Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. junija 2022 - Leto XXXII, št. 25 stran 2 Veliko je odvisno od vseh nas Ko v duhu fair playa navijamo tudi nasprotniku stran 3 Želi, da bi kot Porabska Slovenka nekaj naredila za razvoj Porabja stran 4 Parcetkorca stran 8 2 15. junij – zaključek šolskega leta 2021/22 Veliko je odvisno od vseh nas 15. junij je bil v šolskem letu 2021/22 zadnji šolski dan. Učenci na obeh dvojezičnih šolah v Porabju in tudi na monoštrski osnovni šoli so ga preživeli v prazničnem vzdušju, saj so se zadnji letniki poslovili od šole, nižji letniki pa zelo veselili začetka poletnih počitnic. Na Gornjem Seniku se je od šole poslovilo šest učencev, v Števanovcih štirje. Seniška šola je bila malo po 13. uri popolnoma prazna in tiha. Na dopoldanski dogodek je spominjalo le nekaj rož in slike osmošolcev v predverju. Presenetilo me je, da sta bila oba citata pod slikami v madžarskem jeziku. Dvojezična šola bi si zaslužila citata v obeh jezikih, pa tudi več slovenščine na prireditvah ob koncu šolskega leta na obeh šolah, kot je ugotavljala moja sogovornica, svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju Valentina Novak. Valentino Novak sem prosila za pregled preteklega šolskega leta na porabskih šolah. »Če prelistamo po koledarju šolskega leta 2021/22, ugotavljamo, da se je veliko dogajalo. Septembra smo zdravo in povsem običajno začeli šolsko leto. Urniki so bili na obeh dvojezičnih šolah zapolnjeni s petimi urami slovenščine in eno uro spoznavanja slovenstva, hkrati pa so jih zapolnjevali dvojezični in drugi predmeti. Tudi na šolah, kjer se slovenščina ponuja kot narodnostni predmet, je bilo jezikovno zelo bogato. Šolsko leto se je po besedah učiteljev slovenščine v Porabju za vse učence uspešno končalo. Ob programih in učnih načrtih so v šolski prostor vstopale dodatne dejavnosti, ki so učencem in učiteljem nudile številne nadstandardne vsebine, te pa so bile vedno obogatene z mislijo na jezikovno podporo. September smo začeli s kulturno prireditvijo ob 30. obletnici Zveze Slovencev na Madžarskem, na njej pa so sodelovali predvsem učenci in dijaki. Prireditve sta se udeležila oba predsednika držav Borut Pahor in János Áder. Pozneje smo v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti izvedli literarni festival Oko besede. Obiskala nas je pisateljica Aksinja Kermauner in učenci so z njo preživeli zelo zanimivo in aktivno uro. Konec septembra je potekal Slavistični kongres, katerega tema je bila tokrat slovenski jezik med slovanskimi jeziki. Razpravljali smo o položaju slovenščine in porabščine. V Porabju je bila repriza dokumentarnega filma Med Muro in Rabo, barvitega, geografsko, zgodovinsko, etnološko, jezikovno in umetniško zanimivega dokumentarca, ki oriše Prekmurje, sam film pa odprto vabi v vse učilnice. Februarja smo pripravili program za slovenski kulturni praznik z naslovom Črepnje srca, tj. zgodbo o glini, ustvarjanju in lončarjenju. Ugotavljali smo, da smo vsi lončarji svojih src, svojega jezika. Idejo smo romantično povezali s porabskim. Na proslavi so se zelo izkazali števanovski učenci in učitelji. Zima je prinesla sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem, izvedli pa smo tudi smo šolo v naravi na Rogli, ki je bila res zelo aktivna in močno jezikovno obarvana. Z Inštitutom za narodnostna vprašanja smo izdali publikacijo Porabje z otroškimi očmi in jo na predstavitvi priporočali tudi učiteljem. Predlagali smo, da jo uporabljajo pri pouku kot dodatno, motivacijsko učno gradivo. V goste smo povabili dr. Hotimirja Tivadarja, ki nam je podal zanimivo razmišljanje o prekmurščini. Imeli smo veliko obiskov iz Slovenije. V spominu mi je ostal zlasti obisk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. S študentkami smo pripravili glasbene delavnice in telovadnica DOŠ J. Košiča z učenci iz Števanovcev je bila polna prečudovitih glasov in tonov. Potekala sta mednarodno šolsko sodelovanje in izmenjava otrok v organizaciji Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota. Takšnih srečanj in povezovanj si lahko samo želimo. Med drugimi so nas obiskali tudi direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in predstojnica območne enote, nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem... Izšle so tri priloge Mladega Porabja (jesen, zima in pomlad), pripravljamo in pričakujemo tudi poletno prilogo. Priloge na široko odprejo vrata šol in nam pokažejo, kaj učenci počnejo in o čem razmišljajo, hkrati pa smo za prilogo odgovorni učitelji, vzgojitelji in mentorji. Vsaka priloga zahteva veliko Svetovalka za porabsko šolstvo Valentina Novak usklajevanj in je pravi mali zaklad ustvarjalnosti na enem mestu. Med šolskim letom smo se ukvarjali s številnimi projekti; na šolah je potekala bučarija, pripravili smo aktivnosti za gregorjevo in materinski dan, tradicionalni slovenski zajtrk, imeli smo dan sajenja medovitih rastlin ter žogarijo. Veliko je bilo sodelovanja šol z Zvezo Slovencev na Madžarskem, Državno slovensko samoupravo, Generalnim konzulatom Republike Slovenije, Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, nenazadnje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Vsak povezovalni člen okrepi jezikovno verigo na šolskem, porabskem in je zelo pomemben za nas. Šole intenzivno sodelujejo z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Pedagoškim centrom za narodnostno šolstvo pri Uradu za šolstvo Madžarske, ki skrbi za predmetna in jezikovna tekmovanja, na katerih so uspešno sodelovali tudi naši učenci. Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo ob strokovni pomoči poskrbimo za logistično podporo narodnostnim šolam z nabavo učbeniškega gradiva, strokovne literature in periodike. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem smo junija 30 učencev iz Monoštra odpeljali na ekskurzijo Med Rabo in Dravo. Z navdušenjem pričakujemo avgustovske jezikovne počitnice. Šolsko leto je bilo obarvano s številnimi srečanji, povezovanji in usklajevanji med nami, učitelji, kolegi. Potekali so kolegialne hospitacije, razgovori s pedagoškimi asistentkami, skupna načrtovanja in nadgrajevanja. Pripravljale so se vsebine, gradiva, ki so lahko bila v pomoč učiteljem pri pouku, pri izvajanju učnih vsebin, na prireditvah in praznovanjih. Z uporabo spletnega orodja Trello smo se zainteresirani posamezniki srečevali na sodobni platformi, ki omogoča mnogo nadgradenj in jih je vredno preizkusiti. Potekalo je sodelovanje s Centrom za slovenščino kot drugi/ tuji jezik, učitelji pa smo se srečevali na izobraževanjih z lektorico Mojco Jesenovec. Da ne pozabim, ob koncu šolskega leta smo na DOŠ J. Košiča pridobili strokovno pomoč. V okviru projekta Dvig kakovosti dvojezičnega šolstva z novimi pristopi poučevanja za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem je na šolo prišla učiteljica asistentka Barbara Horvat. Kot učiteljica razrednega pouka bo pomembna nova moč. Porabje, 23. junija 2022 Čeprav je poletje čas počitnic, učenci lahko izbirajo med številnimi aktivnostmi. Čakata nas lončarski in etnološki tabor v Števanovcih ter tabor za ohranjanje ljudskih običajev na Gornjem Seniku. Od 15. do 20. avgusta pa bodo potekale jezikovne počitnice v Fiesi.« Na vprašanje, kako vidi naše otroke in položaj slovenskega jezika na šolah, Valentina Novak razmišlja tako: »Vedno pravim, da so otroci gobice, ki vsrkavajo znanje. Če jih nekaj zanima, jih dober učitelj, dober mentor vedno lahko pritegne k aktivnosti, hkrati pa vedno znova z njimi raziskuje. Če smo odrasli tisti, ki smo radovedni, potem bodo tudi otroci radovedni. Od nas starejših je odvisno, kako bodo mladi videli svet znanja. Blizu mi je misel, da otroci, učenci niso najboljši poslušalci, so pa popolni posnemovalci. Mislim, da moramo učitelji narediti še več in se strokovno še bolj povezati. Predlagam poučevanje slovenščine po metodologiji poučevanja tujega jezika, ta pa od vsakega učitelja zahteva dodaten napor, veščine, vaje in učenje. V tem delu stojimo pred izzivi, ki jih prinaša novo šolsko leto. Menim, da imamo nekaj možnosti, ki bi se jih dalo izkoristiti, in bi lahko hitro dosegali vidnejše rezultate. Ugotavljamo, da je v vrtcu znanje slovenščine s prisotnostjo asistent vzgojiteljic zadovoljivo. Obe vzgojiteljici vlagata veliko truda v pridobivanje novega, strokovnega znanja, njuna prisotnost pa vidno vpliva na znanje jezika otrok. Otroci radi govorijo in pojejo, so jezikovno aktivni. V osnovni šoli, v za jezik posebno pomembnem obdobju, tj. prvi triadi, pa je slovenščine manj. Kot da bi se z urnikom določila njena uporaba; premalo je povezovanja in spontanega slovenskega govora v razredih, na hodnikih, v vsakodnevnih komunikacijskih položajih. Ključno se mi zdi razumevanje, da smo vsi, ki smo vključeni v izobraževalni proces, odgovorni za otrokov vsakodnevni jezikovni korak, za treniranje jezika – najgibljivejše mišice našega telesa. To pa lahko uspešno izvajamo izključno z vsakodnevnim treningom.« Kako pa je z učbeniki? »Učbenike predpisuje madžarski šolski urad in so v skladu z učnim načrtom. Mislim, da so prezahtevni. Seveda se že dolgo srečujemo s tem izzivom, pogovorov je veliko. Sprememba, ki bi v porabski šolski jezikovni prostor vključila Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in njihove učbenike, je vstop na polznano polje. Prepričana sem, da bi tako učenci, seveda s primerno izbrano metodologijo in znanjem učiteljev, v osnovni šoli brez težav dosegali raven jezikovnega znanja B1, v srednji šoli pa raven B2. Verjamem, da je vsaka sprememba težka. Ko stojimo pred osebnimi odločitvami, se pogosto vrnemo k znanemu, čeprav to ni najboljše in nam ne prinaša zadovoljstva. Izziv je biti pogumen in stopiti na novo področje, ki je neznano. Učitelji v šoli smo tisti, ki bi prvi morali biti vzgled. Ne morem si zamisliti učitelja, ki bi pozabil, kako se učiti, ali učitelja, ki bi pozabil, da je njegova glavna naloga biti ves čas radoveden, ves čas iskati nove rešitve, nove izzive, se vedno znova izobraževati, vedno znova učiti. Učenci se iz generacije v generacijo spreminjajo in prav je, da se spreminjajo, prilagajajo tudi sistem, učni načrti in nenazadnje učitelji. Učitelji v Porabju smo pogumni in verjamem, da bomo drug drugemu dali ta ščepec poguma in stopili na polje novega z zaupanjem, da so otroci sposobni in pripravljeni na več slovenščine. Izkoristila bi trenutek in se ob koncu šolskega leta zahvalila vsem, s katerimi smo stali skupaj na parketu znanja. Najprej staršem, da zaupajo in v dvojezičnosti, znanju slovenščine in njenem vključevanju v šolski proces prepoznajo dodano vrednost, nato učiteljem, ki se trudijo, da to zaupanje upravičijo, peljejo učence čez čeri in jim odpirajo vedno nova obzorja znanja. Spoštovani vodje šolskih in porabskih institucij, hvala za sodelovanje. Verjamem, da smo šolsko leto vzorno zaključili. Vsem želim prijetne in radovedne počitnice.« Marijana Sukič 3 Ko v duhu fair playa navijamo tudi nasprotniku Šolska komisija pri Državni slovenski samoupravi vsaj enkrat na leto priredi skupen šolski dan za učence, ki se trajajo tri minute, ekipe pa igrajo brez stalnega vratarja. Po kratkem ogrevanju so si mladi športniki nadeli drese Vsakokratna Žogarija se prične s skupnim ogrevanjem – na Gornjem Seniku ga je vodil Aleš Košir udeležujejo pouka slovenščine na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. 9. julija pa se je na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku odvijalo že drugo takšno srečanje v tekočem šolskem letu, na katerega so tokrat povabili tudi skupino slovenskih učencev z Osnovne šole in gimnazije svetega Gotarda iz Monoštra. Skupni program z naslovom »Zdrav duh v zdravem telesu« se je začel že zjutraj z delavnicami Pisarne za razvoj zdravja iz Monoštra. Na štirih stojnicah so promovirali zdrav način prehranjevanja, nato pa za učence priredili predavanje o preventivnem preprečevanju bolezni. Osrednji dogodek skupnega šolskega dneva je bila Žogarija, ki jo že štirinajsto leto prirejajo tudi izven meja Slovenije. Zaradi slabega vremena se je tekmovanje z žogami odvijalo v telovadnici seniške šole, v kateri je bilo kljub majhnosti dovolj prostora za vse prisotne otroke. Glavna panoga Žogarije, ki je namenjena učencem prvih petih razredov osnovnih šol, je nogomet tri na tri. Po predpisih morajo biti ekipe mešane, v vsakem moštvu na igrišču torej mora biti vsaj ena deklica ali en deček. Tekme (Seničani roza, Števanovčani rumene in Monoštrčani zelene barve), in turnir se je med bučnim najvijanjem gledalcev končno začel. Namen sodelavcev Žogarije je tudi posredovanje občih vrednot. »Za nas je fair play fizično, šport namreč vpliva tudi na naše mentalno in duhovno zdravje. V teh pokovidnih časih se nam kažejo posledice negibanja. Če se pa veliko gibamo, bomo imeli več zdravja, otroci bodo srečnejši, starši pa bolj umirjeni,« je še povedal moderator dogodka. »Žoga ... rija!«, »Žoga ... rija!«, »Žoga ... rija!«, so se na klic voditelja vsakokrat odzvali zagreti navijači. Svoje ekipe so bodrili tudi med spretnostnimi igrami, katerih osnova je bil tek v slalomu z različnimi pripomočki. Moštva so bila sestavljena iz petih otrok, ki so najprej vodili nogometno žogo, nato poskakovali sedeč na velikih gumijastih oblah, končno pa kotalili zajetne plastične obroče. »V nekaterih spretnostnih igrah so se naši učenci maja v Murski Soboti že »Tudi vi, profesor!« - tokrat so tudi učitelji dopustili, da jih učenci vodijo z zaprtimi očmi temeljnega pomena, želimo namreč doseči, da učenci ne bi navijali samo za lastno ekipo, temveč tudi za nasprotnike. Poleg tega morajo sprejeti tudi poraz in po njem vstati in iti naprej. Krepimo torej vrednote, ki nas delajo ljudi,« smo izvedeli od voditelja igre Aleša Koširja, ki je prisotne usmerjal v vseh panogah. »Šport je zelo pomemben zaradi našega zdravja, še posebej pri razvoju motoričnih sposobnosti otrok. In to ne samo pomerili. Naša ekipa je bila ista, medtem ko so bile naloge povsem drugačne,« se je spominjala ravnateljica DOŠ Števanovci Agica Holec in izrazila veselje nad tem, da so bili na Gornjem Seniku lahko prisotni vsi učenci njene šole. Tokrat je prav tako sodelovala v igri »Tudi vi, profesor«, v kateri so učitelje z zavezanimi očmi v slalomu vodili njihovi šolarji. »Vse, kar zastopa Žogarija, je zelo pomembno tudi za nas: pošteno obnašanje, druženje, športne in spretnostne igre,« je povedala ravnateljica šole gostiteljice Ildiko Dončec Treiber, obenem Na vsakokratnih Žogarijah je prisotna tudi kultura, zato so učenke števanovske šole zapele priljubljeno Kekčevo pe- Glavna panoga Žogarije je nogomet tri na tri – v ekipah morajo biti tako deklice kakor dečki pa podčrtala pomen srečanja učencev, ki se v Porabju učijo slovenščine. »Med šolskim letom se sicer večkrat srečamo na tekmovanjih v jeziku ali na kakšnih kulturnih prireditvah, smo pa zdaj lahko sproščeno skupaj. Šport je tisto področje, ki najbolj združuje to generacijo.« Sodelujoči šolarji so morali na Žogariji razen svojih teles napeti tudi možgane. V kvizu znanja so jim postavili vprašanja med drugim o Porabju, lokalnem športnem življenju in varnosti pri kolesarjenju, vsa s tremi možnimi odgovori. Sodelujoči šolarji so bili tudi temu kos, zato so se na dvorišču – ko je za nekaj časa prenehalo deževati – lahko pomerili tudi v spretnostih s kolesom. »Učenci so navajeni na to, da nenehno dobivajo informacije, zato jih je potrebno nekako pomiriti. Najboljši način za to je, če se ukvarjajo s športom. Pri tem se lahko naučijo pravila sodelovanja, obenem pa se ob njihovih možganih utrudijo tudi njihova telesa. To pomeni, da potem učinkoviteje počivajo,« je bil prepričan profesor slovenščine na monoštrski gimnaziji Norbert Gerencsér. Porabje, 23. junija 2022 sem, ki se je tokrat tudi sam potepal med navijači. Navzočim šolarjem je delil zdrave prigrizke, med drugim tudi jabolka. Ko so sodniki sešteli vse pridobljene točke, se je izkazalo, da je na tretjem mestu pristala monoštrska ekipa, na drugem števanovska, zmago pa so slavili domači Seničani. Vsako moštvo je dobilo pokal in nogometno žogo, nagradili pa so tudi najbolj fair navijače in najspretnejšo učiteljico. Na koncu dogodka se je avtor projekta Žogarija Slavko Sakelšek zahvalil gostiteljem za gostoljubje in izrazil upanje, da se bodo s porabskimi šolarji srečali najkasneje na naslednji porabski Žogariji. »Kdo bo skrbel za Slovence v zamejstvu, če ne mi, Slovenci v matici? Kako bomo gojili vezi, če ne z direktnim stikom, s tem, da jih povabimo v Slovenijo in prihajamo k njim? Samo to je pot: druženje, stiki, sodelovanje,« je svoje prepričanje za konec izrazil idejni oče spektakla. (Slika na 1. strani: Osnovno vzdušje športnega srečanja so podali navijači iz Števanovcev.) -dm- 4 Noémi Illés iz Sakalovec PREKMURJE Želi, da bi kot Porabska Slovenka nekaj naredila za razvoj Porabja Nagrajenci »Komu se ples pretaka po žilah, ljanski Fakulteti za družbene smo Porabci živeli skupaj s štu- je ona že pozabila slovensko. želi vedno izboljševati svoje vede,« je pojasnila sogovornica, denti iz balkanskih držav, zato Tudi stari starši so vedno upoznanje. V tem položaju sem ki se zaveda, da bi v primeru, da nismo imeli možnosti komuni- rabljali porabščino. Moj oče bila tudi sama, ko sem želi to ohranjati, zato se se prijavila k Akademski vsak dan pogovarjava folklorni skupini France po slovensko, seveda pa Marolt. Že vrsto let sledim on govori narečje jaz pa njihovemu delovanju, saj knjižno slovenščino.« Na je ta skupina najboljša in moje vprašanje, če jima to najuspešnejša na podrone predstavlja preglavic pri čju folklore v Sloveniji,« tem, da bi razumela eden so bile besede, s katerimi drugega, sogovornica z naje sogovornica, ki jo tokrat smeškom odgovori: »Zdaj predstavljamo, februarja ko je moj besedni zaklad letos začela svoj članek v že kar velik, je malce težje, časopisu, ki ga ravnokar saj oče pravi, da uporabprebirate. Sicer pa je v zadljam tudi takšne izraze, njem obdobju Noémi Illés ki jih on ne bo nikoli rav Porabju objavila že več zumel. Se pa poskušava prispevkov, tako da je prav, pogovarjati tiste osnovne, da jo pobliže spoznate tudi vsakdanje stvari, recimo Mama, sestra, oče in sestrična so jo Noémi Illés (Fotografija: Silva Eöry) bralci. kako si, kaj si počel danes obiskali v Ljubljani, kjer so si ogledali K Maroltovcem se bomo pozin podobno, tako da se tudi njen nastop z Maroltovci (Fotografija: neje še vrnili. Noémi Illés, ki je od ostane v Sloveniji, lažje poglabljapotem razumeva.« V mlaosebni arhiv Noémi Illés) lanskega oktobra do konca letoš- la svoje znanje slovenskega jezika dosti je veliko časa preživela njega maja veliko časa preživela v kot pa v primeru, da se odpravi na tudi v Števanovcih, saj je Ljubljani, kjer je, tako kot še trije študij v madžarsko prestolnico: cirati v slovenskem jeziku. In njena mama, ki je zgodaj ostala drugi mladi Porabci, obiskovala »Lani sem razmišljala o študiju tako, čeprav sem veliko časa brez svoje mame, tam odraščala. celoletno šolo slovenskega jezika, ekonomije, zdaj, ko sem bila v preživela v Ljubljani, razen pri »V otroških letih sem velikokrat je najprej povedala, da se v slovensobiskovala dedka, Jožeta Merkki prestolnici ni dolgočasila, tudi lija, in tam sem vedno slišala v drugem semestru ne, ko so bili slovenske besede,« je še povedala v njeni skupini le trije, »zato ob Noémi Illés, ki priznava, da med torkih in četrtkih nismo imeli mladimi Sakalovčarji le redki predavanj, tako da sem imela govorijo slovensko, »saj vsi bolj pouk le dva dneva v tednu. In težijo k učenju nemškega jezika, tako sem imela spomladi res saj želijo delati v Avstriji.« Ker se veliko prostega časa, ki sem ga tam srečujejo tudi s sodelavci iz izkoristila tudi za to, da sem poPrekmurja, na nek način v službi hajkovala po Ljubljani in jo na vendarle ostajajo v stiku s sloventa način bolje spoznala. Zalán skim jezikom. je imel namreč obveznosti zaKot smo napisali na začetku, radi rokometa, Fanni in Bálint sogovornica, ki v sakalovski folpa sta imela pouk na šoli. Poleg klorni skupini, ki jo je dolga leta tega sem veliko brala v slovenvodil njen oče, pleše že od mlaNoémi (prva z desne) in njena mlajša sestra Jazmin v naročju dedka skem jeziku. Zelo mi je všeč, da dih nog. V Ljubljani je izkoristila Jožeta Merklija (Fotografija: osebni arhiv Noémi Illés) že skoraj vse razumem, tako da priložnost in se je skupaj s Fanni zdaj bolj prebiram knjige v slo- Ljubljani in sem razširila svoje pouku, delno tudi pri folklori, pridružila Folklorni skupini Franvenskem in ne več madžarskem znanje in svoj horizont, se mi nisem prišla v stik s slovenskim ce Marolt. »Moje sanje so vedno jeziku. Povedati moram še to, zdi, da mi bo študij mednarod- jezikom,« je z obžalovanjem ugo- bile, da se pridružim skupini, da sem ob sredah obiskovala nih odnosov ponudil priložnost, tavljala sogovornica, ki si želi, da ki je najboljša in najuspešnejša tudi predavanja o slovenski da lahko v prihodnje koristim bi spoznala kakšnega študenta ali na področju folklore v Sloveniji. književnosti. Na tem tečaju smo tudi Porabju. Pomembno se mi študentko, ki v Ljubljani že študira Pod vodstvom mentorice Kavedno prebrali kakšno pesem in zdi, da zdaj obvladam že štiri mednarodne odnose, da bi ji bil v tarine Mohorič smo imeli vaje se potem pogovarjali o njej.« jezike, poleg madžarskega in pomoč. dvakrat tedensko. Večkrat smo Po zaključeni celoletni šoli slovens- slovenskega še angleščino in Noémi Illés, ki z družino - očetom imeli tridnevne intenzivne vaje. kega jezika se je Noémi znašla v nemščino. Četudi ne bi nadalje- Jožetom, mamo Hajnalko in sest- Skratka, bilo je lepo doživetje,« dilemi, ali naj študira v Ljubljani vala študija v Sloveniji, želim, ro Jazmin - živi v Sakalovcih, se v je zaključila Noémi Illés, ki bo poali v Budimpešti. Vsekakor ve, da da bi kot Porabska Slovenka slovenščini pogovarja predvsem skušala svoje na novo pridobljeno bi rada študirala mednarodne od- nekaj naredila za razvoj Porab- z očetom: »Moram povedati, znanje prenesti tudi na domačo nose. »Nisem še popolnoma pre- ja.« Zanimiv je tudi razlog, za- da se v gimnaziji nisem uči- folklorno skupino. pričana, toda kot zdaj vse kaže, kaj je ne vleče nazaj v Ljubljano. la slovenskega jezika, sem pa (Slika na 1. strani: V družbi bom svoje šolanje nadaljevala »Problem je ta, da tam nisem doma že od malih nog slišala s svojimi najboljšimi prijatena Madžarskem. Vseeno sem se spoznala nobenih slovenskih slovenske besede, predvsem od lji (Fotografija: osebni arhiv prijavila tudi za študij na ljub- prijateljev. V študentskem domu očeta, saj je mama rekla, da Noémi Illés)) Silva Eöry Bole pri konci sprtoletja je takši cajt, gda gé tüdi dosta prireditev, na sterih se raztalajo takše pa ovakše nagrade (kitüntetés). Tak je Jože Časar, ustanovitelj Domoljubnega krajevnega združenja iz Püconec, pred dnevi na prireditvi na Cankovi iz rauk predsednika rosaga Boruta Pahora daubo zahvalo za njegov velki prispevek k razvoji lokalne skupnosti, uveljavljanje vrednot solidarnosti in prostovoljstva pa za velko skrb za sočloveka. Več o tom mo napisali v enoj od naslednjih številk naših novin. V Ljubljani so nagradili najbaukše slovenske padere z 12 različnih področij medicine. Med tistimi, steri so daubili naziv Moj zdravnik, sta tüdi dva iz Prekmurja, hematolog Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, steri je leta 2021 daubo tüdi nagrado državljan Evrope, in kardiologinja Julija Tepeš, stera dela v soboškom špitali. Vöodebrali so tüdi najbaukše med živilsko-predelovalnimi firmami. Zmagovalca v izbori Naj živilci 2022 sta tüdi markišavska firma Kodila, in tau v kategoriji mikro in malih firm, pa soboške Pomurske mlekarne v kategoriji srednjih in velkih firm. Nagrade je zmagovalcom prejkdau direktor novin Finance Peter Frankl. Tau se je zgaudilo na vreji živilskih firm, stere delüvlejo v okviri Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice živilskih in kmetijskih podjetij. Na 57. Festivali Borštnikovo srečanje, gé je velko nagrado za najbaukšo gledališko predstavo daubo Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, Borštnikov prstan pa igralec Ivo Barišič, pa je eno od nagrad za najbaukšo igro daubo Sobočanec Vladimir Vlaškalić, steri je zaposleni v SNG Maribor. On je biu na tom najbole fontoškom slovenskom gledališkom festivali nagrajeni za igro za vlogo Jeranka v uprizoritvi To noč sem jo videl. Silva Eöry Porabje, 23. junija 2022 5 Porabsko borovo gostüvanje v varaši Szentendre V eričnom škanzeni v Szentendri blüzi Budimpešte na risauske svetke sir organizerajo kaši program, aj lidgé, šteri so najgerek, leko spoznavajo indašnjo živlenje na Madžarskom. Letos smo se v tau pá priklüčili Porabski Slovenci tö, vej pa od 2015. leta mau mamo mogaučnost se v tej programaj nutpokazati s porabskim borovim gostüvanjom. Tau mogaučnost mamo zato, ka 2015. leta je tá naša šega gorprišla na UNESCO-vo lišto svetovne dediščine, ka znamenüje, ka je tá šega dosta vrejdna érba. S kém več lüdi go more spoznati nej samo doma, liki po cejlom svejti. Zato mamo Porabski Slovenci dužnost na leto gnauk tau šego nutpokazati v najvekšom muzeji na praustom na Madžarskom, v Szentendri. Na začetki juniuša se je vsevküp 40 taši skupnosti nutpokazalo v tri gnevaj s svojimi skupinami, šteri že tö več lejt pridejo na té program, zato se je naša skupina nagausti srečala tám s starimi znanci. Že na začetnom programi v soboto večer sta našiva Porabsko skupino je na risausko nedelo čakalo vekše delo, ka so mogli nutpokazati nej samo šego borovoga gostüvanja, liki krajino tö, odkec so prišli. Zato Porabski gostüvanjčarge v škanzeni v Szentendre smo zrankma v ausmoj vöri mogli biti že v škanzeni na svojom mesti, ka je bila iža, ka se zové Vöcköndi. V klejt smo leko prejšnji den nutspakivali svoje škeri, zrankma smo se pa nutnaravnali pa gorokinčali stole pa baur, pa tak čakali gos- Iluš Dončec je delala rauže iz krep papira muzikanta iz Slovenije Martin Rajbar pa Rihard Lebar fejst dobro volau naredla, tak ka so se črejvli že prvi večer malo taznücali. Leko ka so že volau dali plesalci erične folklorne skupine Ilosvai Selymes Péter, šteri so z enovörnim plesom brezi počitka vmejs nutpokazali eno zgodbo o tom, kak so v ednoj vesi na Slovaškom prejkpreživeli lidgé, da so na srejdi vesi granjco potegnili po trianonski pogodbi. Na tiste žalostne cajte se je tö spomino v svojom svetašnjom guči namestnik direktora škanzena Sári Zsolt. dvečarka poglednejo našo šego na odri, gé so leko zvedli, kakša je tá šega. Ka se drugi skupinam vidllo, kak so veseli pa korajžni Slovenci, smo znali, šteri smo ostali pri rami zato, ka so dugo cajta nej nazajprišli. Gda je pa kauli prišla vöra, ka tarbölo na oder titi pa sta muzikanta zaigrala, je pred grajkov kauli iže naglo dosta lüdi fküpprišlo, kejpali so s telefonami pa skauz sparvajali nas do odra. zagovornica v Parlamenti, Erika Köleš Kiss tö. Za tau, ka se ta naša stara šega pa tau našo staro znanje leko tak nutpokaže, dosta lüdi dela, pomaga že dugi lejt. Velko delo je bilau sploj zadobiti tau mogaučnost, ka je porabsko borovo gostüvanje gorprišlo na svetovno lišto erbe. Oprvin Baug plati DSS, štera z delom pa s penazami pomaga te program vöspelati, vsejm delavcom, šteri so kakšokoli delo s tem meli. Dosta dela je bilau na začetki zorganizerati té programe, kak se leko tau nutpokaže. Lejpa hvala vsejm, steri so se že na začetki podali pa do gnes vödržijo, ka svetke, prosti cajt aldüvajo za skupnost, pa tistim tö, šteri se vmejs priklüčijo v tau delo. Mlade trbej povaliti, ka spoštüjejo slovensko kulturno erbo pa skaučijo na pomauč. Dvej Iluški Dončec, lepau Baug plati za flajsne roke, ka že naprej dosta rauž pripravijo pa med programom cejli cajt vödržijo, včijo rauže delati. Vsakšomi lejpa hvala, kakšokoli vlogo je emo Porabska legéna z deklama v vogrski ljudski noši te, šteri so najgerek bilij na nas. Dosta držin je prišlo, stariške z mlajšami ali vnuki z babicami, z dejdeki. Lejpo vrauče vremen je bilau, tak smo njim leko ponidili naše dobraute, djabočni sok pa vrgenik/vrtanke, ka jim je fejst šmejkalo. Dvej Iluške iz Števanovec so dosta dela mele, ka so se njine papernatne rauže vsakšomi fejst povidle. Dosta so mogle pomagati rauže redti, ka skor vsakši, što je prišo, se sto navčiti ali bár vösprobati. Predpodnevom se je skor cejla skupina podala na paut od iže do iže, ka so malo volau naredli, aj za- Niške nej čameren biu, če je ciganjica kaj šlogala ali karte metala, če je vrag koga malo štjukno. Mlajšam se pa fejst vidla čalarica. Nika so se nej bodjali, raj so vösprobali njeno meklo. Na konci programa so pa leko vösprobali gledalci tö, kak se kaj v našoj krajini pleše pa tak fküper skončali borovo gostüvanje, štero se more ranč tak nutpokazati, kak je inda svejta tau bilau. Tak je vödano za nesnovno kulturno erbo, stere šege so na lišti UNESCO svetovne dediščine. Naš program na odri je poglednila naša pri tom borovom gostüvanji, ka s sküpno močjauv se leko tak vöspelalo. Nejnazadnje lapau Baug plati porabski etnologinji Mariji Kozar, ka je od začetka vodila tau delo pa zdaj, gda je prejkdala Iluški Bartakovič, do zadnje minute skaučila na pomauč, če je trbölo, tanače dala pa vüpanje, ka de vse vredi. Iluška Bartakovič je pa zdaj oprvin vodila pripravlanje na té program pa bila aktivna čalarica, tak ka nej léko delo mejla. Porabje, 23. junija 2022 Margit Mayer Gašpar ŽELEZNA ŽUPANIJA Paut za bicikline Največ biciklinov je te bilau pa te so se nücali, gda še nej bilau ali je samo malo avtonov bilau. Lüstvo je z biciklinom odlo delat, pred fabrikami, šaulami, inštitucijami so duga stojala bila, kama so bicikline dolapostavili. Sprvoga so samo vogrske bicikline odavali, sledkar, po sedemdeseti lejtaj, so začnili rusuške bicikiline tö odvati, depa tej so pulonja telko nej bili vrejdni kak domanji. Kak je vsigdar več motorov pa avtonov bilau, tak se je menje lüstva vozilo z biciklinom. Najmenje biciklinov pa biciklistov je v devetdeseti lejtaj bilau. Potejm, najbola v velki varašaj, so se začnili znauva z biciklinom voziti, zavolo velkoga prometa, pa ta tendenca še gnesden drži. Gnesden vejn še bola, zato ka je dragi benzin, z biciklinom se »zeleno« leko vozimo, tretjo je pa tau, ka z biciklinom se voziti je fejst zdravo. Vejn dosta več lüstva bi se vozilo, če bi dosta več kolesarskij pauti meli kak na Vogrskom tak v Železni županiji. Zato ka brezi kolesarski poti je v velki varašaj fejst nevarno, po vasaj pa, gde so pa sploj slabe pauti, samo težko se leko z biciklinom vozi. Evropska unija fejst podpira izgradnjo kolesraskij poti, kak v po cejloj Uniji tak pri nas v Železni županiji. Že več načrtov se je naredlo, depa k tauma, ka se leko začne ceste zidati, dosta dokumentacije trbej pa vsa dovoljenja morajo dobiti. Največ pogojov je tam, gde je zaščitena pokrajina ali spade pod Natura 2000. Prva paut, stera de se tau leto naredla, je 3,3 kilomejtra duga med Sombotelom pa vesi Söpte, stera, če se napravi, de 14,4 milijauna forintov koštala. Zvün tauga se že delajo načrti za pauti Sárvár – Hegyközség, Vép - Porpác, Celldömölk - Izsákfa pa kolesarska paut Železna zavesa v Toronyu. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slobaud je vzela Agneš Jager (1942-2022) Umrla je Borbála Horváth (1927 – 2022) Največ pridobila stranka Gibanje Svoboda Sodeč po anketi Dela je v zadnjem mesecu največ pridobila stranka Gibanje Svoboda, ki uživa 31-odstotno podporo, nekaj manj pa je podpora zrasla največji opozicijski stranki SDS. Če bi bile volitve jutri, bi bil vrstni red šestih strank enak, kot je bil 24. aprila, kaže zadnja junijska anketa, ki jo je za časopis Delo opravila Mediana. Anketa je potekala med 6. in 9. junijem, sodelovalo je 714 ljudi. Gibanju Svoboda, ki bi ga maja podprlo 26,4 odstotka vprašanih, je tako podpora v tem mesecu zrasla za 4,6 odstotne točke. SDS pa ima v primerjavi z majem za 3,4 odstotne točke višjo podporo, in sicer bi ga podprlo 21,4 odstotka anketiranih. NSi-ju se je podpora zvišala za eno odstotno točko, na 7,1 odstotka, s tem pa je stranka ohranila tretje mesto. SD-ju pa se je podpora zvišala za 1,4 odstotne točke, na 5,8 odstotka. Izid za Levico je s 4,2 odstotka podpore povsem enak, kot je bil maja. Z novim sklicem vlade in državnega zbora je lestvica priljubljenosti politikov spremenila podobo. Na vrhu lestvice priljubljenosti že drugi mesec zapored ostaja predsednik vlade Robert Golob, sledi mu minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, na tretjem mestu pa je predsednik republike Borut Pahor. Nej tak dugo nazaj je slobaud če je mejla, je nam tö vsigdar od živlenja vzela Agneš Jager, prinesla kakšen CD. po dekliško Svetec, stera je že V zadnji lejtaj ji je zdravdje nej 50 lejt živala v Deutschlandi, tak slüžilo, kak bi trbelo, 2019. dapa gda je mogla, je vsikšo leta je zgibila moža tö. O njeleto prišla na Porabski den. noj smrti je Annuški Penzeš Agneš Svetec se je narodila na Gorenjom Seniki v völkoj držini, zatok je že mlada odišla iskat svojo srečo na tihinsko. Z možaum Stanislavom Jagerom, steri je biu Slovenec iz Slovenije, sta živala pa si držino ustvaurila v Nemčiji. Agneš je bila trno navezana na svojo slovensko krajino, če rejsan je bližanje žlate več nej mejla v Porabji, je zatok nagausti domau ojdla. Največkrat go je gorpri- Agneš Jager (Svetec) pa Annuška Penzeš na razstavi o Kosinoj fabriki jala njena padaškinja Annuška Penzeš, skurok vakšo leto so z držinov vred glas dau njeni sin, Annuška pri njej bili. pa je prosila, če bi leko tau naAgneš je svoj dopust vsigdar pisali v novinaj, naj za njeno tak planejrala, ka bi leko priš- smrt, stera go je dosegnila v la na Srečanje Porabskih Slo- 80. leti starosti, zvejo vsi, steri vencov ali Porabski den, trno so go poznali pa radi meli. rada se je srečala s starimi Ona je ena od tisti Porabski znanci pa nekdenešnjimi pa- Slovenk, za stere – kak piše daši. Večkrat je prišla v naše na spomenikaj po naši vasaj – uredništvo tö, mejla je pri- doma že samo vözvonijo. Naj štölane naše novine. Rada je počiva vu meri! poslüšala slovensko muziko, M. Sukič Pred nekaj dnevi sem izvedela (tudi gornjeseniška šola je dobila obvestilo), da je v 95. letu starosti umrla nekdanja ravnateljica gornjeseniške šole Borbála Horváth. Bori, kot smo jo imenovali, je leta 1957 prišla na Gornji Senik. Če želim točneje povedati, bila je poslana na Gornji Senik. Uči- Veliko povpraševanje po gostinskih delavcih Deležniki v turizmu in gostinstvu opozarjajo na veliko pomanjkanje kadra. Kuharji in natakarji so v tem obdobju leta najbolj iskani poklici, veliko povpraševanje je tudi po pomočnikih v kuhinji, sobaricah in receptorjih, podjetja pa iščejo tudi turistične delavce, delivce hrane in picopeke. Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je pojasnil, da se obsežno število zaposlenih, ki so se v epidemiji covida-19 prezaposlili v druge gospodarske dejavnosti, ni vrnilo. Po grobih ocenah naj bi v letošnji poletni sezoni primanjkovalo od 15 do 20 odstotkov zaposlenih. www.radiomonoster.com www.porabje.hu Slovo od šole v Gersekarátu, kamor je Bori povabila tudi mene telji v tistem času si niso sami izbrali delovnega mesta, temveč so šli tja, kamor jih je poslala prosveta z ukrepom. Profesorica geografije je začela poučevati v Becsehelyu, velikokrat je omenjala ta kraj, saj se je zelo dobro počutila tam. Ko je nekdanji ravnatelj gornjeseniške šole Karoly Gašpar nastopil službo na okrajnem svetu v Monoštru, ga je nasledila Borbála Horváth. Vodenje šole ni bilo enostavno v tistem času, učencev na šoli je bilo več kot 300. Pouk je potekal izmenično – dopoldne in popoldne – saj šola ni imela zadosti učilnic. Težave je delal tudi jezik, otroci so se med sabo pogovarjali slovensko, v porabskem narečju, madžarski so se težko izražali, saj tega jezika niso dobro poznali. Kljub vsem težavam je ravnateljica dobro opravljala svoje delo. Srečna sem, da sem od leta 1969 lahko sodelovala z njo kot podravnateljica, veliko sem se naučila od nje, to znanje mi je kasneje veliko koristilo in pomagalo. Njen optimizem, verovanje v človeka, naklonjenost otrokom in spoštovanje službe so mi postali zgled. V 1970-ih letih so šolo dogradili, razširili z novim traktom, tako smo ukinili popoldanski pouk, delo je postalo lažje. Naše skupno veselje ni trajalo dolgo, saj se je v šolskem okraju spet pojavila problematična šola (Gersekarát) in so Bori z enega dneva na drugi dan premestili v ta kraj za ravnateljico. Sama sem bila v tistem času na porodniškem dopustu, še posloviti se nisva mogli. Naslednji dan sem morala prevzeti njeno mesto in delo na seniški šoli. Ona je do leta 1982, ko je šla v pokoj, uspešno vodila šolo v Gersekarátu. Dvajset let delati na istem delovnem mestu je lep dosežek. Njeni nekdanji učenci na Gornjem Seniku je niso pozabili. Če so imeli obletnice ali srečanja, so jo zmeraj povabili in ona je z veseljem prišla, če je le utegnila. Prišla je iz Székesfehérvárja, kamor se je po upokojitvi odselila, da bi bila bliže bratu in njegovi družini. Tu jo je dosegla smrt. Ostala nam bo v lepem spominu. Naj počiva v miru. Porabje, 23. junija 2022 Erika Glanz upokojena ravnateljica gornjeseniške šole 7 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... NARAVNA SENCA NA VRTU Z VZPENJALKAMI IN OVIJALKAMI Naravna senca na vrtu ali terasi je z vzpenjalkami in ovijalkami najbolj prijetna. Vrtne vzpenjalke lahko uporab- senci, »GLAVO« pa na soncu. Zato ga posadimo na takšno mesto, kjer bodo korenine zaščitene pred pregrevanjem, po- Sadimo jo v polsenčen prostor in jo v začetku rasti izdatno zalivamo. Pozneje zaradi bujne rasti rabi močno oporo. SROBOT ljamo v vrtu za prekrivanje neuglednih zidov, latnikov, ograj in masivno pergolo. Lahko pa jih posadimo ob suhem drevesu, ki ga nismo odstranili. Za tak namen je primerna okrasna trta, ki je bujne rasti. Čez leto ima sveže zelene liste, ki se jeseni obarvajo v ognjeno rdečo barvo. Enako uporaben je bršljan, ki ima to prednost, da je zimzelen. V nekaj letih prekrije steno, ki smo jo hoteli skriti. Z oprijemalnimi koreninicami se tesno oprime opore, da se vzpenja. AKEBIJA je zelo bujne rasti, zato je primerna za prekrivanje objektov, ki bi jih radi hitro ozelenili. Listi so pernato sestavljeni, eliptični na dolgih pecljih, prav tako cvetovi rjavo vijolične barve in prijetno dišijo. Plodovi pa so podobni kumaram, dolgi 10 – 15 cm, in se pojavijo jeseni. Akebija je zelo skromna rastlina in uspeva na soncu in v senci. Bolezni in škodljivci je ne napadajo. SROBOT (klematis) razvrščamo med najlepše vrtne plezalke. Nekateri cvetovi so veliki, razprti, drugi pa drobni, komaj opazni. Zanimivi so tudi plodovi, posebno ko postanejo pestiči puhasti. Paziti moramo, da srobota ne posadimo na žgoče sonce. Saj za njega je znano pravilo, »NOGE« mora imeti v ozelenimo pust in mrtev beton ter ga spremenimo v cvetoč vrt. Cvetijo celo poletje. Odstranjujemo suhe in poškodovane AKEBIJA ganjke pa speljemo na sončno stran. Rad ima dobro uležan gnoj, hranilno prst, bogato z apnom, ki je dovolj vlažna in zračna. Srobote moramo tudi GLICINIJA ali modri dež je ovijava vzpenjalka z dišečimi cvetovi, ki so lahko v modri, beli ali rožnati barvi. Je zelo agresivne rasti, zraste tudi do 15 metrov. KOVAČNIK obrezovati, da jih pomlajujemo. Obrezujemo jih različno, glede na čas cvetenja. Spomladi cvetoče rastline obrezujemo po cvetenju, poleti in jeseni, cvetoče pa zgodaj spomladi, preden odženejo. KOVAČNIK (rod Lonicera) je zelo znan. So zimzeleni ali listopadni grmi, med njimi tudi plezalke. So skromne rastline in jih vzgajamo zaradi bogatega cvetenja. Nekatere sorte tudi intenzivno dišijo. V višino zraste do 4 metre. Obrezujemo jih po cvetenju. VZPENJAVA HORTENZIJA ima bele pladnjaste cvetove, ki cvetijo od junija do konca julija. Po prvem bogatem cvetenju jo obrežemo, da vzpodbudimo ponovno cvetenje, ponovno rez pa opravimo pozimi. Pri nakupu izbiramo glicinijo, ki je vzgojena iz potaknjenca, ki bogato cveti, tako si bomo zagotovili rastlino, ki ima enake lastnosti kot matična rastlina. Rastlina, vzgojena iz semena, ponavadi zelo pozno cveti ali nikoli. Omenim naj še pasijonko, bougenvilejo, jasminova troba, zimzeleni rumeni jasmin, kobejo, zvezdnati slak, kivi in seveda vrtnice, ki zavzamejo posebno mesto za sajenje pergole. Z vrtnicami oživimo in poganjke in poganjke vežemo na oporo. Izbor vzpenjalk je zelo velik, tako enoletnih ali trajnih, zimzelenih ali listopadnih, nekatere celo v jeseni pocvitajo. Uporabljamo jih tudi zaradi rezanega cvetja npr. vrtnice. Vrt brez sence je poleti lahko popolnoma nekoristen in neuporaben, zato je dobro imeti na vrtu pergolo, lahko je iz kovine ali lesa in jo zasadimo z vzpenjalkami ali ovijalkami, oziroma kot tudi pravimo popenjavkami. Senca pergole vzpenjalkam daje prijetnejšo mikroklimo kot senca enoplastnega senčila. Slabost pa je, da nekatere moti morebitno odpadanje listov, plodov in cvetov. Obenem vzpenjalke pomagajo varčevati z energijo. Pozimi zimzelene vzpenjalke varujejo pred hladnim vetrom, poleti listi hladijo stene, hkrati pa varujejo pred dežjem, ki se odbija od listov. Ti prihranki so dokaj veliki in jih v tujini s pridom izkoriščajo. MORDA NISTE VEDELI … Žal so jagode pri kovačniku strupene, na kar moramo biti pozorni. Porabje, 23. junija 2022 Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet ... DO MADŽARSKE Madžari dvakrat premagali Angleže Madžarska nogometna reprezentanca je v desetih dneh dvakrat premagala Angleže v Ligi narodov. Prva tekma je bila v Budimpešti (1:0) za zaprtimi vrati, gledalci so bili osnovnošolski učenci in njihovi spremljevalci, saj je UEFA zaradi rasističnih pojavov na eni od prejšnjih tekem kaznovala madžarsko reprezentanco. Tisk – predvsem angleški – se po tekmi ni ukvarjal toliko z igro in porazom angleške reprezentance, temveč s tem, da so otroci žvižgali, ko so Angleži na začetku tekme kleče protestirali proti rasizmu. Po drugi tekmi, ki je bila v Angliji, madžarski tisk piše o zgodovinski zmagi, saj je madžarska reprezentanca s 4:0 premagala Angleže na domačih tleh. Kaj takega se ni zgodilo od časa Puskása, ko so Madžari Angleže premagali s 6:3. Marco Rossi, selektor madžarske reprezentance, je po tekmi dejal, da upa, da si je s tem dejanjem zagotovil, da se ga bodo po njegovi smrti – naj se zgodi ta čim kasneje – na madžarskih stadionih spominjali z minuto molka. Madžarska reprezentanca je v svoji skupini, v kateri sta še Nemčija in Italija, trenutno na prvem mestu. Naslednja tekma jo čaka septembra v Nemčiji. Občinske in evropske volitve na isti dan? Vodja poslanskega kluba FIDESZ-a Máté Kocsis je pripravil predlog, po katerem naj bi se občinske volitve in volitve v Evropski parlament leta 2024 odvijale hkrati. S tem bi proračun privarčeval od 9 do 10 milijard forintov. Na vprašanje, ali ne bo zaradi tega nastal ustavni spor, je odgovoril, da zadeva ni sporna, volitve bi bile sicer maja, toda mandat sedanjih županov in občinskih svetnikov bi trajal do oktobra leta 2024. Volivci bi občinske vodilje izvolili za mandat, ki bo trajal od oktobra 2024 do oktobra 2029. Vodja poslanskega kluba bo novelo zakona vložil v parlament ta teden. 8 Parcetkorca V šauli so go tak zvali ka Mari- brgaum bili pa najprvin sem belo k tauma, sploj pa tak, ka ja, doma v vesi je Magdi, zato ga tiskati mogla. Gda sem do smo vedli, ka so Rusi delali z ka je krščena kak Marija Mag- nogometnoga igrišča prišla, ženskami v drügoj svetovnoj dalena. Po možej se Bartako- tam sem na biciklin vsela pa bojni.« vič zove, v Števanov- Kelko vas je mlajšov bilau ci se je naraudila, doma? gde še gnesden žive »Štirdje smo bilej, mejla sem s srejdnjim sinaum. dva mlajša brata pa mejla Gda je osnovno šausem ednoga starejšoga brata, lo vözopojdla, nej je Piština. On se je nej sto tadamejla volau nej na le včiti, zato ka on je za peka grünti, nej v fabriki üšo. Tistoga ipa, gda je nej delati, zato se je za bilau krüja, tau je fejst dobra učiteljco vönavčila meštrija bejla. Če sploj nika ali kak se tau na štedjesti nej bilau, krü smo vsigvanovskom tali pradar meli na stauli.« vi, za parcetkorco. - Zaka ste se vi tadale včili? Sledkar, proto konca »Zato ka dja sem nej stejla dela, so go imenovali nej na grünti delati pa nej v za ravnateljico šaule, fabriki, zavolo toga sem se te depa ona je potejm tadala včila pa tak sem partö ranč taša prausna cetkorca gratala. Gda sem Magda med gledanjom stari kejpov parcetkorca ostala, gimnazijo zgotauvila, dja sem kak gda je začnila mejla reden sprejemni izpit včiti. se pau vöre pelala pa sem v napravlani za učiteljišče, depa - Tetica Magdi, kak ste se vi gimnaziji bila.« nej so me gorvzeli.« doma v Števanovci po iži - Steroga leta ste začnili prvi - Zaka? zvali? razred v gimnaziji? »Zato ka so stariške pavri bi»Mi smo doma Vrnji Šauštrni »Ranč leta 1956, gda je revo- lej pa zavolo toga so te name bili, dekliško sem se pa Don- lucija bila, dobro se spaum- nej goravzeli. Za dva tjedna so čec Marija Magdalena zvala.« - Lejpo ime, oča ali mati so vam ga vöodabrali? »Ativa se je Magdolna vidla, mamej pa Marija, tak sem te obadvaujo ime dobila. Mena se še gnesden vidi tau ime, istina, ka dja sem doma vsigdar bola Magduš bila, v šauli so mi pa bola Marija gončali.« - Mate več stari črno-bejli kejpov, med njimi so vaši portreti tö, gde kratke vlase mate. Tistoga reda, gda ste Magda v odbojkarski ekipi na učiteljišči (stogi prva z lejve) vi mladi bili, so nej bola kite nosili? »Dja, gda sem v prvi razred nim, tam pod brgaum kak poslali edno pismo, gde so mi odla v gimnazijo, te sem še je „lőtér”, sploj dosta Rusov na znanje dali, ka znauva leko tjite mejla pa vejdla sem si ji bilau. Oča pa mati so se fejst napravim eden izredni izpit. splesti tö. Sledkar je že drüga bojali pa so mi vsikši den ta- Za te izpit sem dva kedna daumoda bejla, bola kratke vlase prajli, nej ka bi njim kaj gon- bila, ka se leko pripravim, je mladina nosila, tak sem si čala, samo te, če se mi poklau- depa tak, ka sem v šaulo tö dja tö dala dolazrezati.« nijo. Depa nikdar niša baja mogla odti, tak ka težko je - Kak ste odli v gimnazijo, te nej bejla, vsikši zranjak so se bilau.« je že vozo avtobus? lopau poklonili, dja nazaj pa - Doma je tü trbelo delati pa »Bus je že biu, depa nej je tak telko je bilau vse. Nej sem se pomagati? vozo, ka bi dja leko z busom bojala, zato ka sem nej vejdla, »Stariške so že komaj čakali, v gimnazijo se vozila. Vsakši ka je tau, bojati se. Zdaj, če si aj domau priden, zato ka dosden sem se z biciklinom pe- nazaj brodim, zdaj vidim, kak- ta dela je bilau pa pomagati je lala, tau istina, ka smo pod šno batrivnost (pogum) je tr- trbelo. Dja nikdar sem se nej trucala, zato ka te je tašo mlajšom ranč nej na misli prišlo, ka bi leko pravli starišom, ka nedo delali. Tau tü istina, ka »Tau smo kolegice, stere demo prejk v pionirski tabor na obed. Tau je vsikši den tak bilau, te čas, ka smo pejški šli, smo si leko malo kaj pripovejdali pa pogučali.« - Mate eden kejp, gde ste z rokometaši dolavzeti? »Tau so nej rokometaši, tau smo tisti, steri smo odbojko (röplabda) špilali. Dja sem tak daubila volau za tau na učiteljišči, ka odbojke v Števanovci nej bilau, istina, ka sem mala bejla, depa flajsna sem bejla pa dobMagda s kasnejšim možaum, gda ste samo re začetne udarce (szerva) sem mejla.« eške pojep pa dekla bila - Dobro je bilau v oča nikdar nej zapovejdo, ka števanovski šauli včiti? mujs moraš, bola me je lopau »Tistoga reda je nej bilau telko proso, tak ka človek duplan- možnosti kak zdaj, töj je bilau sko nej mogo tau prajti, ka delo, tau sem vzela, depa tau nemo delo. Mi doma s stariša- gvüšno, ka lejpa lejta sem mi vsigdar vse smo se pogon- doživela v števanovskoj šauli. čali pri večerji pri stauli, še tau Depa če bi mejla možnost pa tö, ka drügi zranjek sto ka de volau, leko bi üšla drugam dedelo.« lat, zato ka sem naredla voz- Ka ste meli tašoga reda na niški izpit za avto. Mejla sem stauli, ka je bila večerdja? edno škodo, stera je sploj dob»Meli smo krave, mlejko je ra bejla, vsigdar vsepovsedik bilau, segnjeno mlejko, mlej- me je taodpelala, še v velkom čen kave, depa tau sem dja snegej tö. Zato ka ozark mejla nej mejla rada zavolo mezd- motor pa tau je pozimi velka re, bola sem črni kafej pila. prednost bila, sedemdvajsti Mesau je samo v nedelo bilau lejt sem se vozila z njauf, fejst ali če je med kednom kakšni sem go rada mejla.« svetek bejo, ovak nej.« -Vi ste vsigdar fejst aktivni - Mate eden skupni kejp z bili, še potistim tö, ka ste v možaum, tü sta že oženjeni- penzijo odišli, vejpa dugo va bila? lejt ste vodili števanovski »Še nej, tau je te bilau, gda sva ženski pevski zbor. Ka zdaj še samo odla, te je taša šega delate, gda ste cejli den bejla, ka mladi, gda so si par doma? najšli, te so v Varaš šli k foto- »Delo je zavole, tjöjam, pegrafa.« čem, v bauto odim, družino - Mate eden taši kejp, gde ste mam, stero večkrat povabim tri ženske dolavzete, vi pa še se domau, depa ranč tak dosta dvej, sto so one? odim dja tö k njim. Kak mena »Tau so kolegice, s sterima tak njim je tau velko veseldje.« smo v števanovskoj šauli včili, (Kejp na 1. strani: Magda s Irena Pavlič, dja pa Irena Lá- kolegicama Ireno Pavlič pa badi.« Ireno Lábadi.) - Pa sto so tej, s sterimi ste na Karči Holec pauti dolavzeti? Porabje, 23. junija 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo našo paut v Zidanom Mosti zgotovili. Tam se z enoga kraja Savinjska dolina zgotovi, z drugoga pa Posavje (od njega smo že pripovejdali) ranč tak. Tadale don po reki Savi se ena druga krajina začne, gnes se njoj Posavje pravi. Ta krajina vse do granice s Hrvaško sega. Vse kaulak nje pa na njoj nam pripovejda, kak je inda bilau, zavole toga se leko na pauti najde. Na pauti s čunaklinom nas najprva Radeče čakajo. Staro menje, stare meštrije Po nesterni teorijaj aj bi menje Radeče iz imena Radegost šifti stavlali. Od toga nam eden oltar pripovejda. Zdaj več nej s šiftom, z brodom Inda so na takšni splavaj lejs po Savi spravlali. Gnes se v Radečaj po njoj turisti »vozijo«. Prvi dokumenti nam od leta 1563 pripovejdajo, ka brodari so v Radečaj porcije mogli plačati, če so škeli tadale po njoj svoje delo opravlati. prišlo. Eni pravijo, aj bi tau biu stari slavski baug. Depa bole bi prajli, ka tak je kakšnomi slavskomi velikaši ime bilau. Zato ka skur gnako menje je velikaš emo, iz steroga je Radgona vöprišla. Depa eške prvi so naši stari na tau mesto tadale demo. Po enom menjšom pa enom velkom meandri (kanyar) smo v Sevnico prišli. Če so Radeče na lejvom brejgi Save, Sevnica na pravom brejgi stodji. Nam pa njeno menje tö od stari Slavov pripovejda. Zaprav, tisto menje, steroga so njoj »selo« najdemo. Kak cejla ta krajina skrak Save je Sevnica tö dosta lagvoga doživela. Törki so se po dolini Save gor pa doj naganjali, pavri so se prauti velikašom gorzdigavali. V stari časaj pa so se od vsega lidge najbole küge bodjali. Té beteg je Sevnico nej samo gnauk skur na nikoj djau. Ja, po vodi se je dosta lidi vozilo, nisterni so beteg s seuv prinesli. V cejloj zgodovini je Sevnica vküper s Krškim najbole po velkom kmečkom punti (parasztfelkelés) poznana. Velko bitje Kak obečano, po Savi pomalek v Krško pridemo. Kak v Sevnici tü je tö velki kmečki punt biu. Punt iz nemške rejču »bunt« vöpride. Bole po gnešnje bi prajli buniti se, depa vsikši punt, steroga poznamo, je krvavi biu. Té, od steroga mo pripovejdali, pa najbole krvavi. Najprva pa, zakoj je do njega sploj prišlo. Pavri so vse bole žmetno živeli. Po krajini so bisneli Törki, plemenitaši, gospaudje pa so od pavrov vse več škeli meti, vse več so za nji mogli delati. Tau delo se tlaka zove, pavri so tlačani bili. Vse bole so na tau brodili, kak tomi konec trbej naprajti, gospaude tazagnati, uni pa aj Takšno je Krško gnes, najbole po nukelarni centrali poznano. Grad više njega pa eške gnesden od stari časov parpovejda. Baron Janez Vajkard Valvasor je v Krškom nin 100 lejt po Dalmatini živo pa delo. Naraudo je se v Ljubljani, 1693 je v Krškom, 52 lejt star, premino. Od toga človeka bi leko na dugo pa na šörko pisali. Trno včeni človek je biu. Ovak pa je profesionalen sodak, oficejr biu. Njegvi sodacke so se prauti Törkom pri Monoštri bili. Vejmo, tau je 1664. leta bilau. skrak Save prišli, že je imperij iz Rima tü biu. Mansio se je mesto zvalo, na šterom so se v stari papejraj najšli: Zellnitz po nenškom napisano. Gda ga v slovensko rejč obrnemo, v bi cejlo zemlo prejkvzeli. Bole so se časari v Beči taužili, vse vekši teror se je nad njimi zga- njo. Že so dobro organizejrani bili, tak je 28. januara 1573 v več hrvaški pa slovenski krajinaj punt vövdaro. Svojo vlado so naprajli, stera je zmejs med drugim škela, aj se več na poš- falate raznok vtrgnoli. Lidge zgodovino delajo Krško nej nigdar velki varaš biu, depa v njem so velki Slovenci delali pa živeli. Od Jurija Više Sevnice rejsan lejpi grad stodji. Ne vej se, gda aj bi ga oprvin gor zozijdali. Po nesterni teorijaj aj bi že kaulak leta 1000 na brgej stau. Ene stejne, 2,6 mejterov kuste, od toga pripovejdajo. Ovak pa se je na njem pa kaulak njega vsefele godilo. V časi reformacije je v njen bila »lütrova molilnica«, v steroj so se lüterani na skrivma dobivali pa molili. V njej je na bože slüžbe velki pisatel Jurij Dalmatin tö ojdo. tijaj pa rekaj porcije ne plačüvlejo, naj se enja cerkvi davati pa aj se granice zmejs med krajinami dojpovejo. Z vsejm tejm v sebi so v bitje šli. Nej samo eden grad so prejkvzeli, njiva vojska je vse vekša bila, depa gospaudje so nazaj vdarili. Tak je že 5. februara v Krškom do velkoga bitja prišlo, v sterom so kmetovge oprvin do kraja zbiti bili. S tejm je punt v slovenski krajinaj vcejlak na nikoj prišo. Neje eške vse zgübleno bilau. Slejdnje velko bitje bi leko vse obranualo. Depa 9. februara se je vse zgotovilo. Matija Gubec se je s svojimi 10 000 pavri štiri vöre na živlenje pa smrt bojno. Vse je zaman bilau, baronova sodačija ji je več kak polonje bujla. Tau se je na Hrvaškom pri Gornji Stubicaj godlilo. Preveč dosta pavrov, steri so živi ostanoli, so obesili ali pa je v vauzo lüčili. Vsem so zemlau pa rame vkrajvzejli, njive držine so brezi vsega ostanole. Matija Gubec je biu v Zagreb odpelani, tam je 15. februara na žrdjavi traun si mogo gor sesti, na glavau pa so njemi žrdjavo krauno dali. Potejm so ga s konjami na štiri Porabje, 23. junija 2022 Dalmatina, steri se je v Krškom naraudo, smo neka že povedali. Vcejlak skrak njega trbej Adama Bohoriča dati. Oba sta po krajini nauvo vörvanje Martina Lutra na velke včila. Ranč Bohorič je prvo knjigo za včenje slovenščine napiso. Kaulak leta 1550 je v Krškon šaulo za mlejše emo, gda se je Dalmatin eške kuman naraudo. Depa vseeno sta stari Bohorič pa mladi Dalmatin knjige vküper pisala, iz drugi gezikov v slovenskoga obračala. Ja lüterani ali avangeličani so velko skrb za domanjo rejč meli. Zatoga volo tö so se cejle krajine začnile poklanjati nauvi vöri, dokječ je prautireformacija zvejkšoga vse v krvi doj stavila. Valvasor je najbole po enoj svojoj velkoj knjigi poznani. Tau je knjiga Slava vojvodine Krajnske. Kranjska je inda za velko krajina, vse do maurdja, valala. Gnes Kranjsko kak krajino z gorami poznamo, inda je tau vse drugo znamenüvalo. Kak je Valvasor po Savi »ojdo«, tak mi po Savi drgauč demo, dosta nas eške čaka. Miki Roš 10 O Porabskom dnevi v kejpaj pa rečaj Ižo s krüšno pečjauv so prejkdali: domanji žüpan Andraš Dončec, slovenski veleposlanik Marjan Cencen, predstavnica madžarskoga ministrstva Valéria Jusztin, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss pa predsednik DSS Karel Holec. K sveti meši so prišli bole domanji lidgé iz naši vesnic, na kejpi Andovčani, Varašanci pa Veričani. Zatok, ka je trnok vrauče bilau, so se bole pod strejo skrili. Pri sveti meši so spejvali pevci seničkoga zbora Avgust Pavel pa števanovskoga cerkvenoga zbora. Sprvajo nji je zborovodja pa kantor Ciril Kozar. Priznanja Za Porabje je prejkdala predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács. Na kejpi z Attilo Gyečekom, steri že duga-duga lejta spejva pri Mešanom pevskom zbori Avgust Pavel pa ovak je tö aktiven v vesi. Dvej nagrajenki: Marijana Kovač največ dela s penzionisti, je aktivna v več kulturni skupinaj (spejva, pleše pa igra v gledališki igraj), etnologinja Jekla Pšajd skrbi za tau, naj se nej bi zgibila kulturna erba Porabski Slovencov. Ranč tak za svojo erbo skrbijo domanji lidgé na Verici, steri so vküppobrali stare fotografije pa pripravili razstavo z naslovom Domači obrazi. Veričani so pripravili zanimivo igro z domanjimi hišnimi imeni. Če so lidgé meli volo, so leko vönajšli, iz kakšne rejči je gratalo določeno hišno ime ali ka pomejni. Samo pohvaliti je, ka so stara ižina menja na tablicaj vösklali na iže. Zadvečerek pa večer je v dobro volau spravlo pa plesat zvau stare in mlade ansambel Modrijani. Nikomi se je nej trbelo moliti, plac pred odrom je brž puni grato. MS Porabje, 23. junija 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Piščanec pečen na steklenici, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:35 TV-izložba, 11:50 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:25 TV-izložba, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:00 TV-izložba, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Kako »vidijo« slepi, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:00 Šef doma: Chefovska pojedina, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Pogovor s predsednikom države, 21:00 Proslava ob dnevu državnosti, 22:15 Odmevi, Šport, 22:55 Slovenska suita, Aldo Kumar (Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič), 23:35 Kinoteka: Nevarni ovinki, 1:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:45 Napovedujemo PETEK, 24.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:00 Videotrak, 10:00 Dobro jutro, 13:00 Med Muro in Rabo, 14:00 O živalih in ljudeh, 14:30 Na vrtu, 15:00 Migaj z nami, 15:30 51. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, 16:55 V vrtincu ljubezni, 17:55 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:40 Gospodarstvo, 20:55 Magnet, 21:10 Nepričakovano očka, 23:15 Fajdiga; Bluz črnih revirjev, 0:15 Videonoč SOBOTA, 25.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:00 Male sive celice, 10:40 Infodrom, poletje 2022: Glasba, 10:55 Kapucar, 11:15 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta!: Kako »vidijo« slepi, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Himalajski vrhovi treh Slovenk, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 18:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 2022 »Slovenska pesem - tvoja pesem«, 22:35 Poročila, Šport, Vreme, 23:00 Potovanje, 23:45 Korporacija, 1:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 2:45 Napovedujemo SOBOTA, 25.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 8:00 Spomini: prof. dr. Niko Toš, 10:55 Pogovor s predsednikom države, 11:55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13:30 Proslava ob dnevu državnosti, 15:10 Gajin svet, 17:00 Hrepenenje naroda, 18:00 Domovina praznuje ― slovesnost ob dnevu državnosti, 19:35 Plavanje: Svetovno prvenstvo, 21:00 Sen 1991, 22:20 Sen znala jes: Koncert Rudija Bučarja, 1:00 Videonoč NEDELJA, 26.06.2022, I. spored 7:00 Otroški program, 10:30 Nezmotljivi detektivi, 10:50 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:55 TV-izložba, 15:20 Nikec, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Otok Elba, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Letovišče, 21:10 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Ana Frank: vzporedne zgodbe, 0:00 Za lahko noč: Bojan Gorišek - Philip Glass: Metamorphosis Four, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:35 Napovedujemo NEDELJA, 26.06.2022, II. spored 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:45 Glasbena matineja: Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 9:30 Nova dvajseta, 10:50 Žogarija, 11:30 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 13:10 Pepelko v Zlatem gradu, 14:50 Slovesnost ob dnevu državnosti, 16:20 Odpotovanja: Maroko, 17:40 Ambienti, 18:15 Islandija z Alexandrom Armstrongom, 19:00 Specialna enota Dunaj: Na begu, 20:00 Arena, 21:00 Žrebanje Lota, 21:15 Starodavni gradbeni podvigi: Angkor Vat, 22:10 Tanek led, 23:00 Joker, kviz, 0:10 Videonoč PONEDELJEK, 27.06.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Poletno jutro, 9:00 Otroški program, 10:15 Obzorja duha, 10:50 TV-izložba, 11:05 Šef doma: Chefovska pojedina, 11:30 Danes dol, jutri gor, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Debelost - epidemija sodobnega časa, 14:30 S-prehodi: Sava in Jolanda, prvi slovenski pomorščakinji, 15:05 Dober dan, Koroška, 15:45 Studio Kriškraš, 16:10 Z kot Zofka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:00 Šef doma: Slovita taščina rebra, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:10 Če bi Hitler zmagal, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Hudičeve igre, 23:45 L. van Beethoven, Simfonija št. 1 (Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent Wolfgang Harrer), 0:15 Iz Noči klavirjev: Pianistka Ana Šinkovec, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič (A.Skrjabin: Koncert za klavir in orkester, op. 20), 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo PONEDELJEK, 27.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:00 Poletno jutro, 13:20 Odpotovanja: Maroko, 14:30 Izzivi srebrne generacije, 15:45 Prisluhnimo tišini: Zgodbe, ki jih piše življenje z invalidnostjo, 16:15 Ljudje in zemlja, 17:30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Otok Elba, 18:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Črna kronika, 20:55 Magnet, 21:05 Odpotovanja: Libija, 22:05 Podjetno naprej, 22:35 Lasje, 23:00 Obisk, 23:40 Videonoč TOREK, 28.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro: Poletno jutro, 9:00 Otroški program, 10:10 Opus: Vojna in glasba, 10:45 TV-izložba, 11:00 Šef doma: Slovita taščina rebra, 11:20 Danes dol, jutri gor, 11:50 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Blob – genij brez možganov, 14:30 Duhovni utrip, 14:45 TV-izložba, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:40 Otroški program, 16:10 Firbcologi, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:00 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Ločitve, 21:00 Belorusija, evropska diktatura pod Putinovim škornjem, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Spomini: prof. dr. Niko Toš, Porabje, 23. junija 2022 OD 24. junija DO 30. junija 1:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:30 Napovedujemo TOREK, 28.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 12:10 Dobro jutro: Poletno jutro, 14:30 Avtomobilnost, 15:00 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, 16:10 Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 2022 »Slovenska pesem - tvoja pesem«, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Koda, 20:55 Magnet, 21:10 Osebna vojna, 23:05 NaGlas! 23:40 Videonoč SREDA, 29.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Poletno jutro, 9:00 Otroški program, 10:20 Slovenski magazin, 10:45 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:40 TV-izložba, 11:55 Cunamiji: Grozeče svarilo planetu, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kako izdelati: Športno obutev, 14:30 TV-izložba, 14:45 Rojaki, 15:10 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Vodnik po trajnostni mobilnosti: Hoja, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:00 Čarokuhinja pri atu, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Med zvermi, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Z druge strani Atlantika, 23:45 Vodnik po trajnostni mobilnosti: Hoja, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 29.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:40 Videotrak, 11:40 Poletno jutro, 14:00 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Otok Elba, 14:30 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, 15:45 Robanov Joža, 16:30 Ambienti, 17:20 V vrtincu ljubezni, 18:30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: Predstavitev ekip, 19:55 Panorama, 20:40 Zdravje, 20:55 Magnet, 21:05 Žrebanje Lota, 21:20 Čarobni trenutki glasbe, Montserrat Caballé v vlogi Norme, 22:20 Nisem vaš zamorec, 0:05 Videonoč ČETRTEK, 30.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Poletno jutro, 9:00 Otroški program, 10:20 Vodnik po trajnostni mobilnosti, 10:40 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Burek, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kako izdelati: Zobno ščetko, 14:30 TV-izložba, 14:45 Slovenski utrinki, 15:10 Težišče – Súlypont, 15:50 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Čarokuhinja pri atu: Francoski rogljiči, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Po Islandiji z Alexandrom Armstrongom, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Leteča Holandca, 23:45 Ugriznimo znanost, 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo ČETRTEK, 30.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Poletno jutro, 14:30 Skrivnost barjanskega kolesa, 16:15 Sto let od koroškega plebiscita, 17:25 V petek zvečer, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Znanost in tehnologija, 20:55 Magnet, 21:05 Avtomobilnost, 21:40 Ambienti, 22:15 A. Kumar, Slovenska suita (Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič), 22:50 Slovenska jazz scena: Volkswagner, Laibach, Simfonični orkester RTV in Izidor Leitinger, 0:20 Videonoč Ogled Parlamenta Zveza Slovencev na Madžarskem je 30. obletnico svojega obstoja praznovala lansko leto, zaradi pandemije z enoletno zamudo. Parlamentarna zagovornica Erika Köles Kiss je krovni organizaciji za jubilej podarila ogled stavbe Parlamenta. Zaradi težav, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni, je lahko do uresničitve ogleda prišlo šele sedaj. Člani predsedstva ZSM so se lahko 15. junija ob turistično obarvanem spremstvu zagovornice sprehodili po čudoviti stavbi Parlamenta. FS Zahvalna plaketa Sombotelskim spominčicam 11. junija je predsednik Domoljubnega krajevnega združenja Puconci Jožef Časar pevski skupini Sombotelske spominčice izročil zahvalno plaketo. Pri slovenski hiši v Skansnu Železne županije je priznanje »Za uspešno 15-letno ustvarjalno delovanje v ohranjanju bogate TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács porabske kulturne dediščine in prijateljskega sodelovanja z DKZ Puconci« prevzela članica skupine in predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar. Sombotelske spominčice so v Puconcih nastopile leta 2018, predstavniki tamkajšnjega zdru- ženja pa so želeli obisk vrniti leta 2020. Ker pa je to izbruh pandemije onemogočil, je do izročitve plakete lahko prišlo šele letos. Sombotelčani so Jožefu Časarju tudi čestitali za zahvalo, ki jo je 4. junija prejel od predsednika RS Boruta Pahorja. -dm- Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Pod Srebrnim brejgom … … se nauvi voditelji z draginjo na velki bojnajo. Zaprav, začnili so velko bojno, vej pa energija pa gesti so vsikši den bole dragi. Kak vögleda, do najprva pacin (benzin) pa dizel v roke vzeli. Pravijo, ka ranč zatoga volo je vse drugo tak drago gratalo. Škejo, ka vsikši malo dojpisti. Ka tau znamenüje? Država bi njim kaj kcuj dala, če uni malo vsevküper dojpistijo. Če se tau ne zgodi, de sama začnila regulejrati, kelko de kaj koštalo. Tadale elektrika de na redej. Od toga se eške nika ne vej, kak do cene z neba na zemlau dojzmlatili. Po vsejm tejm pa do se z gestijom pogučavali. No, nej ranč z njim. Od njega do se zgučavali, ka ne bi več tak drago bilau. Vse tau je malo čüdno, če človek televizijo gleda. Tam baute vsikši den obečavajo, kak je njivo gesti najbaukše pa najbole falo gé. Zdaj pa rejsan, što je zaj tü nauri? Vsi tej SPAR, Lidl, Mercator, Hofer pe eške steri na reklamaj vsikši den lidam dojdavajo, kak samo za eno par evronov skur vse dobiš. Človek bi si brodo, ka ne živemo v istom časi, na istom kraji matere Zemle. Finta je v tejm, ka za tisto reklamo delajo, s kem lidi v bauto zovejo. Depa tam se leko vidi, ka za vse drugo zvekšoga tiüma ostanejo. Tau je najvekša istina, stere reklame vö ne pokažejo. Že pa se vej, ka mejseca augusta pacin gvüšno de doj šou pa tak skur do kraja leta ostane. Po drugom kraji pa ekonomisti na velke gučijo, ka bi kaulak dva evrona mogo biti. Bi telko mogo koštati, kak zvekšoga v Evropi vala. Leko, depa kak do po vsejm tejm plače vögledale? Od toga ekonomisti ne gučijo, tau aj sindikati prejkmajo. Prejk so svoje delo slovenski biciklisti vzeli. Primož Roglič znauva pedale klači, kak tau un vej. Šampionski je tira, na, obrača. Že tretjo dirko v tom leti je daubo. Najbaukši na svejti, Tadej Pogačar, si je dva mejseca časa za počivanje vzeu. V Sloveniji je biciklin-histerija vse vekša. Malo, vcejlak malo pa se je futbal-mizerija gorsegrejla. Eške najvejkši optimisti so vüpanje zgibijli, ka slovenska reprezentanca vej kaj več, kak pa zgibiti. Pa se je dun zgodilo, ka gnauk je 0:0 bilau, gnauk pa 2:2 tö. Ranč tau slegnje je dun neka vüpanja dalo. Srbija je že 0:2 baukša bila, na konci pa je 2:2 bilau. Eni so tak srečni bili, kak če bi najbaukši na svejti gratali. Ja, nekšno malo vüpanje se je gorvužgalo, ka dun eške brsati znajo, ka eške neka paunijo. Zatoga volo tö, ka njivi selektor Matjaž Kek je za corono zbetežau. Na njegvom stauci je mladi Boštjan Cesar sejdo, steri je mlade možakare dun motivejrati vedo. Depa kak povejdano, vse tau zdaj nin zar ostane, biciklini naprej pridejo. Aja, atletika tö! Mladi Kristjan Čeh tisto okrauglo stvar, disk se njemi pravi, gnauk najbole dale na svejti vej lüčiti. Na vsej atletski mitingaj je daleč najbaukši, če njemi ranč kaj lagvoga v črvej ne rugače. Najbole za istino, trno velko skrb mora meti, ka pogej ali spidje. Takše njemi je že dosta dobroga taodneslo. Je pa Porabski den na Verici dosta dobroga pa lejpoga prineso. Ne paunijo, kda je v Porabji telko lidi vküper prišlo. Zavolo toga Srebrni brejg že skur dva tedna veselo popejva. Nej samo tiste naute, po steri so lidge plesali, kakša vcejlak že skur tapozablena nauta se tö najde, stera njemi tadale veseldje dela. Najbole nazadnje je nauto Po dolinaj grmi, obliska popejvo. Miki Roš