Obisk
Hiše
cvetja
Dne 16. 10. 1981 ob 7. uri nas je 54 članov Društva upokojencev Vič polejelo iz Brnikov proti Beogradu z letalom DC-9. Ob 8. uri smo se že vsedli v avtobus in se pod vodstvom odpe-ljali na ogled Beograda, mimo zgodovinskih. zgradb, spomenikov, Novega Beograda, in sta-diona na Kalemegdan.
Malo pred 10. uro smo že mirno in tiho stopali proti Hiši cvetja in za trenutek počakali ob izmeni častne straže. Nato smo nemo zrli na marmornato ploščo z napisom JOSIP BROZ TITO 1892-1980 in obdano z izbrano lepim
svežim nasadom cvetja. Huda bolečina in globo-ka žalost nas je pretresla ob grenki resnici, da tu počiva največji sin Jugoslavije. Z žalostjo v srcu smo počastili spomin neomajnega borca za mir. V bližini Hiše cvetja smo si v muzeju »25. maj« ogledali razstavljena odlikovanja, štafetne palice, zbirke orožja, filatelistične zbirke Josipa Broza Tita in daril, ki so mu jih Ijudje iz vsega sveta podarili.
Nadalievali smo pot na Avalo, 5U m visoko goro v Sumadiji 13 km južno od Beograda z nacionalnim parkom. Na Avali je mavzolej Neznanega junaka, delo kiparja Meštrovča. Mi-mogrede smo videli spomenik ruski delegaciji, ponesrečeni z letalom.
Prenočili smo v hotelu Pokajnica oddaljen 5 km od Velike Plane na 90 km sedanje avtoceste Beograd-Niš.
Naslednjega dne smo potovali po Šumadiji, pokrajini v severni Srbiji. Svet je tu nižinski in gričevnat ter zelo rodoviten. Posebno je razvito pridelovanje koruze, sadjarstvo (slive) in svinje-
reja.         "                      '
Pot nas je nato privedla v Topolo, mesto v Srbiji kjer je živel Karadjordje Petrovič, vodja prve srbske vstaje in ustanovitelj dinastije Kara-djordjevičev. Tu so kot rečeno, vsa ona zgodo-vinska mesta, ki čuvajo spomin na hrabra in velika dela Karadjordja in njegovega naroda v vstajah za osvoboditev od Turkov.         ''
Dalj časa smo potrebovali na vrhu Oplenca kjer je cerkev Sv. Djordja. mavzolej Karadjor-djevičev z 39 grobnicami in to 15 grobnic umrlih članov iz dinastije Karadjordjevičev.
Še nekaj kilometrov vožnje z avtobusom in že smo na železniški postaji ob 15. uri vstopili v poslovni vlak, ki nas je popeljal v Ljubljano ob
22.10.
Po Šumadiji nas je varno vozil prijeten mlad šofer, Šašo, vsi izletniki pa smo bili zaupani varstvu vodiča mladega Samota, ki je bil na slehernem koraku silno pozoren do posamezni-ka in imel ob vsaki priliki za vsakogar toplo besedo. S svojo razgledanostjo nas je vseskozi seznanjal o vseh zgodovinskih in drugih zanimi-vostih tega izleta. *
Organizacija izleta in vodstvo je bilo odlično. prehrana dobro pripravljena.
DANICA JAPELJ