 1.... Toda, če je paidel, bo znal tudi vstati, če se je zapletel v mreže, jih bo znal tudi raztrgati! Ce bi bila prišla, se mu vrgla, napri se mu ihteč zahvaljevala, bi bil ziagazil morda še globlje — tako se je vsaj v hipu iztreznil. In vidi spet, kaj mu je storiti, da popravi! (Dalje prihodnjič) Bolni moški in ženske pridite K^kr^- k meni o Brezplačna preiskava in dober nasvet ^fe Brezplačna posvetovanja cel mesec. ^ Zdravnik Kenealy nudi to dobrosčno ponudbo vsem bolnim moškim in ženskam. Ima dvajset let sknšenj v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ne glede kaj vam je, idite k njemu. ■ Uspehi štejejo! v Dobite pravega zdravnika ob početku — Ne bodite bolni On špecijalizira r.a zdravljenju novih in zastarelih bolezni. Iščite pomoči, kjer jo je najti. Če vam on ne more pomagati, vam bo tako povedal. Kar je storil za druge, stori lahko tudi za vas. Če so bili drugi zdravniki neuspešni, ne zgubite upanja. On računa vedno zelo zmerno. Nc trpite. Ne odlašajte. Oglasite se danes. URADNE URE: "OM!^ & ¥ "SkF 03 NEDELJAH Ob 9. dop. do 8. I If^ wk f™ B^M W*B /JR I , JF od 10. dop. do zvečer JL^JL O J& SL.sL*ajL iS m. 1. pop. Nasproti Taylor Arcade DRUGO NADSTROPJ E Vzhodno o;l Guardian Banke 647 EUCLID AVE. REPUBLIC BUILDING CLEVELAND. O. "Ne, zdaj ne. Ce bodem hotel pcznejeAgovoriti, bo-deto poslušali, ker ni Old Shatterhiand človek, kterega) 'besede bi se zametale. Jaz molčim zdaj, ker sem radoveden, kakšno obsodbo izrečete." "Inču-čuna se obrne od mene in pomigne. Precej Pride več starih vojnikcv in posede okrog treh glavarjev v posvetovanje. Pri tem se je trudil Tstigula, na vse moči, da obsodbo kar mogoče poostri. Medtem pa sm0 imeli časa dovolj povedati si medsebojna mnenja. "Radoven sem, kaj bodo spekli," pravi Dick Stone. "Kai posebn0 pametnega gotovo ne. "Jaz sem prepričan, da se gre Za našo,kože," dostavi Will Parker. "Jaz tudi," godrnja Sam Hawkens. "Ti adutje ničesar ne vrjamejo, pa naj jim pove človek, kar hoče. Vi sploh niste slabo povedali, Sir! Jaz sem se In-Ču-čuno le čudil." "Zakaj?" ga vprašam. "Ker je vas pustil tciiko časa blebetati. Meni je Pa takoj ustiai zaprl, ko sem jih hotel odpreti." "Blebetati? Ali mislite to resno, Sam?" C \ "Da" "Hvala za ljubeznivost!" "Blebetanje imenujem vsako govorjenje, ktero ni- uspeha, če se ne motim. Uspeha ste pa toliko ime-11 kot ja;z." . "Jiaz mislim drugače." "Toda brez vzroka!" "Ne, ampak e dobrim vzrokom. Winnetou je go-v°i'il od plavanja; to je bila sklenjena stvar? zato mis-^■m ad, so bili v zaslišanju nalašč tako strogi, da nas 2^tražijo. Eodba pa bode vsekakor mnogo milejša!" b;,V : "Sir, ne tlomišljajte si! AliimisHte, da ram bedo llali priliko rešit i se s plava, lijem?" ; "I)a." I . .i . ' "Neumnost, kakšna neumnost! Da, če sklenjeno, ^odete plavali; ali pa tucli vesta kfijnT' j « i / i ' "Torej ?n , . i , i > " "Naravnost v naročje smrti! Potem, ko bode le mrtvi, bodete rekli, da, sem imel prav, hi-hi-hi!" Ta mali posebnež se je celo v tem položaju smejal mid svojim dvomljivim dovtipom. Seveda je njegovo veselje bilo le kratko, kajti posvetov anje So pravkar končali. Kar je bilo vejnikov, gredo zopet v polkrog, Inču-čuna pa naznani z močnim glasom: "Poslušajte, vojniki tspaški in kiowaski, kaj smo sklenili glede teh bledoličnikov. V svetu starih smo že prej dognali, da jih zapodimo v vodo,, jih prisilimo, da se med seboj bore in jih konečno sežgemo. Toda Old Shatterhand je govoril besede, v kterih počiva modrost. Zaslužili so smrt, a zdi se, da vendar nisc t-ko misli-lili, kot se je nam zdeio.,Zato smo preklicali prvotno razsodbo in sklenili, da določi veliki duh pravico med nami." Počaka za trenutek, dai poviša pozornost ljudi j. Sam porabi ta trenutek za opombo: "Vsi zlomki, to je zanimivo, zelo eanimivo! Ali veste, ikaj misli, Sir?" "Jaz slutim," odvrnem. "Torej kaj?" "Dvoboj, takozvan božja! razsodba. Ali sem u- ganiU" .Da, vsekakor dvoboj. Toda med kom? To bi zelo rad zvedel." Zdaj nadaljuje glavar: "6ni bledoličnik, kteri se imenuje Old Shatterhand je menda:, naj odličnejši med njimi; naj pride torej razsodba v njegove roke. 'Zajedno naj zavisi obsodba od tistega, kteri je p0 časti najvišji. To sem jaz, Inču-čuna, glavar laipaški." "Vsi zlomki, vsi zlomki! Vi in on!" šepeče Sam z<{lo razburjen. ,','Un, uff, uff!" se zaslišijo glasovi začudenja v vrstah apaakih. Vsekakor /so se zelo čudili, da se hoče on scim boriti z mpnyj.,0n l/i se'bil lahko'izognil nevarnosti, klora mu je pri leni pretila in' bi lahkb izbral kterega, druzega. On razjasnil to in nadaljuje: "Inču-čun;! in Winnetou se čutita užaljena, ker je potrebovale le pesti bledoličnika, da sta padla na tla in se onesvetila. Ona morata obrisati te madeže s tem, dai se jed en izmed njiju bori s tem bledoličnikom. Winnetou mora odstopiti, ker sem jaz starejši in prvi glavar. On se strinja s tem, kajti^jaz hočem svojo in njegovo čast oprati s tem, da ubijem Old Shatterhanda." Zopet nastane molk. "Lahko se veselite, Sir!" pravi Sam. "Vsekakor bodete hitrejše umrli kot mi. Vi ste mu hoteli prizanašati, zd2j pa zginete na vsak način vi." "T0 (boclemo videli," "Nič ne bodemo videli; jaz vem že sedaj. Ali mislite, dai se bede šlo z jednakim orožjem?" "Tega ne mislim!" "Well! Pogoji so v takih .slučajih taki, da beli izgubi. Ce je kdo kdaj rešil pri tem svoje življenje, je to .samo izjema, ktera potrjuje pravilo. Slišite!" Inču-čuna nadaljuje: "Mi odvzamemo Old Shaittehandu vezi in ga poženemo v reko, k t ene mora, preplavati; toda on ne dobi nikakega orožja. Jaz mu sledim in vzamem samo tomahawk. 'Ce pride Shatterhiand na breg in potem živ do liste cedre, ki stoji v ravni od nas, potem je rešen in tudi njegovi prijatelji so prosti; petem lahko gredo, kamor hočejo. Ce ga pa ubije, predno doseže cedro, potem zapadejo tudi njegovi tovariši smrti; a ne bodo mučeni, isimpak samo ustreljeni- Vsi navzoči vojniki naj potrdijo, da so slišali in razumeli moje besede in naj jih podkrepe." "Howell!" se zasliši soglasni odgovor. Lahko si je misliti, da smo bili v veliki razburjenosti; jaz ne sicer toliko, pač pa Sam, Dick in Will. Prvi pravi : "Zvito so začeli. Kiav ste vi naj odličnejši., plavate vi. Neumnost! Ker ste vi greenhorn, .to je vzrok. Me^ ---- ----- ' ne, mene naj bj spustili v vodo. Jaz bi jim pokazal, da reže Sam Hawkens valove kot postrv! Toda vi! Cujte Sir, pomislite, dal je odvisno naše življenje od vas! Ce vi zgubite, moramo tudi mi umreti; potem ne govorim sploh nobene besede z vami. Nato se smete zanesti, če sene motim!" "Le ne skrbite, stari Sam!" odvrnem jaz. "Kar morem storiti, storim gotovo. Jaz pa mislim baš nasprotno od vas, da niso rdečniki baš tako slabo ukrenili. Jaz sem prepričan, da vas bedem lažje rešil, kot bi nas vi," "Upajmo. Gre se torej na življenje in smrt. Vi ne smete prizanašati Inču-čuni. Le ne izbi j te si teh misli iz glave!" "Hočemo videti!" ...."S tem ni nič rečeno,; pri tem se ne bode prav nič videlo! Ce mu priznašate, ste vi zgubljeni in mi poginemo. Vi se seveda zanašate na svojo pest!" "Da." "Le ne storite tega, gotovi ne. Do spoprijema z rokami sploh ne pride." "Zaz sem pa prepričan, diši pride d0 tega." "Ne, ne!" "Kako me pa hoče usmrtiti?" "Seveda, s tcmahawkom. Saj veste, da se ga ne u-porablja samo od blizu; tal je tudi iz daljave silno o-rožje; Indijanci so tako izurjeni v metanju, da odbijejo na sto korakov konec prsta. Inču-čuna ne bode šel s sekiro mad vas, ampsik jo bode vrgel za vami, ko bodete vi bežali in vas ubil pri prvem metežu. Vrjemi-te mi, da r.e pridete na nasprotni breg, pa če ste še tako izvrsten plavač; tomahawk viatm vrže v glavo, a-li bolje v tilnik, ker vas gotovejše umori že med plavanjem. V tem nam en pomaga vsa vaša znanost in moč." "To vem, ljubi Sam. Vam pa tudi, je včasih mr-vica zvijače boljše, kot celiai butara moči." (Dalje prihodnjič) -„. . . . Y.J . ■ STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 26th, 1923. MALI OGLASI — Strašna brezbrižnost nekaterih avtomoibilistov je vredna najhujše obsodje in v gotovih slučajih bi zaslužila tudi ostrejšo kazen kot se jo deli. V soboto zvečer je neki neznani avtomobilist povozil v smrt rojaka Fr. Oblaka iz 6410 Varian Ave. ko se je vračal proti domu iz veselice v Slov. Nar. Domu. Nesreča se je pripetila na Addisojn Rd, Mesto, da bi bil nesrečneža pobral ter mu ■skušal pomagati, je voznik avtomobila odbrzel naprej. Mrtvo truplo Oblakovo je bilo najdeno šele čez nekaj časa. Pokojnik je bil star 47 let. Zapušča ženo in tri o-troke. Bil je član Baraga in Maccabees. Družin], globo- ' ! ko sožalje! — Pozor pečlarjr in peč- 1 A. F. SVETEK Co. I-—--1 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ^ll® ZAVOD V COLUWOODU. ^ Se priporočam cenjenemu občin- • jSI stvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da MP^aMp bom vsakomur dobro postregel. '^jUjič' jlgir'' Ambulanta in avtomobili za vse 15220-26 Saranac dRoad. 2^jJ« O. S. Wood 44 Eddy 4031 --MS£mŠm ni^iiilBliilaljilBliJHliilaliiluhi^Bliiliiiliilail.ttal.ilB^^aUJBliiluliilHliiluliilalMlBti Jta.iilBliilMiislKliiIaliiUlin ■ ■ i I VELIKO VESELJE j jtf (napravite otrokom za Veliko Noč, ako jim kupite \ j|f pirhe. V naši trgovini dobite vsakovrstne sladšči- \ II ce, zajčke, konjičke, beskete, fine sladščice v za- ! vojčkih. Igrač vse polno in vseh vrst. jI Pridite, zberite in kupite! Se priporočam \ [ I1S, VALENTIN PLESEC | Trgovina s sladščicami, cigarami in cigareti. [ | 16823 Waterloo Road | Šjj i il»lnUil«HMln(MlniMTi iFbiiiTmTiiJk Ui iMtiHi^ii »Iti I aliriliiTiiTSTirr^^ TZ^iTM li I iil»l! iTSTiir««r«iTiir«r^ liHlitlaliilkilit!«111 '^Tiita fill ■tii!i«l It I ill iriTiriBil luii^ iTS Naznanilo in priporočilo. Vsemu cenjenemu občinstvu v Clevelandu in po dru- ^ gi;h zunanjih naselbinah širom Amerika naznanjam, da vam \ iti P°šlj em kakoršnokoli suho mesenino želite, domače staro- j jp kralj sk0 pripravljene šunke, plečeta, želodce, suhe prate, s jjjf suho slanino in 'klobase. Pošilja se po naročilu na dom. Vsi rojaki ki želijo biti i p dobro po3treženi naj pridejo osebno ali pošljejo naročilo \ iji pismeno, da boste imeli res dobro suho mesenino za Veliko i Šjl Noč. Primerne cene in dobra postrežba. Se Vam priporočam I I Anton Bašca I 1016 E. 61. Street -:--Cleveland, O. fTiTiTiTirm"'"!^ liiwriiiainmiiiiatiiBniTsrirsn g V PONOS VSAKI GOSPODINJI JE BREZ DVO- I g MA LEPA KUHINJSKA IN JEDILNA POSODA j, V moji prenovljeni trgovini dobite vedno veliko izbiro alumi- [j nium in porcelanaste posode, ravno take kot jo vi potrebujete. ^J Dalje imam v zalogi veliko izbiro velikonočnih daril: baskets, S MJ rabbits, chickens, itd. Sploh vse kar potrebujete za praznike. Pridite in oglejte si mojo raziožbo predno kupite drugje. Anton Dolgan Wood 507-M 15617 Waterloo Rd. iil ______ l! gfllllillllPIiflliilllllM DR.SMEDLEY. špecijalist crrgnnni JAZ imam MgE gET sruše^J v A TfflE^^Sl^X.y Ne obupajte torej, pojdite k prave- 1,111 špecijalist« in ne h kakemu ne;z-^CS^lr^^SlRy^ M vežbanemu. Resničen špecijalist in Wl^A'^rEf^HS^f profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj _jffi ' JM vas k0'>> temveč vam bo sam povedal, fSKff^ ijf^^Pi-^xV O^t vam po temeljiti .preiskavi. Mmii SjJjT]—rr— fOTTM WpQ Prihranili si boste čas in denar. Mno-flnBr l)..-® k IP KaSP^toflli ru H <>404 St. Clair Av.II! H Velika zaloga zla-tnino, srebrni ne, in najfinejših ur. Popravljamo »ta- 1 SB& rokrajskč in amc- , rikaitske ure, vsa. Sag|l kovrstno zlaitjiino, ' kot tudii ™ ^^ ■ B®™^ gramofon^. ^ Vse delo garantirano. i TELEFON: 1 Bell Rand. T10.W. Princ. 1958-W v ......- 2 ŽENSKE "PRESS HANDS" dobijo delo pri COLUMBIA METAL STAMPING AND DIE CO. 1536 E. 49th S.t. (73) _______ ■ ; - TEŽAKI dobijo delo pri COLUMBIA METAL STAMPING AND DIE CO. " 1536 E. 49th St. (73) DELO DOBI DOBER KOVAČ ZGLASITI SE JE NA 15322 WATERLOO ROAD. (72 )__. NA STANOVANJE IN HRANO se sprejme več fantov. Zgla-siti se je na 13605 Maxwell Ave, nasproti E. 140 St. (73 )_ _ PRODA SE AVTOMOBIL ZA 7 OSEB. Lastniik gre iz mesta-Poceni. Vprašajte na 1148 E-71 St. po 6. uri zvečer. (73)_____ FANTJE Stari od 16 do 19 let dobija lahko delo v tovarni. THE CLEVELAND METAL PRODUCTS CO. 7609 Piatt Ave. RESTAVRACIJA KI 'DELA DOBER BIZNES SE PRODA-ZGLASITI SE JE NA 632 E-152nd ST. (74) PRODAJALNA IN POPRAVL- JALNICA ČEVLJEV se prod* poceni, ker gre lastnik v Ca^* f orni jo. Meseč: najemnina mo $30. 6735 St Ciair Ave.. Cleveland, Ohio (77) WMmmmmmt* KUPUJEM IN PRODAJAM vsakovrstne trgovine, gostiln«' sladščičarne, hiše, lote in vse kar spada pod to stroko. Predno pite hišo ali lot, oglasite se P11 meni ali pa če bi radi prodali m* pišite in pridem sam do vas. Kamorkoli je, vas popeljem, d» E® sami prepričate. Se priporoSM*' ANDREW SAMICH Real Estate 1123 Norwood Rd^^g^^ i ŽELODČNA grencica Je narejena i« Catena v . ZARA (Dalm^J*' izza leta l*51 ROMANO VUfffl" Naprodaj P« lekarnah, slaa-" . nah in grocerii«^ Edini zastoj1" Zdnižonih d-'zaV1^' V. LANGMANN, In£ f JAVNE RAZPRODAJ®- Kupili smo 122,000 p&r ! _ ! "Vražjo smolo imam danes, j Dva znanca sem prosil petdeset i dolarjev na posodo, pa kaj mi- i slite> da sem jih dobil? Kaj še! Prvi je rekel da mi jih ne posodi, iker me ne pozna; drugi je pa dejal, da mi jih neposodi, ker^ me prav dobro pozna." -o- HLADILO. I Gospodična: "Ce se že omo-žim, potem vzamem le kakega i modrega moža." Star samec: "Ljuba moja, modri možje se pa sploh ne ženi- ■ ^__^i^I!!! i Resničen Ameriški ' Načrt < Molderjj in kormakerji v Clevelandu so na stavki za 20% zvišanje plač, tako, da bi znašal njih najmanjši dneven zaslužek : $7.20 na 8 ur. Delavci od kosa pa da bi ime- i li lestvico tako urejeno, da bi : služili najmanj eno tretino več i kot je dnevna plača, ali $9-60 za < 8-urno delo. Čas in pol za vse delo preko . 8 ur za one, ki delajo od dneva in od kosa. Za težake se zahteva 60c na uro. Stavku j oči dobivajo podporo od International Molder's Union in so upravičeni do moralne in finančne podpore vseh moldar-jev in kormakerjev. FRED L. BAUMGARTNER, tajnik Labor Temple, 2536 Euclid Ave. Tel.: Prospect 4945 Cleveland, O. ; I Don't Fuss With - Mustard Piasters J Mustercle, made of pure oil of mus- - tard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister. Musterole usually gives prompt relief ; from bronchitis, sore throat, coughs, j colds, croup, neuralgia, headache, con-! gestion, rheumatism, sprains, sore mus-! cles, bruises, and all aches and pains, j It may prevent pneumonia. All drug-I gists—35c and 65c jars and tubes— j hospital size $3. Better than a mus tard plaster ■—irtr— ifti—in ROJAKI POZOR I na NAJVEČJO IN ZADNJO RAZPRODAJO čevljev robarjev in modnega blaga za moške, ženske in otroke po tovarniški ceni. Ruber huts in galoše za moške in otroke za vsako ceno, kolikor kdo da, Velika Noč se bliža, kunite sedaj in si prihranite denar. RAZPRODAJA ŠE DO 31. MARCA pri JOS. KOS 15307 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio Trgovina odprta od 8. zjutraj do 8. zvečer, v soboto do 11. zvečer. STANOVANJE Bi RAD, 3 ALI 4 SOBE in sicer v Collimvoodu.' Če inia kdo lcaj primernega .naj javi Jonh Novaku, 1269 E. 1671 h St. (74) ENEGA ALI DVA OTROKA SE VZAME V OSKRBO CEZ DAN NA 1085 EAST 77th STREET. (72) NAJFINEJŠA ZALOGA -o- ŽENSKIH IN DEKLIČJIH POMLADANSKIH SUKENJ, O-BLEK, SLAMNIKOV IN DRUGEGA BLAGA JE RAVNOKAR DOSPELA IN ČAKA, DA SI IZBEREJO IZ NJE NAŠE SLOVENKE SVOJE VELIKONOČNE POTREBŠČINE. DA BO I-MELA ZA PRAZNIKE VSAKA GOTOVO KAJ NOVfeGA VEM, IN KER HOČEM VSE ZADOVOLJITI SEM DOBIL LETOS NENAVADNE VELIKO IZBE-RO BLAGA. POLEG LEPIH OBLEK SLAMNIKOV IN TAKO DALJE, BOSTE RABILE TUDi GOTOVO LEPE ZAVESE PRI OKNIH TER RAZNO DRUGO LEPO PERILO, i PRIDITE TOREJ K NAM TER SJ OGLEJTE NAŠO ZALOGO. VEM DA VAM BO i VŠEC IN DA VAS TUDI CENE , NE BODO PRESTRAŠILE. ZA-, ZNAMOVANE JE VSE KAR ! NAJBOLJ MOGOČE NIZKO. II. ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. Modna trgovina ; ifliiM