0 PRIHAJA dobiva zlatoi finsko priznan-’ .^kovo nagrado, je letosl IjJpJa Savo Vovk (levo), najini6 ^avn« delovno odli-fn. Pa Nace Kamičnik wsn0). (poto Primc) Slovenski narod si piše -Sodbo sam! č?^stitev obletnice Koškega zbora, ki je .^asedal pred 37 leti v X korani Šejkovega doma v &Se!VjU’ kjer je pred 37 leti nad Ročevski zbor, in kjer so ,°drom še vedno zapisane' tod' • Cankarieve besede „Na-Nla r bo pisal sodbo sam”, je . * oktobra osrednja priredi-' ob letošnjem prazniku obči-*vočevje( svečana seja občin-•kupščine in izvršnih orga-družbeno-političnih organi-občine. j-^^^ane seje se je udeležil I® član sveta federacije Ivan oek-Matjja, narodni heroji, l^vj^ničarji, delegacije brigad,' Cini '*° domica v kočevski ob-Bj-., ki odbora aktivistov OF. , -^-Kolpa, predstavniki druž-li “'Političnih organizacij ljub-iLi *^e’ ^^hjih občin in bfc iu* med katerimi je e. ^ posebno toplo pozdrav čin 4 ^ogacija iz pobratene obhodil ?°lina P1' TJstu> W i° Je k* pan Edvin Švab. u*i govornik na svečani ikurji.*3^ Predsednik občinske let^ e savo Vovk, ki je ude-ncem seje predstavil pomen »ž01® odposlancev slovenskega (k»eiiLv Kočevju leta 1943 in Vojn kočevske občine v po- za<5 Predvsem P0 v Občin »k'*' 50 P°delili tudi najvišje &ad0- Priznanje .Šeškovo nalete t.’ ^ J° podeljujejo vsako jo u °bčinski praznik. Dobil' {čine c^^drak občinske skup-Pedeliii^0 Vovk: Razen tega so odijv Več državnih delovnih tdeg Vani Najvišjega, red dela z Ustavo, je dobil Nace | Skupno zasnovan jutri! Zdr?VStI°mC v“!azdv0len0 f. ___■ » y Medobčinski svet SZDL Posavie o akciii NNNP 80 in oosavskem zdravstvu I Posavje: usklajen načrt — pot do naglejšega razvoja V Posavju gledajo na razvoj v naslednji petletki z enotnimi očmi, zato pripravljajo ta čas dogovor o skupnih temeljih novega srednjeročnega načrta. Gre zlasti za razvoj znotraj regije, pa tudi za usklajevanje med regijami oziroma republikami. Delovni osnutek dogovora je pretresal na zadnji seji svet posavskih občin. Določil je desetdnevni rok za 'zbiranje pripomb in sklic vseh tistih, ki so odgovorni za posamezna področja. Ker v Posavju ni posebnega zavoda za planiranje, naj bi pri navajanju posameznih nalog in njihovem usklajevanju sodelovali vsi poglavitni nosilci. Gospodarska zbornica bo prevzela področje agroživilstva, rudarstva in turizma, medobčinski svet SZDL razvoj družbenih dejavnosti in krajevnih skupno- ščine v Krškem skupaj z zbornico, Tozd Elektro in območno SIS razvoj energetike in preskrbo z energijo vseh vrst, izvršni svet občinske skupščine v Brežicah komunalno in prometno dejavnost, izvršni svet občinske skupščine v Sevnici gozdarstvo in računalništvo, svet posavskih občin- pa prostorski razvoj, varstvo okolja, kulturne in naravne dediščine. Rok za usklajevanje se bo iztekel 30. oktobra, nakar bo komisija za družbenoekonomske odnose pri svetu posavskih občin pripravila predlog dogovora, katerega sprejem je predviden za zadnji dan. v letu. Med tem bo treba še marsikaj uskladiti z republiko, z njenim izvršnim svetom in zavodom za dru žteno planiranje. Načrtovanje jutrišnje podobe Posavja pojmujejo se-stavljalci kot eno najpomembnejših skupnih akcij v regiji. J. TEPPEY sti, izvršni svet občinske skup- Medobčinski svet SZDL Posavje o akciji NNNP 80 in posavskem zdravstvu Medobčinski svet SZDL Posavje je v ponedeljek poglobljeno razpravljal o aktivnosti SZDL pri izvedbi akcije NNNP 80 in o novi organiziranosti občinske zdravstvene skupnosti in njihovih strokovnih služb. V Posavju bodo, kot vse kaže, do roka, to je do 15. oktobra sprejeli • Na osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov republiške SIS so v posavski regiji izrekli množico pripomb, ki zadevajo ne le področje družbenih dejavnosti, ampak tudi materialno proizvodnjo. Bistvena pripomba na račun skupnih programov SIS družbene dejavnosti je ta, da si od skupnega hleba režejo prevelike kose in da ne upoštevajo omejitev, ki jih narekuje rast družbenega proizvoda. To pomeni zmanjšane občinske programe, na kar pa v Posavju ne pristajajo. programe. Težišče dela bo nato usmerjeno v usposabljanje oziroma izobraževanje čim večjega števila Med krajane samo z resnico Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko meni, da bo treba na problemskih konferencah dati odgovor na vsa vprašanja, ki žulijo krajane, še posebej v zvezi s preskrbo Za nami so prvi tedni politične jeseni. Za SZDL je to čas priprav na najrazličnejše akcije in pereče naloge. Med slednje štejejo letne programske konference, ki jih Dodo najprej izved- KROTITI PREVELIKE APETITE ~ Stabilizacija bo uspela le, če bo veljala za vse. Poskusi kažejo drugače, vsaj za nekatere republiške interesne skupnosti, med katere sodita kulturna in telesnokultuma skupnost. Zaradi tega v brežiški občini zahtevajo, naj tudi v republiki spoštujejo dogovorjene omejitve, saj bodo sicer občinske SIS preveč osiromašene. ODLIČNA OCENA ZA BREŽIŠKA JABOLKA Na sadjarski razstavi v Mariboru,, ki je bila v sklopu kongresa jugoslovanskih sadjarjev, je bil paviljon brežiške Agraric deležen izjemne po-! zomosti. Razstavljeno sadje iz nasadov Agrarie in njenih kooperantov je dobilo najboljšo oceno komisije.! Brežičani so prikazali jabolka novejših sort pa tudi nekaj sort hrušk. li v krajevnih, takoj nato pa še vi občinskih organizacijah. Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, ki je o tem med drugim razpravljal 6. oktobra, meni, da se je nujno izjemno dobro pri-1 praviti zlasti na krajevne pro-! blemske konference. Tudi zategadelj, ker je pričakovati, d&‘ bodo krajam odkrito spregovorili o vprašanjih, ki v živo zadevajo slehernega med nami. Na seji medobčinskega sveta so menili, da bodo barvo in ton nal problemskih konferencah dajale razprave o planiranju, uresničevanju stabilizacijskih ukrepov in preskrbi. Pri planiranju se namreč še vedno zatika, ni sočasnosti in usklajevanja,! hkrati pa porajajoči se planski dokumenti ne odražajo dejanskih možnosti Stabilizacija še vedno prevečkrat uide z vajeti in skrene na stranpot, pojavi razsipništva niso' redki Najbolj pa dviguje temperaturo neurejena preskrba V mesnicah GLASILO KULTURNE SKUPNOSTI Med drugim so se na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti v Črnomlju delegati dogovorili tudi o izhajanju gasila te skupnosti. Glasilo neg bi pripomoglo k boljšemu obveščanju delegatov o vseh vprašanjih s področja kulture in s tem k boljšemu vključevanju delegatov v delo skupščine ter bo izhajalo enkrat na mesec, vsekakor pa pred vsako sejo skupščine. še vedno molijo iz' zidov prazni klini, v trgovinah ni pralnih praškov, podražitve so čedalje pogostnejše. Motnje v preskrbi povzročajo, da tako imenovana politična klima ni najboljša. Udeleženci seje medobčinskega sveta SZDL so menili, da je to realnost in da bi bila tačas kakršnakoli drugpčna ugotovitev metanje peska v oči. Vendar pa ljudje niso nestrpni, hočejo le, da sel dogovori, sporazumi, sklepi in stališča uresničijo, kakor so biU zastavljeni Zato so na seji medobčinskega sveta poudarili, da bo treba udeležencem problemskih konferenc SZDL- brez ovinkov povedati, zakaj mnoge naloge niso bile uresničene. I. Z. ljudi Prizadevali si bodo kadrovsko in gmotno popolniti vse sestavine SLO in preprečiti .pokrivanje" akcij. Te bodo sklenjene v aprilu in. maju prihodnje leto, ko bo zagotovljeno ustrezno spremljanje usposobljenosti; na ta način bodo lahko vaje Usklajevanje ali pravica močnejšega? Ogrožene posavske šole V Posavju obsojajo podvajanje šolskih zmogljivosti na račun zmanjšanja števila dijakov v njihovih šolah in dijaških domovih. Usmerjeno izobraževanje je spet na razpotju, ker usklajevanje med dolenjsko in posavsko regijo nikamor ne pripelje. Tudi svet posavskih občin ne odobrava takih postopkov, saj je neracionalno zbirati denar za prostore, če jih nekaj kilometrov stran že imajo. Tako je na primer Šolski center v Brežicah že izgubil polovico dijakov trgovske stroke in zdaj se isto obeta krški elektrotehniški šoli. Ogrožena pa se počuti nadalje sevniška tudi ocenjevane. MS SZDL je izvolil poseben frontno sestavljeni koordinacijski odbor za akcijo NNNP, ki ga bo vodil predsednik MS Ignac Vin tar. 1. januarja 1981 prenehajo delovati regionalne zdravstvene skupnosti. Zakon o zdravstvenem varstvu' pa dopušča ob ustanovitvi občinskih tudi medobčinske zdravstvene skupnosti .^Posavska tudi partijska stališča so stara že tri leta in so jasna Ce smo uspeli v oblikovanju bančništva in zaposlovanja, ki ugodno odmeva v posavskem združenem delu, ni bojazni, da ne bi prišli tudi do nove organiziranosti zdravstva,"' je poudaril sekretar MS ZKS Miroslav Kambič. Živahna razprava je pripeljala do zaključka, da je bila' sedanja aktivnost v občinskih zdravstvenih skupnostih v zvezi z izvajanjem zakona o zdravstvenem varstvu, ki je bil v veljavi slabo leto, preveč zadržana. Zato MS predlaga občinskim zdravstvenim skupnostim, da ustanovijo iz vrst uporabnikov, izvajalcev in strokovnih služb devetčlansko telo, ki naj prouči skupne stične točke posavskega zdravstva, hkrati pa predlaga samoupravno organiziranost. P. PERC poklicna šola oblačilne stroke, kije SIS. Do sedaj se je okrog 600 te sploh ni v temeljih planov dijakov vozilo iz Posavja v Novo mesto in približno toliko iz Dolenjske v Posavje. Razmetje se bo močno spremenilo, če bo! dolenjska regija vztrajala pri podvajanju šol. To lahko stori, toda brez našega denaija, so poudarili minuli teden na seji sveta posavskih občin. PO POTE*! BREŽIŠKE ČETE Na Rucmanvrhu bo 19.' oktobra množični pohod po poteh brežiške čete, ki ga organizn ra Zveza telesnokultumih organizacij. Pohod bo združen z orientacijskim tekmovanjem in pomeni del dejavnosti v okviru! akcije .Nič nas ne sme presenetiti". Isti dan bo na RucmanvThu. slavilo Planinsko društvo iz Brežic. Za tridesetletnico obstoja bo razvilo svoj prapor. Organizatorji obeh prireditev vabijo k čim večji udeležbi vse organizacije na šolah, v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in JLA. VINKO HAFNER V KOČEVJU - Po razgovoru v Irasu v Kočevju sije Vinko Hafner ogledal tudi del proizvodnih in skladiščnih prostorov te kočevske organizacije zdniženega dela, kije ena največjgi v občini (Foto: Jože Primc) Prihranjenega ne bo nihče vzel Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner na obisku v kočevski občini govoril o delitvi in aktualnih nalogah v sedanjem težkem gospodarskem položaju Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafi\er in predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije Lojze* Mežnarič sta 30. septembra obiskala kočvesko občina Z občinskim političnim aktivom in v delovnih organizacijah ITAS in M damin sta se pogovarjala o uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj, delitvi LETOS JESEN — Listje v teh dneh ' ziatommeno barvo, v goricah so se oglasili sfcnj”1*6 P™ voni P° Pe<^enem kostanju. Prišel je th^erno s sadjem. Ponudba je ob letošnji fflitie Kz k letini obilna, tako vsaj kaže posnetek iz 'iJ* Plantaž* » v Novem mestu, kjer ponujajo jabolka s svoje Po j**. deliši« rezoi*ce Pri Šentjerneju. , Okrogle vitamine“ sort iebii'^0 do ‘n Idared prodajajo na drobno v gajbicah Cena „ /„ .. din kilogram, kar je za 20 odstotkov draže, kot nski jeseni. (Foto: Janez Pavlin) ▼V f JV Po močnejših padavinah se ob koncu tedna obeta ponovno izboljšanje vremena z ohladitvami. po delu, obveščanju delavcev in drugih zadevah. Predstavniki občine so gosta seznanili s tem, da v občini žal stabilizacija še ni postala akcjja množic, pač pa predvsem vodstev organov in organizacij v delovnih organizacijah. Občutne so težave z oskrbo s surovinami, ki jih ponekod ni, razen tega pa so vedno dražje. Realni osebni dohodki so marsikje padli, ta padec pa je treba zadržati, ker je položaj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki že težak. Delitev osebnih dohodkov še mar sikje ni urejena po rezultatih dela. Pravilniki o vrednotenju dela nastajajo prepočasi Marsikje je osebni dohodek odvisen celo predvsem od višine celotnega prihodka namesto od dohodka. Informiranje delavcev je počasno in nezadostno. Marsikje delavci vsem informacijam niti ne verjamejo. Zaradi slabega informiranja pri- haja ponekod do izsiljenih sestankov. Na razgovoru v Itasu je predsednik Hafner dejal, da moramo spoštovati letošnjo resolucijo o gibanju dohodka in osebnih dohodkov. Osebnih dohodkov ne smemo povečevati, če nismo več naredili, če ni kritja v blagu, ker bi to pomenilo le: zviševati cene, kar je udarec stabilizaciji. Delavcu ne bo noben ničesar1 vzel. Če bomo letos slabo gospodarili in preveč delili, bomo prihodnje leto v še težjem položaju, kot smo zdaj. Najti je treba tudi prava merila nagrajevanja za vsakega delavca. Zasebni obrtnik ve, da dela zase, in prav tako mora delavec v proizvodni dobiti občutek, da dela zase in da bo več imel, če bo več naredil. Takrat se bo čutil tudi gospodarja. Pravična merila nagrajevanja pa je (Nadaljevanje na 4. strani) Kdo bo rešil tovarno IGK z Račjega sela? Predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič na obisku v Trebnjem Pretekli teden je trebanjsko občino obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.' Obiskal je Dano na Mirni, trebanjski Trimo in Industrijo gradbene keramike na Račjem selu. V tem tozdu STC (Slovenija ceste - Tehnika) se je pogovarjal o rešitvi težkega položaja. Ta temeljna organizacija, ki že dalj časa posluje s precejšnjo izgubo, bo le-to povečala na 40 milijonov dinarjev. Ker STC ni zainteresiran za sanacijo, ki bi veliko veljala, hkrati pa je vprašljivo tudi nadaljnje povpraševanje po izdelkih te tovarne, obstaja rešitev v priključitvi k drugemu partnerju. Med morebitnimi partnerji omenjajo Gorenje. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik s Machines (I. B. M.) to Instrumentts. Robot ačctku 50.000 dolarji 1990 pa 10.000 do« PdDtoŠNJK. nmvAdMJCi ZAVOD ZA CIN« PRODAJALNE: ' - .•’§#■ ,% DOLENJKA — BLAGOVNICA TREBNJE K POSLOVALNICE MERCATORJA: METLI.KA, NOVE MESTO, R KOČEVJE IN KRŠKO •'• VSE POSLOVALNICE SLOVENIJALESA V LJUBLJANI Jugoslavija ima v svetu izjemen politični ugled. Krepila ga je z doslednim uresničevanjem neuvrščene politike in z neprekinjenim bojem za enakopravno sodelovanje med vsemi državami na svetu. Zato tudi ni čudno, če nam mednarodna skupnost zaupa in se odloča, da sklicuje najrazličnejše sestanke in konference vsesplošnega pomena prav pri Politični ogled Jugoslavije Samo v zadnjem času je bila v Jugoslaviji cela vrsta najrazličnejših mednarodnih zborovanj. Prav zdaj poteka v čudovitem kongresnem centru Sava konferenca UNESCO, razen tega pa smo gostili tudi številne državnike z vsega sveta. Ta teden sta se pri nas mudila kar dva ugledna predstavnika iz neuvrščenih držav, voditelja Gpra in Gvineje, Spiros Kipriani in Sehou Toure. Prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Gprom traja te vrsto let, izredno intenzivno pa od nastanka neuvrščenega gibanja, saj je Oper ena izmed tistih prvih petindvajsetih držav, ki se je udeležila prve konference neuvrščenih na vrhu, ki je bila pred devetnajstimi leti v Beogradu. Izredno plodnim stikom sta položila temelje pokojna predsednika Tito in Makarios. Vsestransko sodelovanje med obema evropskima neuvrščenima državama pa se stopnjuje vse do donenjih dni. Jugoslavija sodi tudi med tiste države, ki se močno prizadevajo za rešitev ciprskega vprašanja. Predsednik predsedstva SFRJ Cvije-tin Mijatovič je svojemu gostu Spirosu Kiprianiju ponovil naše dosledno stališče, da problem Ciper lahko reši le sam, brez vmešavanja od zunaj. Predsednik gvinejske republike Sekou Toure pa se je v Beogradu zaustavil na svoji poti na obisk v DLR Korejo. Svoje kratkotrajno bivanje v Jugoslaviji je ugleden voditelj iz te prijateljske in neuvrščene afriške države izkoristil tudi za govor na generalni konferenci UNESCO, prav tako pa tudi za razgovore z našimi predstavniki, s katerimi je izmenjal mnenja o dvostranskih odnosih, dejavnosti neuvrščenih držav in mednarodni dejavnosti. Sekou Toure je v svojem govoru na konferenci UNESCO posvetil veliko časa spominu na Tita. VOLITVE V ZRN IN NA PORTUGALSKEM Razgibana dejavnost se je nadaljevala tudi na mednarodnem prizorišču. Med njimi so pritegnile pozornost tudi volitve v ZRN in na Portugalskem Tako je za-hodnonemška koalicija socialdemokratov in liberalcev, ki jih vodi Helmut Schmidt, ponovno premagala Straussovo koalicijo krščansko demokratskih strank. Schmidt bo tako ponovno vodil kanclerske posle ZRN. Volili pa so tudi na Portugalskem, kjer prav tako ni prišlo do nobenih preobratov. Desničarska demokratska zveza Francisca Sa Cameira je samo še okrepila svoj položaj in dokazala, da prodor desnice lani ni bi naključje. VASO GASAP lesna industrija 64260 bled ljubljanska telefon:064-77 - 661 telegram:lip bled telex:34525 yu Hpex STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svoiimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpeznost. z barvami pa nam pomaga pri uskla|evanju m poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postel|e z nočnimi omaricami s svoio uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širim in višini ter namenu Sluzi nam lahko za vsakdanji počitek pleten oddih na dopustu vikendu ali ho :elu Struženo pohištvo ,ie izdelano i<*sa lIt : ti n ak.- jno s ''ozormrr nit:i.i ..m^ l'o1 mat zvedb' »Uravnilovka” ovira ustvarjalnost Spodbujen beg od odgovornih in ustverjelnih delovnih mest — Opuščanje norm in drugih meril vrednotenja je treba preprečiti — Razviti sistem dohodka te lani je visdca inflacija prehitela rast osebnih dohodkov, letos pa bo osebni dohodki v tekmi s cenami ie bolj zaostali. Razlika v plačili za nekvalificirano in visoko kvalificirano delo se vse bolj zožuje. Zn rili smo se toiej na robu juravnilovke”. Ob tem je treba vedeti, da so se znatno zmanjšale tudi razUke med dohodki za enako kvalificirane delavce v različnih delavnih organizacijah in da povprečni osebni dohodki po republikah le malo odstopajo od povptečnii jufodovanskii dohodkov. Na zmanjševanje razpona dohodkov je nedvomno najbolj vplivala inflacija, takoj za njo pa moramo upoštevati vpliv družbenih dogovorov in samo- upravnih sporazumov na delitev. Res je, da nam je s pomočjo samoupravnih sporazumov uspelo izboljšati položaj manj' plačanih delavcev, vendar je tre- ba pri tem ugotoviti, da so pri takem načinu delitve strokovnjaki ter visoko kvalificirani delavci zapostavljeni. Alije ob teh dejstvih čudno, če je začel 'pri delitvi osebnega dohodka v delovnih organizacijah prevladovati sistem formalnega vredno-: tenja dela? Vedno manj je delovnih mest, za katera bi veljalo tudi merjenje učinka. Za to so krive različne okoliščine. Razumljivo je, da bo delovna organizacija, ki jo sistem splošne NinpiHjtpomimMfti. Predsedstvo CK ZK Slovenije je na nedavni seji, ki jo je vodil predsednik France Popit, obravnavalo delovanje in organiziranost Zveze komunistov v pripravah na IX. kongres ZK Slovenije. To pa dejansko pomeni začetek vsebinskih in organizacijskih priprav, v katere se mora vse bolj množično vključevati ne le najširši krog komunistov, temveč vsi delovni {judje in občani. Priprave na kongres Ob tem ie predsedstvo posebej opozorilo, da smo poldrugo leto pred kongresom sredi družbenoenkonomskih in političnih procesov in dogajanj, ki neposredno zahtevajo okrepljene napore Zveze komunistov za nadaljnje utrjevanje njene avantgardne demokratične in akcijske vloge. Zato se mora Zveza komunistov še hitreje razvijati kot notranja gibalna sila družbe v temeljnih celicah samoupravnega organiziranja v združenem delu, v krajevnih skupnostih, občini in drugih institucijah političnega sistema, skratka povsod, kjer poteka samoupravna aktivnost delovnih ljudi. Akcija za gospodarsko stabilizacijo mora postati vsakodnevno množično gibanje delov- nih ljudi, realne perspektive za preseganje sedanjega izredno perečega stanja mora iskati na temeljih razvoja sistema socialističnega samoupravljanja. Cimprej moramo zagotoviti bistven preobrat v korist socialističnega samoupravljanja, vendar se nikakor ne smemo zadovoljiti z drobnimi popravki, z dnevnimi pragmatičnimi rešitvami, ki bi bile dejansko le drobtinice, s katerimi pa se samoupravni položaj delavca dejansko ne bi bistveno okrepil. Prav zato so člani predsedstva v razpravi spregovorili ne le o že zagotovljenih temeljih, na katerih je treba še nadalje krepiti idejno in akcijsko enotnost Zveze komunistov, temveč tudi opozorili na slabosti in pomanjkljivosti, ki lahko predstavljajo resno težavo za učinkovitejšo vlogo članstva, organizacij in vodstev. Pri tem so posebej poudarili nujnost večje pozornosti idejnopolitičnemu usposabljanju, kar je pogoj za samostojnejše delovanje in dosledno odgovornost za izvrševanje sprejete politične usmeritve ria vseh ravneh. Predsedstvo je že tudi obravnavalo prvo zasnovo vsebinskih in organizacijskih priprav na prihodnji kongres, hkrati pa predlagalo, da naj bi še v letošnjem letu o vseh teh vpraša njih razpravljal CK ZK Slovenije. MILAN MEDEN delitve prisili v boj celo za. enostavno reprodukcijo, v notranji delitvi opustila norme, premije, akorde in drup merila vrednotenja dela ter se vrnila k sistemu plač in skoraj režijskemu ugotavljanju cene živega dela. Sama je v mezdnem razmerju do splošnega sistema delitve, zato bo to razmerje prenesla tudi na svoje delavce. Vsi delavci bi morali skrbeti za smotrno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in sredstev, v resnici pa merimo z normami in akordi samo njihovo živo delo, a za minulo še vedno skrbi tehnokracija. Sistem dohodka še ni razvit, zato se pojavlja značilno protislovje: tehnokrati so se otresli odgovornosti za upravljanje s sredstvi v proizvodnji, vendar imajo še vedno monopol nad minulim delom; delavci, ki postajajo po ustavi in zakonu o združenem: delu odgovorni za celotno delitev, pa še nimajo te pristojnosti. Dohodek se kot motiv za dobro samoupravno gospodarjenje v razmerah inflacije nikakor nt more uveljaviti, zato tudi tolikšne težave s klasičnimi mehanizmi sistema odgovornosti in stimulacije. Norme in akordi v samoupravni organizaciji torej ne morejo biti optimalno spodbudna merila dela, če merijo le živo delo. Delavci imajo občutek, da jim vodstvo OZD ponovno vsujuje vlogo tihih ubo-gljivcev, zato so alergični na norme. Samoupravni dohodek ne dovoljuje, da bi osebne dohodke povezali le z živim delom: nasprotno, težišče delitve bi moralo biti prav na minulem delu. Kako praktično povezati osebne dohodke z minulim delom, če vemo, da se moramo izogniti privatizaciji dohodka? To so docela nove naloge za analitične, razvojne in druge službe v organizacijah združenega dela, ki pa jim marsikje niso kos. Eno pa je neizpodbitno: ponovno smo dolžni povezati nagrajevanje z delovnimi prispevki in se pravočasno izogniti posledicam .uravnilovke”, Id spodbuja beg od odgovornih ddovnm mest in povzroča malodušje in ravnodušnost pri vseh, ki znajo s svojim delom ustvariti več, kot so zanj plačani zdaj. VINKO BLATNIK »hadniViMli« VEC AMERIŠKIH podjPJ SI prizadeva zmanjšati dustrjjskim robotom. Electric je na primer ow*E Siren program za avtomat®**" ki predvideva, da bi r°*>0®,. domestfli 37.000 delavcev.®* i im Di ipments, robote niške se zanimajo tri družbe: PJ ness Machines sas v začetku 50.1 leta 1990 pa Tovarne računalnikov vajo, da bi lahko do povečale prodajo primerkov letno. poskV SON „obcal do zadnJeg^, zlasti k mu jeru la sreča zadnji dan, katl Itevika 17 te je ponovila i«. zapored. Dobi je skupni tri milijone mark. kar jejj mijjona mark več od dosedanjega dobitka v cL Anonimni kockar je Cile s prvim letalom.. * na«®? 'Pt ti t pij! « ior : — Sosed, kaj boate premog, ki so vam kar tukaj pred vrati pustili? — ja, kam pa naj ga dam, če imam pralnih praikov. ■STfORil-MPSTl mujii-teMo ; t>\/l prodaja pa .Agrotehnka - Gnida”. ^ .^Odijj PnPravek ni strupen, saj le odvrača voluharje in druge % rtied v S Sv?jini neprijetnim vonjem od tega, da bi se vgnezdi- ^ Mastic,, en“le dreves ali drugih rastlin. Sestoji se iz " ^ditvj v katerem je aktivna snov. Zakopljemo ga ob Ho. c Poseje) 15 cm od debla, približno četrt metra glo-?e *6jhT zadošča za nekako štiri kvadratne metre površi- marf-«*° Pa je odvisno tudi od zemlje. Čim težja je zemlja, !? °bratn POVrSino obvladuje s svojim odvračalnim učinkom ^ °volii, ’ Razumljivo je, da je prodajanje novega pripravka > . Ko ^bl^i Zavod za zdravstveno varstvo. * . P®enio o varstvu sadnih sadik, še besedo, dve o sajenju. ** Vee°jioče sadno drevo posaditi tudi spomladi, toda jesen iM pri^^ov mnogo bolj primeren čas. Predvsem je lažje f° vreme> korenine pa imajo dovolj časa, da se do- >o ^ J0 v zemlji in so spomladi takoj sposobne črpati W nih Vs°^a' Možna spomladanska suša (mesec sušeč) jeseni Žal ^ Z(^eč ne more tako prizadeti kot spomla-.* te resnice ponavljajo vsi priročnki in svetovalci, pa v drevesnicah še vedno zamudniki „podajajo klju- Inž.M. L. različne, prav tako se bodo razlikovale pri posamezni sorti glede na lego vinograda, količino pridelka na trto in kvaliteto obdelave vinograda. Vinska Idet bo upoštevala predpisane roke trgatve za posamezne sorte. Do sedaj so vinogradniki v gavnem trgali ob sobotah in nedeljah, klet pa v dveh dneh ne more prevzeti tako velike količine grozdja, zato so naredili načrt trgatve za posamezne sorte na posameznih območjih. O .tem bodo vinogradnike Gnojil manjka Slovenski kmetovalci bi potrebovali 50.000 ton gnojil — Tovarna pa lahko ponudi le4L000 ton______________________ Izidi bitke za večji pridelek hrane so za naslednje leto, ko začenjamo novo srednjeročno obdobje, skorajda znani. Zal jih bo v veliki meri krojilo veliko pomanjkanje umetnih gnojiL Torej lahko pričakujemo, da bomo pridelali manj poljščin Potrebe po umetnih gnojilih so zdaj jeseni, ko bi se začela setev pšenice in drugih poljščin, dokaj velike. V celoti naj bi slovenski kmetovalci potrebovali 50.000 ton umetnih gnojil, od tega samo za površine, zasejane s pšenico, 23.000; ton gnojil. Teh količin pa kmetovalci ne bodo mogli dobiti, ker jih ruška tovarna ne more ponuditi T a hip ima tovarna na voljo za domače potrebe samo 9.000 ton gnojil, medtem ko jih bo enake količine izvozila na tuji trg, Kjer so cene višje, pa tudi devize potrebuje za nakup surovin. Kaj dosti ne more pomanjkanja omiliti niti tovarna Ina iz Kutine, ki je tudi povečala izvoz, njena proizvodnja pa je za 50.000 ton manjša, ker je opravljala remont. Tako *e bodo kmetovalci morali znajti, kot bodo vedeli in znali, veliko mani teh težav pa bi bilo, če bi o tem razmišljal že spomladi, ali pa nekaj let nazaj, ko omenjena industrija hkrati s kmetijstvom ni uživala pretirane podpore. pravočasno obvestili; na območju Kmetijske zadruge Metlika bodo obvestila v zbiralnicah mleka, na območju KZ Črnomelj pa po zadružnih trgovinah. Ce bodo vinogradniki upoštevali ta navodila, se bodo izognili gneči pri prevzemu grozdja. A. B. Ali delavci vedo? Doslej je v novomeški občini ugotovljenih 47 dvomljivih sporazumov • "-■■■■■■ ■».■■v« Splošno znano je, da je sporazu-mevanje v zadnjem času dobilo sumljiv prizvok, odkar so se z dnevno pošto začeli kopičiti pri trgovinskih ' in tudi drugih organizac^alv sporazumi, ponujeni v podpis. Na območju novomeške občihe j*- doslej evidentiranih 47 takih sporazumov, verjetno pa to niso vsi Ko je družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteval od vseh podatke, je dobil tudi odgovore; „so taki primeri”, nič pa konkretnega. Prišlo je celo do tega, da dvomljive sporazume skrivajo, najbrž v strahu, da bo potrebno pojasniti zakaj so podpisali Nekateri se že kesajo, da so podpisali sporazum, ki zahteva bodisi devize ali višje cene ali pa denar za! investicije. Se že opravičujejo, posebno 4, če je prišlo do podpisa brez vednosti delavcev. Gre namreč za znatna sredstva. V drugo skupino sodijo delovne organizacije, ki so tak način sporazumevanja energično odklonile. Najsi bo tako ali drugače, čas je, da se odločitev o podpisu prenese na vse zaposlene, kajti vsi bodo tudi nosili breme. O tem bi morali reči svoje mnenje zlasti sindikati in osnovne organizacije ZK v združenem delu in zahtevati čiste račune Ni rečeno, da brez podpisa dobave blaga ne bo. Ugotovljeno je tudi to, da so nekateri sporazumi razmnoženi kar na ciklostil, poslani so bili neštetim delovnim organizacijam. Sporazume so nekateri očitno pošiljali naokrog kar tako, upoštevaje geslo: Ce gre. * 5 s * * \ EN BOM KUPIL«. Ureja-Tit Doberšek Tako, kot je letos grozdje cvetelo, tako tudi zori, pomeni, da letos grozdje neenakomerno in ne le pozno zori Zato je nujno, da posvetimo vso skrb \ Izvedbi trgatve R. BACER * $ 1 * * ! I S grozdja, ker je rdeče barvilo v jagodni kožici in to barvilo topil ^ le nastali alkohol, ko začne drozga v kadi vreti. Zato pa v kad, v kateri imamo drozgo od rdečega grozdja, ne smemo dati Posebno letos pri trgatvi ne smemo hiteti Navada se ob trgatvi nabere vesojjno sorodstvo. ki gtfraSje br«£r 6z5a nS to,' kakšno je, meče v posodo in največkrat naredi več škode kot koristi Boljše je s pametnimi trgači dalj časa trgati, kot pa opraviti trgatev na hitro in si pri tem pokvariti trud in delo celega leta. Zorenje grozdja nas letos sili, da bomo morali skoraj vsako sorto dvakrat obirati Najprej poberemo nagnito in poškodovano grozdje ter tisto, pri katerem so peclji že skoraj odgnili, da odpada. Vse ostalo grozdje pa pustimo na trti vsaj še teden dni da lepše dozori 2e od nekdaj so vestni vinogradniki od trgačev zahtevali, da imajo pri obiranju dve posodi To bo nujno pri letošnji trgatvi V eno posodo damo zdravo grozdje, v drugo posodo pa gnilo. V posodo za gnilo grozdje dajemo le tisto gnilo grozdje, ki je napadeno od surove, sive gnilobe; po navadi je nagnita, to je. porjavela le jagodna kožica, jagoda pa je še polna soka. Tako nagnito grozdje in jagode je škoda odvreči saj s hitrim prešan-jem in razsluzevanjem dobimo iz njega dobro vino. Ce je na posa-. meznem grozdu nekaj gnilih jagod, jih damo v posodo, v kateri imamo gnilo grozdje, ostali del grozda pa v posodo, v kateri imamo zdravo grozdje. Pri trgatvi odvržemo le suhe jagode, po osah izpite jagode, kjer je od njih ostala te jagodna kožica, ter močno zgrbančene, napol suhe! jagode, na katerih je vidna zelena gniloba. Letos bomo morali pri žametni črnini odbirati in v glavnem odvreči tudi vse od. toče močno poškodovane jagode. Tako bo letos obirač grozdja moral skoraj vsak grozd odbkatil posebej, nekaj jagod odvreči ne-< kaj dati v posodo z gnilim grozdjem in šele tako oskuben grozd« dati v posodo z zdravim grozdjem. Kakšna naj bo drozga v kadi? Drozga od belega grozdja nima v kadi kaj početi, pač pa jo je treba takoj isprešati To veljal tudi za gnilo grozdje, ki ga prešerno ločeno. V kad damo le< drozgo rdečih (modrih) sort nobenega gnilega grozdja, ker bi ^ tak mošt in vino dobil vonj in okus po gnilobi (dušek). Prav tako moramo izločiti grozdne peclje, ki dajejo moštu in vinu, če drozga na pecljih vre, grenk,; na^pecffalnika,’ si naf^omag^z* mrežo. -V skrajnem primeru pa peclje iz drozge izberemo z roko in jih na hitro sprešamo. Z ve pl anje drozge in mošta Pri predelavi grozdja je-nujno ^ uporabljati žveplo v borbi proti J sovražnikom mošta in vina, koti ^ so divje kvasnice, plesni, bakterije, razne organske primesi itd. Najbolj učinkovito je žveplanje drozge, in to sproti, ko drozga pada izpod mlina-pecljalnika v posoda Z žvepla njem drozge aU mošta preprečimo porjavitev drozge in mošta, kar je važno £ zlasti pri bilili sortah. Uničimo) ^ škodljive drobnoživke, ki priha-1 ^ jajo z grozdjem v mošt, prepreči-1 ^ mo biološki padec kisline, izloči- ^ mo primes razne nesnage in! ^ ostanke škropiv, mošt počasne- p je, toda bolj enakomerno vre. Tudi drozgo in mošte rdečih ^ in modrih sort grozdja je treba ^ žveplati, saj zinemo žveplanje nel ^ odvzema barvi, kot nekateri mi- ^ slijo. J Za žveplanje drozge in moštovi ^ v kmečkem kletarstvu uporabljamo kalijev metabisutfit, ki si ga nabavimo v trgovinah kmetijskih zadrug ali drogerijah in lekarnah. Kalijev metabisulfit zdrobimo v prah in ga posipamo po drozgi Kadar pa uporabljamo kalijev metabisulfit pri moštu ali vinu, odvzamemo škaf mošta ali vina in v njem raztopimo odtehtano količino kalijevega metabisulfita ter nato razstopljeno sredstvo ^ vlijemo nazaj v sod. Za 100 kg! ^ rdečega (modrega) grozdja pora-! ^ bimo povprečno 10 gramov kali- J jevega metabisulfita, za 100 kg ^ belega grozdja pa 10 do 15' ji gramov. Te količine uporablja- ^ mo vedno, tudi pri zdravem N grozdju, oziroma zdravi drozgi ^ ali moštu. Za drozgo ali mošt iz' ^ gnilega grozdja pa vzamemo več- J je količine, in to 20 do 40« ^ gramov na 100 kg gnilega groz- > dja, odvisno od stopnje gnilobe. ^ Tako močno žveplanje drozgel S ali mošta imenujemo v kletar' ^ stvu razsluzevanje. (Opomba: V več o razsluzevanju, vrenju in ^ sladkanju moštov drugič). ^ DT. % * oktobra 1980 DOLENJSKI LIST Prihranjenega... (Nadaljevanje s 1. stani) treba izdelati tudi za delavce t strokovnih službah. • Nadalje je opozoril, da nekaj ni v redu, če je od l.OOOč lanskega kolektiva kar nad 400 delavcev v skupnfi strokovnii službah. Začudi se je tudi, da je v tako velikem kolektivu tažco malo ljudi z visoko in višjo izobrazbo ter poudari, da lahko zaidejo v resne težave, če delavci ne bodo: imeli ustvarjalne pomoči strokovnjakov. Pohvali pa je štipendijsko m stanovanjsko politiko Itasa, ki je uamerjena na pridobivanje strokovnjakov. Ko je govoril o cenah, )e med drugim poudaril, da smo zelo kritični, ko dhgujejo cene dragi, do dvigovanja cen svojim proizvodom pa preveč popustljivi Ob zaključku je opozori, da bo obseg investicij v prihodnjem letu še zožen. To bo) povzročio, da bo prišlo med proizvajalci investicijske operne do večje konkurence in pritiska na znižanje! cen. Na to nq že zdaj tesno računajo V Melaminu so gosta seznanili s svojo 270-mOgonsko invetticjjo, ki je največja v občini, s hitrim naraščanjem cen surovin m proizvo- dov (U jim bo povzročila izpad okoli 60 milijonov din dohodka),' upadanjem lealnii osebnih dohodkov in dragim. Tovariš Hafnerje ob tem poudaril, da je prepričan, da-bodo tudi v prihodnje pametno gospodarili in >e bodo rešili iz te stiske, saj dodej v vsem svojem obstoju Melamin še ni zaključil poslovnega leta z izgubo. JOŽE PRIMC Prihodnje leto spet v Suho krajino Osrednje naselje brigadirjev bodo preselili s Prevol in iz Dobrniča v Žužemberk Skupščina zvezne mladinske delovne akcije .Suha krajina 1980“ je bila pred kratkim v Kočevju. Na njej so ugotovli, da znaša vrednost letos opravljenih del na tej akciji preko 10 milijonov dinarjev, medtem ko so vsi stroški zanjo znašali okoli 4,6 milijona- Na njej so uresničili tudi vse programe iz interesih področij. Samo mladinsko politično šolo .Edvard Kardelj" je uspešno končalo okoli 430 mladincev od 629, kolikor jih je bilo na tej delovni akcjji. Program del ni bi uresničen le na območju občine Kočevje. Namesto da bi tu opravii dela v vrednosti okob 6 milijonov dinarje« so jih le za 2 m Bij ona, kar pomeni, da so izkopali in zasuli 2,5 km trase za vodovod na območju od Smuke proti Staremu logu. Zaradi neopravljenega dela je bil kritiziran Hydro-vod Kočevje - Ribnica, kije bil izvajalec deL Letos sta bili na območju Suhe krajine dve brigadirski naselji, m sicer v Dobrniču in na Plevolah. Vendar pogoji življenja in dela v teh dveh naseljih niso ustrezali vsem predpisanim standardom. Zato je bilo predla^no, naj bo prihodnje leto k eno naselje, in sicer v Žužemberku. Ureditev novega naselja, ki bo tudi bliže delovišč, bo veljala okoli 3,3 milijona dinarjev. Glavni strošek bo nakup bivalnih pricohc. Na skupščini so izvolili usklajevalni odbor, Id bo vodil priprave za zvezno mladinsko ddovno akcijo »Suha krajina 1980." J . P. GRADILI SO TITOV MOST — Kot edini jugoslovanski brigadirji se je druga izmena novomeške brigade Marjana Kozine udeležila zaključnih del na Titovem mostu. Na sliki: v avli Doma JLA je odprta razstava priznanj brigadirskega tiska in fotografij z letošnjih delovišč brigadirjev novomeške občine. (Foto; J. Pavlin) Obračun dela brigadirjev Brigadirska priznanja pokroviteljem in posameznikom POMOČ IZ CRNOMLIA -Vodovod iz Dolenjskih Toplic proti Uršnim selom napreduje. Krajanom so v soboto in nedeljo prišli na pomoč tnrfi vojaki iz čmcmaljrice gsansgr in zavil trii krampe in lopate namesto svojli novomeških tovarišev. Vzpon proti Urinim selom je iz dneva v dan bliže. (Foto T. Jakše) Licitacijska komisija pri ČZI* DOLENJSKI LIST razpisuje javno licitacijo rabljeno fotografske opreme, ki bo 22. oktobra 1960 ob 11. uri v prostorih oglasne službe, Glavni trg 5. Ogled opreme možen eno uro pred pričetkom licitacije. Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10—odstotno varščino. 745/41-60 LITERARNA KOLONIJA Od 3. do S. oktobra je bila i Gradišču v Slovenskih goricah tradicionalna literarna kolonija 8. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Prvi dan je bO literarni večer, drugi dan je dr. Matjaž Kmecl predaval o pravilih literarnega pisanja (udeleženci so obškaH tudi likovno kolonijo Zanh), kolonija pa se je končala s pogovorom vseh udeležencev o pcrečii vprašanjih nadaljnjega literarnega gibanja za tako imenovano okroglo mizo. SMOLE PREDAVAL DUHOVNIKOM Po nekake tni prekinitvi je Slovensko duhovniško društvo organiziralo izobraževalni tečaj za svoje člane. Za uvod in vodenje razprave so povabili tovariša Jožeta Smoleta, člana Predsedstva CK ZKS, ki je v enem dopoldnevu razložil politični položaj v današnjem svetu z vidika Jugoslavije in njene neuvrščene politike in gospodarski ter politični položaj v Jugoslaviji, predvsem v Sloveni- NOV ASFALT Na območju Loškega potoka so letos asfaltirali nad 4 km cest, kar jih je veljalo okoli 6 milijonov dinarjev. Najdaljši odsek od Malega Loga do križpotja je dolg 3 km, odseka skozi Retje (trgovina-Cegel-nka) in Segovo vas pa po 500 oz. 660 m. V novomeškem Domu JLA je blo v petek, 3. oktobra, 2. srečanje brigadirjev novomeške občine, ki so v letošnjem pa tudi v preteklih letih delali na republiških in zveznih delovnih akcijah. Letos se je delovnih akcij na brigadiiskii deloviščih po vsej domovini udeležilo 300 mladih, ki so bii združeni v sedmih brigadah. MDB Vinko Paderšič-Batreja je od 1. do 21. junija s štiridesetimi nrigadirji delala v Slovenskih goricah. MDB Baza 20 je od 13. jul. do 2. avgusta z enaintridesetimi brigadirji delala na Goriškem. Od 8. 7 do 3. 8 je bilo 52 brigadirjev MDB Marjan Kozina v Reki. Oseminštirideset brigadirjev MDB Katja Ruperia je od 3. 8. do 30. 8. delalo na delovišču v Kraguljevcu. Od 3.8. do 23. 8. je bilo 70 brigadirjev v dveh brigadah MPB Janez Mrak na deloviščih Suhe krajine. .Sedma brigada „Jože Slak—Silvo" pa je delala v Bohinju od 20. 7. do 9.8 in je imela 24 brigadirjev. Na zaključni slovesnosti v Domu JLA so bili zbrani skorajda vsi brigadirji. S pesmijo in besedo, kijih je spremljala na delovišča so obudili spomine na letošnje akcije in številna prijateljstva. Ob tej priložnosti so podelili priznanja organizacijam združenega dela, ki so imele letos pokroviteljstvo nad brigadami: IMV, Krki, Labodu, Novoteksu, Novole-su, Industriji obutve, Iskri, Zavarovalni skupnosti Triglav, GG, in posameznikom, ki imajo zasluge za razvoj mladinskega prostovoljnega dela: Marjanu Ferkdju, Dragu Ker-štincu, Ostoju Bubnjeviču, Bojanu Božiču, Mojci Galeši, Zdenki 2i-danek, Zdenki Scničar in Branki Bukovec. J. P. DRAGOCENE LOPATE Kako je treba ceniti lopato, so najlepše pokazali v neki črnomaljski temeljni organizaciji, pri kateri so pred časom brigadirji iz republiške akcije „Bela krajina 80“ naročili deset lopat. Račun je znašal 9.000 (devet tisoč) dinarjev ali 190 (novih, seveda) dinarjev za eno lopato, ki pa ga komunalna interesna skupnost, kamor so poslali račun, ni hotela plačati. Kakšna nesramnost, kajne? Zlasti, če vemo, daje takrat ena lopata stala v trgovini celih 160 dinarjev ...,. VAJDA MANDATAR ZA SESTAVO IS Na zadnji seji zborov občinske skupščine Metlika so med drugim1 razrešili dosedanjega predsednika občinskega sveta Antona Pezdirca, ki odhaja na novo odgovorno delovno dolžnost v okviru dolenjske regije, in za mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta imenovali Milana Vajdo, dosedanjega predsednika OK SZDL. Slabim planom grozi „veto” Na Dolenjskem planiranje ne poteka povsem zadovoljivo. To ugotovitev, ki prav gotovo bode v oči, je bflo ponovno dSati na ponedrijtovi seji medobčinskega sveta SZDL v Novem mestu. Pripombe se ne nanašajo talko na roke kot na vsebino, sočasnost nastajanja in usklajevanje. Razkoraki niso majhni, najbolj pa zaskrbljuje dejstvo, da so plani pretežno zbirke želja. Vpogled v take dokumente pore, da sestavi)alei niso računali z možnostmi. Tudi v mnogih tozdih ne. Nekateri, denimo, predvidevajo, da bodo investirali edo trikrat več denarja, kot ga bo sploh moč zagotoviti. Posebna skrajnost so splošni plani, iz katerih ni razvidno nič. SZDL, ki ima pri planiranju zelo pomembno zadolžitev usklajevalnega dejavnika, se s takim stanjem, razumljivo, ne mote pomiriti. Zato se je med drugim že odločila dati veto na uzakonitev slehernega dokumenta, ki bi ne bil prihodno usklajen. Da bi bio tega čimmanj oziroma da nepopolni! planov sploh ne bi bio, je te dni spet opozorila vse dejavnike (udeležence) v planiranju, kako pravilno ravnati. Casa pa ni na pretek, na kar še posebej opozarja republiški rokovnik za potek načrtovalnih postopkov. Iz tega je razvidno, da morajo biti predlogi samoupravnih sporazumov o-temeljih planov pod streho do 20. oktobra, do konca oktobra pa pripravljeni dogovori o družbenih planih občin in predlogi temeljev planov tozdov. V tozdih nty bi plane sprejeli na referendumih novembra, decembra pa sporazume in plane na vseh ravneh, vključno z družbenimi plani občin. Priznanja za krvodajalce Krajevna organizacija RK v KS Kandija—Grm je podelila priznanja najbolj prizadevnim krvodajalcem Krajevna organizacija Rdečega knža v krajevni skupnosti Kandija — Grm je 27. septembra pripravila proslavo za krvodajalce, na kateri so najbolj prizadevnim podelli priznanja. V Proslave v novomeškem Domu JLA so se poleg krvodajalcev iz krajevne skupnosti udeležili tudi iz delovnih organizacij, Gozdne) gospodarstva, Industrije motorni vozil, Novomontaže in Vodnogospodarskega podjetja. Hkrati s kulturnim programom, v katerem je sodeloval pevski zbor iz IMV, je bua na proslavi izrečena marsikatera pohvala na račun krvodajalcev. Hkrati so aktivisti Rdečega križa iz te krajevne skupnosti poudarili izredni pomen teh akcij, pn katerih najbolj pride do izraza človečnost, tal je opaziti, da le med krvodajalci vse manj mladih ljudi, za katere bi želeli, di bi te v prihodnosti Številneje pojavljali med njimi. ZAHVALA ZA DAROVANO KRI - Na proslavi krvodajalcev bqevne orgrmbargr RK Kandga - Grm, na kateri je nastopil pev ki zbor DIV pod vodstvom tov. Rsrha ter učenci osnovne šole Gun, to p oddih priznanja krvodajalcem, zaposlenim na območju KS Kandga — Grm, ki so darovali kri do 20 krat, kot gostje pa so Mi vabljeni darovalci, ki so dali kri 25 krat in večkrat. (Foto: Tone Punpčar) OGROŽENO ŽIVLJENJE NA RAZSTAVI Človek čoda|je bolj globoko ii brezobzirno posega v utrip narave in s tem vede ali nevede spodkopava možnosti za obstoj nekaterih žival skih vrst in ne nazadnje tudi svoj. Nobena skrivnost ni več; da je vse živo na tem planetu med seboj povezano v ekološki krog, ki ne trpi večjih vrzeli Tudi v Sloveniji je več živalskih vrst, ki jim grozi izkoreninjenje. Na to opozarja Prirodoslovni muzej Slovenije z razstavo „Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveni ji“. Razstava je odprta od včera. naprej v Muzeju v Ljubljani, Trg herojev 1. Izdelava lahkih transportnih sredstev_ KOČEVJE — Bračičeva — Tel. 3®-ln RUFAO izdelava lahkih cestnih transportnih sredstev Rud1 Franc, Kočevje, Bračičeva 24 Zaradi povečanja obsega poslovanja zaposlimo takoj: KLJUČAVNIČARJE ELEKTROVARILCE Delovni in ostali pogoji zelo ugodni, prijavijo pismeno ali osebno. Interesenti naj sJ 72l/4Pr~80 „ RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO razpisuje po sklepu DS z dne 15. 9. 1980 in v skladu s 7. točko 43. člena Statuta RudfM* LICITACIJO za prodajo: M 1. Tovorni avto TAM 6500 prekucnik, nosilnost 6.500 « nabavljen 1. 1975,prevoženih 240.000 km,v vati'1"' stanju,izklicna cena 150.000,00 din . 2 Motor za TAM 6500, štev. 76101753,leto izdelav« 197' prevoženih 55.000 km,izklicna cena 70.000,00 din V izklicnih-cendt ni upoštevan prometni davek. Udeleže*11* licitacije morajo plačati pred začetkom 10% pologa. Licitacija bo dne 17. 10. 1960 ob 8. uri v avtop*r^ Rudnika. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacij«- 748/41-80 DONIT TOZD „Pletilnica" Sodražica, n. sub. o. Komisija za delovna razmerja DONIT TOZD „Pletilnic# Sodražica vabi k sodelovanju in OBJAVUA naslednja prosta dela in naloge: 1 / 1. KONTROLORJA PODATKOV 2/ 1. DELAVKO ZA NADOMEŠČANJE MED' PORODNIŠKIM DOPUSTOM V FINANČNO-** CUNOVODSKEM ODDELKU Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati * naslednje pogoje: pod 1.: rA — profil tehnika, tečaj za operaterja na M DS — 1200, t za nadzornica na MDS - 1200, uspešno opravljen P? test iz snovi 1101 — uvod v E OP, 1106 — uvod v S /3'' 1123 — uvod v organizacijo podatkov S/370 — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok pod Z: — ekonomski tehnik — 3 mesece delovni] izkušenj na fmančno-reču novofl^ poslih m, Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim J fl(, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na na» DONIT TOZD „Pletilnica" Sodražica, n. sub. o. - k8® sko-splošni oddelek v 15 dneh po objavi. . afl 749/4’ s P° ju11" DELAVSKI SVET ŽITO -TOZD PEKARNA KRŠKO objavlja prosta dela in naloge v obratu Brežice za nedoločen čas, delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom: 1. STROJNO OBLIKOVANJE TESTA - 2 2. IZDELOVANJE SLASClCARSKIH Pru VODOV-2 delavca ,_n ki smo ga na metliški in r*i j0Vno proslavili na pionirski ^ samski konferenci Osmi razre-PtetfS?« "ajPrej pregledali delo ta *eta >n naredili program im n J' P° končani konferenci si ogledali film Doživljaji Bursača. BREDA GOVEDN1K OS Metlika L i I konferenca j mladih ,>loimjriedcliek’ 29- septembra, ij 0k? tnladi delegati in mentorji 40 ^ Brežice volilno program-®obrai nco nBadih v vzgoji in Porodi Vanj°* Razpravljali smo o (iatn “u 0 delu v preteklem man-meatn • Udobju, ki ga je prebrala °ovo v j ^nica Kupina, in izvolili Sitni; ■ dstvo konference mladih v j J m izobraževanju. “VJ- DARJA ŠTRITOF, 8. a, OS Artiče £ „ paon KAJENJU Ai '* naši boia Proti kajcnju smo ... Sq|i oiganizirali akcijo, da bi ikorim,?nce seznanili s tem, kako *ktiv RvJe kajenje. Akcijo je vodil flztejjjph Pobesili so plakete, vse tnoum skiipnosti pa so imele Vpii^ ?■ razgovore o škodljivem ukyaria?iI®are** Učenci se bomo raje Premajhna jeklenka Pred časom sem hotel v tigovini »Preskrba” v Krškem zamenjati pri njih kupljeno trikilogramsko (majhno) jeklenko plina. Prodajalec me je odpravil s pojasnilom, da teh jeklenk ne zamenjujejo - polnijo. Na moje prigovarjanje mi je razložil, da jih šofer, s katerim imajo pogodbo, noče več jemati, ker mu za te male jeklenke »nihče nič ne plača!” Ostal sem začuden; zaradi ne vem kakšnega prepričanja šoferja, je pretrgana nit med potrošnikom in proizvajalcem, oziroma distributor-jem 1NO, nit sama pa je trgovina in prav ta je »odpovedala”. Dejavnost trg. podjetja Preskrba je očitno med drugim tudi preskrba s plinom, ne glede na to, kakšne velikosti je jeklenka, saj gre v obeh primerih za ININ gospodinjski plin. Sedaj pa lahko s strahom pričakujemo, kdaj se bo šofer odločil, da ne bo jemal s sabo več jeklenk sive barve, ampak samo še oranžne! Zdi se mi tako, kot da bi nekdo ob prejemanju osebnega dohodka vsak mesec zahteval še dodatek zato,ker je prišel na delo vsako jutro. Sicer je to stvar Preskrbe - koliko komu plača (čeprav s potrošnikovim denarjem) dejstvo pa je, da smo zaradi stanja, kakršno že je, prizadeti pradvsem tisti z nizkimi prejemki, da imamo starejši manjše potrebe, da nam je zato mala jeklenka racionalnejša. Čudim se, da niso reagirale inšpekcijske službe - očitno nima nobeden od inšpektorjev manjhne jeklenke za plin. F. P. KRŠKO pisma in odmevi ZRAK JIM JE DEVETA SKRB Strokovnjaki trdijo, da od pravilno napolnjenih gum ni odvisna samo vama vožnja z avtom, temveč tudi poraba goriva, kar dandanes ni malenkost. Zato ustrezne naprave na bencinskih črpalkah niso zaradi lepšega. Ustrezne? Napravi, ki ju premoreta novomeški črpalki, sta običajno pokvarjeni, količino zraka v kolesih merita, kakor se jima pač zljubi, kajpak napačno. Na obeh otoških črpalkah pa napravi precejkrat kar odstranijo. Ob taki skrbi za var no vožnjo in čim manjšo porabo goriva je na omenjenih črpalkah seveda še manj možnosti, da bi prodajalci voznike vljudno vprašali, ali naj na avtih očistijo vetrobransko steklo in preverijo količino olja. 'wnn s- Športom in drugimi ’ kot pa postopali in se ““Pljali s cigaretami. SLAVICA KUKOVEC, OS Metlika Sola v vasi i napreduje ta6e^|0s so v Velikem Podlogu feto s0 °“navljati šolo. Že lansko do Prenovili prostore od prvega togega razreda, letos pa 'tonov ■ tam> kjer so bila prej Vrtec ■ ^ 'e*1 Prostorih bo sedaj korist z jedilnica Vrtec je zelo bo s tir Pridobitev za naš kraj, saj Ottetje pomagano mamicam, ki so Otroci ’ ln tistim, ki so zaposlene. Oskrbo b°d° tako dobili pravo Osnov tn se privajali na šolo. Pice olei se veselijo nove jedil- pbr0’r-Sai sedaj použijejo svoje toouk t v Prostorih, kjer poteka Manj h h° dobro tudi za snažilko. toire,r,P*a imela, ker bodo • Medl.bolj čisti. 'o. Ti? nam ^ Prostor za malo toai0 ,ako morajo učenci prihajati v bolje l Popoldan, kar je vseeno i^kov ' Pa da bi hodili v Itpo ec, kjer bi se težko znašli, tolo^ . bQo tudi, če bi imeli to*°vadvCo’ saj morajo sedaj učenci vtertte 7V razredih, kadar ni lepo rejeno • • P°letje imamo zunaj SLOGA ZGRADILA MOST — Prebivalci Gruče vasi pri Šentjerneju, ki šteje le 9 hiš, so preteklo nedeljo zgradili betonski most čez p Otok v domači vasi. Le tako bodo lahko modernizirali cesto, ki ntij bi v kratkem dobila asfaltno prevleko. Pii delih je pomagala tudi krajevna skupnost Šentjernej, ki je prispevala ves material, nekaj denaija pa so dodali! sami domačini. Pri gradnji mostov so se odrezali tudi vaščani Volčkove vasi in Vrbovca, ki so most čez isti potok zgradili v Dolnji Stari vasi. (Foto Polde Miklič) Kočevci bodo pomagali MIHAELA ARI! 7.a, OŠ Leskovec Predstavniki občin Kočevje in Novo mesto še vedno niso prišli do enotnega zaključka o finansiranju SV$jn MESTU - Sevniški člani Zveze rezervnih vojaških >taVo S° Pofeg „Hiše cvetja41 v Beogradu obiskali tudi stalno r*tr°VicL°T0Ž'*a 'n oborožitvene opreme v Nikincih pri Sremski1 'Udu**..u s° * seznanili z najnovejšimi izdelki naše obi nje. (Foto: Franc Pavkovič) oborožitve- Čevelj namesto pomoči ■>t<*J^eklic trditve, zapisane 11. oktobra lani .* '>■■■ .............. ■ —-»pnir im j ■— kot nred ^e'eznik preklicujem Hl» i. lničen tisti del fibnka, list i j Rjavil časopis Dolenjski 10. 1979 pod naslovom /yczzn^0 pomoči,” kije t Jfoavk'Vil«nik, socialna i- v ^onfekcjji .Lisca" ai •••"in V katerem je pisa- C*delavki>i)trkal na vrata Soci' *ci. ke Ivanke Vilčnikove v 9- oktobra 1980 »Namesto, da bi me kot socialna delavka poučila, me je nadrla. Če bi mu Vilčnikova malo pomagala, kot so mu pozneje pri stanovanjski skupnosti, razpisa ne bi bil zamudil. ” Ivanki Vilčnik se opravičujem za izrečene neresnične trditve in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od nadaljnjega kazenskega pregona” ALFRED ŽELEZNIK zaključnih del na cesti Polom -Žvirče v Suhi krajini. Novomeščani še vedno vztrajajo, da bodo prispevali le 40 odstotkov, čeprav večina trase ceste poteka po njihovi občini. Dosedatjje delo občanov Zvirč in Poloma ter Seča bi bilo torej zaman in njihov trud bi propadel, če bi v obeh občinah trmasto vztrajali pri svojem. Na srečo ne bo tako. V Kočevju so sklenili, da bodo nadaljevali z gradnjo sami. Stroje bodo pognali s polomske strani Seveda sami ne bodo mogli ceste dokončati Prav bi bilo, da tudi Novomeščani ne bi pustili na cedilu svojih Žvirčanov. Če so res tako sveto prepričani, da je prav če .prispevajo le 40 odstotkov, naj že zdaj prispevajo vsaj to, pa čeprav so občani Zvirč in Poloma prepričani, da bo cesta enako služila enim in drugim. V nasprotnem bo ostal le klavrn vtis, da se žele Novomeščani s kakšno koli pretvezo svojemu delu prispevka izogniti ali da so neznanski reveži ali pa da jim od njihovega središča zelo oddaljene suhokranj-ske »revščine” ni mar. Vsi prebivalci tega območja so zaradi zavlačevanja te gradnje in dogajanji ob tem zelo razočarani. Z deli je treba nadaljevati takoj, ker vsako odlašanje pomeni lahko le škodo in to ne le materialno (ker ceste ne bo mogoče uporabljati in! ker bo že urejeno začelo spet propadati), ampak tudi politično, saj se razočarani občani ne bodo spet kmalu odločili za kakšno podobno udarniško akcijo, v katero bi vložili veliko svojega dela in sredstev. A. F. OB BEVKOVI OBLETNICI Ob 90. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti Franceta Bevka smo v osnovni šoli Milka Šobar-Nataša v Novem mestu pripravili razstavo njegovih del za mladino in odrasle. Razglasili smo tudi začetek tekmovanja za Zupančičevo bralno značko in priznanja. ANDREJA ŠUŠTERŠIČ, 8 Glavna pridobitev bo dom Prva javna podpora novi kulturni petletki v Trebnjem: Novi dom je nujen, poskrbeti pa je potrebno za dejavnost" Osnutek nove trebanjske kulturne petletke je pod streho, znani pa so tudi že prvi odmevi nanj. V dosedanji razpravi so bodoči podpisniki samoupravnega sporazuma v glavnem podprti usmeritve in n joge, ki naj bi jih na kulturnem področju uresničili v planskem obdobju 1981 — 1985. Podpore je bila deležna tudi predvidena zidava novega kulturnega doma v Trebnjem, vendar s pripombo, da bo nujno, hkrati zagotoviti dejavnost. Ne sme se zgoditi, da bi denar investirali v pogoltne zidove, kulture žejno občinstvo pa bi ne imelo nič od te ra. »Temu bo morala še posebej tenkočutno prid uh niti ZKO, saj je zagotavljanje kulturne dejavnosti oziroma kulturnega rijenja njena prva naloga/’ meni Stane Peček, tajnik kulturne skupnosti. Vlogo ZKO v Trebnjem ne poudarjajo naključno, brez razloga. Zato je pospeševanje dejavnosti ZKO v osnutku novega kulturnega občini sedem kulturnih društev, to pa je že kar lepo zagotovilo, da bo amaterizem poslej vsaj tako zadovoljeval kulturne potrebe krajanov kot do zdaj,” pripoveduje Peček. Prednostni nalogi predstavljata tudi knjižničarstvo in založništvo, ki ju običajno obravnavajo skupaj, saj gre za precej sorodni dejavnosti, medtem ko pričakujejo od knjižničarstva, da bo v novem obodbju celoten knjižni fond dalo v izposojo vsaj dvakrat letno in v ta namen odprlo nova izposojevališča v Dobrniču, Velikem Gabru in na Mimi, naj bi založniška dejavnost skrbela predvsem za nemoteno izhajanje literarne revije »Samorastniška beseda” in otroške publikacije »Sreča- • Novi kulturni dom v Trebnjem bo velik finančni zalogaj, saj znaša predračunska vrednost nič manj kot 80 milijonov dinarjev. Zato ga bodo gradili več let, kakor bodo tudi zbirali sredstva. Tako naj bi republiška kulturna skupnost iz solidarnostnih sredstev prispevala 36 milijonov (ali 45 odst.), zdiuženo delo v trebanjski občini (po stopnji iz BOD) 41 milijonov, 3 milijone pa bo namensko združila trebanjska krajevna rteupnost. Mane Peček nja” plana napisano kot ena izmed treh prednostnih nalog. »Računamo na nadaljnje ustanavljanje kulturnih društev v krajevnih skupnostih. Pomembno se mi zdi podčrtati, da je temeljna usmeritev, naj bi poslej vso kulturno dejavnost združevali v krajevnih skupnostih, ne pa tudi v delovnih organizacijah. Zdaj deluje v hkrati pa podpirala druge akcije na založniškem področju. »Na področju knjižničarstva smo že dosegli eno knjigo na prebivalca, v naslednjem obdobju pa naj bi najmanj obdržali tako stanje”, pojasni Stane Peček. »Prizadevali si bomo še uresničiti načrtovani dotok okoli 900 naslovov novih knjig na leto.” Širjenju knjige pripisujejo velik pomen, akcija pa naj bi tekla ob neposredni pomoči izobraževalne skupnosti, šol in krajevnih skupnosti. Kjer ni oziroma ne bo izposojevališča, naj bi njegovo vlogo prevzele šolske knjižnice, ki bi se morale sicer bolj odpreti bralskim potrebam krajevnih skupnosti. L ZORAN 1600grafik 6. bienale otroške grafike v Kostanjevici bodo odprli 22. novembra — Tudi katalog Čez šest tednov, to je 22. novembra, bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli 6. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Tokratna bera je spet obilna, saj je na razpis za to prireditev prispelo 1.600 likovnih izdelkov iz 139 jugoslovanskih šol. Žirija je izmed 1.060 grafičnih listov na temo »Družina” (ostala dela so bila v dragih tehnikah) izbrala za razstavo 149 listov, ki so jih poslali učenci iz 96 šol. Poteg tega bo 65 grafik natisnjenih v katalogu, ki ga bodo izdali v okvira 6. bienala in bo natisnjen v 15.000 izvodih. Za tradicionalno pionirsko likovno manifestacijo v Kostanjevici, ki bo hkrati ena od prireditev v počastitev 25-letnice Dolenjskega kulturnega festivala, je veliko zanimanja tako med ljubiteljskim kot strokovnim občinstvom. Otroške grafike namreč od nekdaj vzbujajo pozornost zavoljo neposrednosti in iskrene izpovedi mladega rodu. SREČANJE PRAŠKIH UČENČEV - Na petkovi otvoritvi v krSci galeriji sta se srečala avtor razstavljenih del Gabrijel Kolbič in Vladimir Štoviček, akademska kipaija, ki sta imela v praških študijskih letih iste učitelje, le da jc Štoviček znatno prej končal. Njuno srečanje so tudi obiskovalci prisrčno pozdravili. (Foto: I. Zoran) Lirična razstava V Krškem razstavlja svoja dela Gabrijel Kolbič V krški galeriji bo do 17. oktobra na ogled razstava plastik in akvarelov mariborskega akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča. Odprli sojo 3. oktobra zvečer s slovesnostjo, na kateri je pel Šentjemejski oktet. Na razstavi je po 23 plastik in akvarelov. Pri plastiki gre za žanrsko drobno kiparstva To so prizori iži otroškega življenja, ljubke in razigra ne alegorije, lirične upodobitve ženskega akta, portreti znancev in prijateljev. Akvarel zaživi kot lirsko dopolnilo, kot barvni zapis iz krajev, ki jih je umetnik srečal na popotovanjih. »Srečanje s Kolbičem ni samo srečanje s pomembnim slovenskim kiparjem starejše generacije,” je zapisal umetnostni kritik Franc Zalar, »marveč tudi s tenkočutnim akvare-listom, umetnikom, ki ima posebno sposobnost za opazovanje in slikarsko registracijo naravne pojavnosti v vsej njeni oblikovni barvni in svetlobni spremenljivosti44 Poljsko ljubiteljsko slikarstvo Razstava s tem naslovom začela v Novem mestu svoje popotovanje po Sloveniji V navzočnosti Edvarda Rudnickega, kulturnega atašeja v poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu, Jožeta Humra, predsednika ZKO Slovenije, predstavnikov republiškega komiteja za znanost in kulturo, novomeške občine in drugih udeležencev so odprti 1. oktobra v novem oddelku NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu razstavo »Poljsko ljubiteljsko slikarstvo”. Pri otvoritivi je pel Šentjemejski oktet Za razstavo so odbrali dela poljski strokovnjaki in je sestavljena iz dveh delov; prvi združujeJslike šlezijskih rudarjev, drugi pa vsebuje stvaritve na temo »Šlezjjska vstaja”. Pri otvoritvi je dr. Cene Avguštin poudaril, da največ velja sporočilnost razstavljenih del, ki da je prav gotovo jasna.' Hkrati gre za tako imenovano tematsko razstavo, ki je tudi za naše OTRAČUN IN PETLETKA V ponedeljek, 13. oktobra, se bo sestala v Krškem skupščina kulturne skupščine te občine. Pričakujejo, da bo pomembnejša razprava stekla predvsem o treh točkah dnevnega reda. To so: denarni m dejavnostih obračun za prvo polletje 1980, osnutek novega srednjeročnega plana in samoupravni sporazum o štipendiranju kadrov za kulturo. orpnizatorje lahko primer, kako se pripravi Jože Humer pa ie deiaL da ie razstava, ki jo bodo kasneje videli še v Celju, Velenju, Maribora in Kopra, plod poljsko-jugoslovanskega kulturnega sodelovanja. Na Poljskem, in sicer v rudarskem Bytomu, ki leži v vojvodstvu Katowice -Slask, pa se že več tednov zadržuje razstava, ki prikazuje izbor likovnih del slovenskih slikarjev amaterjev. I. Z. ZAČETEK POPOI^ JA - Rt »Poljsko ljubiteljsko rtikarstvo44 je začela svojo pot po Sloveni,. . Novem rr . kjer so jo za nekaj tednov odprti 1. oktobra v dvorani r »ddelka NOB. Posnetek kaže detaj z otvoritve. (Foto: I. 7' 5 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 10. X. C) labod 8.45 TV V SOLI: Koledar, Prometna vzgoja, Ruščina, Življenje v naravi, Močvirje 10.00, TV V SOU: Angleščina, Ljudje in predeli, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Kocka, kocka, Izobraževalna reportaža. Moja glasba 14.55 ,TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25. LETI, LETI PIKAPOLONICA, lutkovna oddaja 17.40 DR UZlNA SMOLA.s risanka 18.05 ROCK KONCERT: WEATHER REPORT 18.35 OBZORNIK 18.45 ČLOVEK IN JADRAN Tokratna oddaja bo predstavila dobrine, ki jih obmorskim ljudem nudi obalno področje. To so vinska trta, oljka, sadno drevje, povrtnine, ovce, mineralne soli, lapor ipd. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00, ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.00 BLAKOVIH SEDEM 21.50 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: CESAR Švedski film z gornjim naslovom je pred ducatom let posnel Goesta Hagelbaeck, delo pa govori o duševno prizadetem fantu, poljskem ori- seljencu, ki se v novi domovini ne znajde, zato zbeži na Poljsko, kjer ga tik pred začetkom zadnje vojne zaprejo. Nedolžni fant uteče v sanjski svet, začne si domošljati, da je' cesar -vsega stvarstva. Igrajo Anders Aberg, Bo Lindstroem. An na, Lindrotn, Rune Ekk in drugi. 16.55, Test — 17.10, Dnevnik v madžarščini — 17.30. Dnevnik — 17.45, Otroška oddaja - 18.15 Mladinska-, oddaja - 18.45 Jazz za izvoz - 19.30 .Dnevnik - 20.00,Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Spomini: RazvojsKPJ med zadnjo vojno - 22.05 . Dvosmerni asfalt (ameriški igrani film) SOBOTA, 11. X. O labod 8.00 POROČILA 8.05 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN KOLESARI 8.25 Ela Peroci: ANKINE RISBE 8.40 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 8.50 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.20 PISANI SVET: ŠIBENIK 10.05 A. Haley: KORENINE NASLEDNJE GENERACIJE 11.35 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH 12.00, ANA. BREDA, LJUBICA, dokumentarna oddaja 12.40625 13.15 POROČILA 14.25, ZAGREB- VELEŽ, prenos nogometne tekme 16.20 POROČILA 16.25, SLOVAN: DIMOV, prenos rokometne tekme 17.50 GOSPOD SELKIE.3 ameriški mladinski film Naslovni junak filma, ki *a je Sred dvema letoma posnel Antnony quire, je tjulenj, ki se lahko spreminja v človeka. Najde si prijatelja,« deklico in dečka, in skupaj z njima skuša dopovedati občinskih možem, kaj naj storijo z nakopičenimi smetmi na morski obali, 'igrajo Samantha Weyson, Clark Furngan, Peter Bayliss in drugi. 18.45 NAS KRAJ 19.00 ZLATA PTICA, pravljica 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, češka nadaljevanka 20.55 , MUPPET SHOW (gostuje S. Stallone) 21.20 BUCK IN PRIDIGAR, ameriški film Po ameriški državljanski vojni so mnogi črnci dobili svobodo, začeli so se seliti v druge kraje, selitev pa so jim onemogočali hudobni belci. Film, ki {ga je 1971 posnel Sindev Poatier (igra tudi glavno vlogo), govori o selitveni karavani in vodiču, ki skuša potujoče spraviti mimo nevarnosti. Igrajo še Harry Belafon-te, Ruby Dee, Cameron Mitchell in drugi. 23.00 TV KAŽIPOT 23.20 POROČILA 17.45 Zapisi iz vasi - J8.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporeda Tv Skopje - 19.30 Dnevnik - 20.00 .Koncert Bamberških simfonikov - 21.30 Včeraj, danes.jutri - 21.40 Iz oči v oči - 22.10 Športna sobota NEDELJA, 12. X. O labod 8.25 POROČILA 8.30 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: RAVNE NA KOROŠKEM, 2. del oddaje 9.00 ČEBELICA MAJA 9.25 JAZON IZ VESOLIA 9.50 ZGODOVINA POMORSTVA 10.40 VRNITEV ODPISANIH 11.35,TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA ZADNJA POLINA, angleški film Pravcati spektakel je tale film, ki ga je po lastnem scenariju pred desetimi leti posnel James davell. Dogajanje je postavljeno v sredino 17. »stoletja, v čas tridesetletne vojne, ko posamezniki skušajo obvarovati :neko švicarsko dolino pred uničenjem, ki ga prinaša ss seboj horda vojaških plačancev. Glavne vloge igrajo Michael Caine, Omar Sharif, Florinda Bolkan in Nigel Davenport ŠPORTNA POROČILA BULVARJI SOLIDARNOSTI, dokumentarna oddaja SESTANEK V NEBOTIČNIKU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00,T. Partljič: SCUKE PA NI, SCUKE PA NE 21.00. DOKUMENTARNA ODDAJA 21.45 V ZNAMENJU 22.00 Športni pregled 14.50,'Športno oko - 19.30 Dnevnik — 20.00 Dežela slepih - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Igrani film PONEDELJEK, 13. X. O labod 8.45 TV V SOLI: Koledar, Pravopis, Hrvatski arheološki muzej, Make-donščina 10.00 TV V-fiOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, TV izbor, Moja glasba t 14.45 TV V SOLI: Pravopis, Hrvaški arheološki muzej, Makedonščina 17.15 POROČILA TOREK, 14. X. O labod 9.00 TV V SOLI: Koledar, Življenje na kamnu, Ob potoku, Dnevnik 10 10.00, TV V SOLI: Prirodopis, Risanka, V 10.55 OKTOBER V KRAJLEVU 16.15 ŠOLSKA TV: Delitev dohodka po delu, Planiranje, Biologija 17.20 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 17.35 RAZPOREDITEV UČNE SNOVI Ce delaš z glavo, potem boš s pravilno razporeditvijo učne snovi dosegel večji učinek pri učenju. O. tem bo govorila današnja oddaja. 18.00 ZNANA - NEZNANA JUGOSLAVIJA 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00, SREČANJE Z JOSIPOM VIDMARJEM 21.00 A. Holland: .NEKAJ ZA NEKAJ Poljska televizijska drama bo govonla o tem, kako psihologija ne 17.15 POROČILA 17.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: GORENJSKA Folklorne skupine iz Javorja, Podkorena in Kamniške Bistrice bodo prikazale gorenjske ljudsKe plese in običaje, lci so značilni za čas košnje. 18.30 OBZORNIK 18.40 MOSTOVI - H1DAK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 KRATEK FILM zna usklajevati svojega zasebnega življenja s poklicnim. Po, lastnem scenariju je delo posnela Agnieszka I Holland, igrajo pa Barbara Wrzesin-ska, Iwona Biemacka, Tadeusz Janczar, Andrzej Zaorski in drugi. 22.05 V ZNAMENJU 17.10 7 Dnevnik v madžarščini -17.30, Dnevnik — 17.45 .Medvedek | Uhec - 18.00 Otroci pojejo 18.15 .Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Panorama - 22.10 Dnevnik - 22.25. Glasbena oddaja 20.15 , DOKUMENTARNA ODDA- | JA 21.35 LIGABUE 22.35 ,V ZNAMENJU 17.10, Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.35 Življenje knjige - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Ona - 22.10 Poezija SREDA, 15. X. O labod 9.20 TV V SOLI: Koledar, Božidar Adžija ia00 TV V -SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.25 POROČILA 17.30 Ela Peroci: ANKINE RISBE 17.45 VE'.'KE RAZSTAVE 18.10 NASA PESEM 80, 4. del oddaje 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILMI S FESTIVALA Športnih in turističnih filmov V KRANJU zagrebških solistov ČETRTEK. 16. X. C) labod 1 ".00 V TV SOLI: Koledar, Matema-ika, Starogrška matematika, Klub mladih tehnikov 10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, DOLENJSKI LIST Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute 16.05 ŠOLSKA TV: Delitev dohodka po delu, Planiranje, Biologija 17.D5 POROČILA 17.10 ZGODOVINA POMORSTVA 18.00 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 18.300B70RN1K 18.40 MLADI ZA MLADE: O LJUBEZNI 19.10 RISANKA 19,24 ZRNO DO ZRNA POTA f IN sni4 f dežurni I poročigi PRETEPAL DOMAČE - Minulo sredo so šentjemejski miličniki pridržali do iztreznitve 38-letnega Vinka Pe\ca iz Goriške vari. Pevec je domače m Potem ko se . _ razgovor pri sodniku za prekrške: NI HOTEL PLAČATI - Novomeški možje postave so v četrtek prijeli Radojka Cajetino, ki je raz-’al in razbijal v Hotelu Kandjja. Cajetino je s prijatelji popival* v 'alnir' .............................................. >pc_________ bijati kozarce. okrepčevalnici hotela, ko pa je bilo treba poravnati račun, je pričel raz- RA ZBIJ AL KOZARCE - Podobno se je vedel v soboto tudi Sulejman Hodžič iz Fotuvega vrna. Obiskal je namreč Sringeijevo gostilno in močno vinjen pričel razbgati kozarce. Odpeljali so ga na hladno, zraven pa so miličniki napisali še prijavo sodniku za prekrške. PRETEPEL SE NATAKARICO - V soboto zvečer so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 31-let-nega Martina Nemaniča iz Radovičev. Taje razgrajal in razbijal stekle-jstišču Na Dragah Za na- nino v gostišč meček pa se ji rica poklicala na pomoč miličnike. Z odpovedjo ob stanovanje Tudi sodišče SRS potrdilo odločbo novomeškega senata^ Sodišče SRS je pred dnevi potrdilo odločbo novomeškega sodišča združenega dela, po kateri se morata zakonca Jovan in Marija Ečimovič izseliti iz trisobnega stanovanja, last novomeške tovarne zdravil Krka. Niti vsemogoči izgovori zakoncema niso pomagali Ečimovičeva sta se pred časom obrnila na novomeško sodišče, ker jima je Krka odpovedala stanovanjsko pogodbo in zahtevala izprazni- avfl še nadi\jo in jo pretepel, lazgovor pri sodniku za prekrške bo zategadel nekoliko da pl Udarec s sekiro je bil za očeta osodeo 70-letni Kovačič v soboto umrl — Sina vendarle našli O hudem prepiru med očetom in sinom na Ajdovcu smo v prejšnji) številki že poročali Skopim podatkom dodajmo še, da je do prepira prišlo zaradi spora med Kovačičem in Brajdičem, kdo bo peljal vprego. V soboto pa je prišla iz novomeške bolnišnice še tragična vest, da je imel spor med očetom in sinom najhujše posledice 70-letni Valentin Kovačič iz romskega naselja Mala Goričiva v občini Trebnje je namreč omenjenega dne zjutraj podlegel, poškodbam, ki mu jih je z udarcem s sekiro prizadejal qjegov sin Elko Brajdič. Slednjega so miličniki po vztrajnem iskanju tudi našli. V soboto popoldne so skrivača prijeli v romskem naselju Hudeje. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. V „KRKI“ GORELO V soboto dopoldne je pričelo goreti v novomeški tovarni zdiavB Krka. Delavci so varili ograjo, v neposredni bližini pa je bila plastična cisterna s špiritom. Pri varjenju je padla iskra na plastično cev, tako da se je vžgalo 100 litrov špirita v cisterni Škodo so ocenili na 15.000 din. EKSPLOZIJA MED VARJENJEM V četrtek je Jože Moravec iz P od klanca varil v avtomehanični delavnici Cveta Jaketiča v Vinici nosilec zadnje stene osebnega avtomobila. Med varjenjem je prišlo do eksplozije, tako da je Moravec dobil lažje poškodbe po čelu, nosu in ustnicah. Poškodovancu so nudili pomoč najprej v črnomaljskem ZD, nato pa v novomeški bolnišnici Pri pregledu vozila je bilo ugotovljeno, da je med varjenjem eksplodiral naboj, ki je bil v nosilcu. Kako je naboj zašel tja, še ugotavljajo. VLAK POTISKAL AVTOMOBIL 19-letni Ivan Žnidaršič z Jezera se je 30. septembra peljal z osebnim avtomobilom od Trebnjega proti Mimi peči in v Gornjih Ponikvah navzlic rdeči luči zapeljal na železniški prehod- Takrat je iz Novega mesta pripeljal vlak in bočno zadel vozilo ter ga potiskal še dobrih 50 metrov, preden je vlakovodji Zajcu uspelo ustaviti Zanimivo, da je pri • nesreči Žnidaršič, dobil le nek^j prask, na pločevini pa je bilo za 40.000 din škode. OGENJ UNIČIL KOMBI 30. septembra je prišlo do požara na kombiju Crnomaljčana Marka; Bariča. Ta je vozil proti Staremud-trgu, nenadoma pa je na vozilu izbruhnil požar in se bliskovito razširil. Vsak poskus gašenja je bil brezuspešen, tako da je kabina povsem zgorela, zraven pa še kason in deli motorja. Škode na vozilu je za 80.000 din. Do požara je prišlo najverjetneje zaradi kratkega stika. MOST SE JE PODIRAL POD TRAKTORJEM Se hujše posledice bi lahko imela nesreča, do katere je prišlo v četrtek na mostu med Cadražami in Drago. Omenjeni večer okoli 19. ure je Jože Pavlič iz Šentjerneja peljal traktor po omenjeni poti Ko je že skoraj zapeljal čez most, je nenadoma pred seboj opazil namesto mostu' grmovje, pa tudi deske pod traktorjem so se pričele lomiti. Vozilo se je zato prekucnilo na bok, most pa se je nagnil na desno stran. Na srečo je voznik ostal cel, most pa so seveda zaprli, da ga temeljiteje popravijo. V. Km* tev stanovanj. Razlog: Ecunoviče«' Id sta bila dotlej zaposlena v podje • ju, sta podala izjavi, da v Krta bosta več delala. Pri nasprotovanj takšni odločitvi v Krki sta maha* ‘ vrsto argumentov, eden je bil tu da ima Ečimovičeva že 10 let skupj ne delovne dobe, od tega 5 let P Krki kar je pogoj za pridob^ lastninske stanovanjske pr®’* Vendar je bil senat jieusnuflefl' Potrdil je namreč odločbo .krka*^: pri tem pa se tudi skliceval n* člen stanovanjske pogodbe, '“P1* da bosta zakonca izpraznil* vanje v treh mesecih, ko jima pt«®\ ha lastnost delavca v združen«” dela Sicer pa je postopek Pok*Jl da tudi podatek o desetih delovne dobe Marije Ečimov*. drži, saj je 2 leti preživela na de® ■ tujini Nekako tako pa stoji tudi vfjT razložitvi ljubljanskega sodišč* pri čemer zavračajo pritožbo z**1*” cev, ki se sklicujeta na z**1® trimesečnega odpovednega roV^. nezakonitost stanovanjske P0#*^. in še kaj. Ečimovičeva sta do izprazniti trisobno stanovanj®* Jr dar bo prisilna izselitev mo*0* ko jima bodo zagotovljeni trebnejši prostori za bivanje. 22.05 V ZNAMHICU 17.10, Dnevnik v madžarščini - 17.30 , Dnevnik - 17.45 . Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna odda- I ja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska j drama - 21.15 Včerai, danes, jutri — 21.35 . Izviri — 22.05 , Koncert | V OVINEK PO SREDINI CESTE - Prejšnjo sredo popoldne sta se na Brodu srečala voznika Jože Zupančič iz Žužemberka, kije vozO tovor-rak od Dvora proti Žužemberku, in. ožc Bohorič iz Dolenjcev priAdle-šičih. Slednji je v ovinek pri Brodu zapeljal po sredi ceste, tako da sta t 19.30 DNEVNIK 20.00, STUDIO 2, kulturna oddaja 22.05 V ZNAMENJU 17.10, Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Ptičje I strašilo - 18.15 Nuklearna revolucija - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Neposredni stiki - I 22.00 Včeraj, danes, jutri ZA TRAKTORJEM V SMRT V prometni nezgodi, do katere je prišlo 30. septembra popoldne, je bil ob življenje 7-letni Boštjan Šterk iz Črnomlja. Fantič jc v Kočevju stekel za traktorjem, takrat pa je nasproti pripeljala z osebnim avtomobilom Anica Gligič s Tanče gore. Dečka je zadela in zbila po tleh, pri čemer seje Boštjan tako hudo poškodoval, da je med prevozom v črnomaljski zdravstveni dom umrl. zdravnišk POCENI DO DEVIZ Prejšnji teden je Franc ZupaB^ Dolnje Stare vasi obiskal Turi^V gostilno v Dolenjem MaharovcU- “j, njegovo žalost pa je bil v go**j^ očitno tudi zelo spreten žepar. ko bi sicer Zupan ostal brez dentf nice, ki jo je imel spravljeno zadnjem hlačnem žepa Oškodo^ nec je bil prikrajšan za 300 D“' 3.000 din in dokumente. vozili trčili Pri nesreči je nastalo za' 56.000 din materialne škode. Voznika sta jo odnesla brez poškodbe. NI MOGEL ZMANJŠATI HITROSTI - Ivan Jaklič iz Gradca se je v petek zvečer peljal z osebnim avtomobilom od Metlike proti Novemu mesta Pri Velikem Cerovcu je dohitel motorista Miroslava Pašiča iz Konca. Jakliču ni uspelo pravi čas zmanjšati hitrosti, ker so mu nasproti prihajala druga vozila, zato je trčil v zadnji del motornega kolesa in zbil Pašica na tla. Ta je bil pri nesreči n in pc bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 2.000 din. >U pr laže ranjen in so ga odpeljali po niško pomoč v novomeško MLADENIČ PRITEKEL PRED AVTO - V soboto zvečer se je Martin Zupan iz Brezja peljal z osebnim avtom skozi Šentjernej proti Dobravi, ko je nenadoma pritekel pred avtomobil 16-letni Jože Deže-lan iz Mihovice. Avtomobilist je mladeniča zadel in zbS po tleh. Deželana so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na vozilu pa so ocenili na 3.000 din. „Lokalci” poslej po magistralki!!! Odločitev, ki ima svojo drugo, nevarnejšo plat Odločitev o dvomesečni )olni zapori Ceste herojerv v Novem mestu s 15. oktor rom je le še potrdila staro spoznanje o nedoslednosti & nedorečenosti v prometnert režimu Novega mesta. Pa P* zaradi samega dejstva, da v° ena najbolj prometnih no& meških cest zaprta zart obnovitvenih del, pač pa& mdi odločitve, da bo bušni lokalni promet pos« ‘ al po „obvoznici“ ** magistralni cesti Ljubljani Zagreb (1/. Tokrat ne bi razgfatit^. številnih drugih možnih ^ tvah pristojnih organov ' ena je gotovo ta, da & « avtobuse ponovno odP; dvosmerni promet preko ™ vomeškega Glavnega pač pa, da pogledamo, . prinaša odločitev o PreuS\lA ritvi lokalnega avtobu prometa na eno najbolj F f metnih magistralnih * Evropi, da ne rečemo " [ najbolj krvavih. u Če pustimo vnemartMtt stvo, da se tudi za Pe*jn poveča število kilometre*^ seveda čas, ki ga bo po** $ val avtobus za vožnjo ^ recimo, Ločne, kar J11. ^ kaj zgleden prispevek našnjim energetskop zacijskim prizadevanje™ ^ pa vendarle o nečem P° ^j no spregovoriti 7, avtobusi imajo ob ko ^ tudi po petdeset in vt’ .$■ jišč, kar lahko ob m zginem trčenju, in teh na ^ stralni cesti ne ^ vede do prave traged1) vurimo tudi o polž ji p 0\> ni hitrosti na tej ce dejstvu, da ježe tako avtobusov lokalnert ifi ta omejena na 50 K™ Jo tem, da je od Karteljevega kar °P*j[r0st & nec, bo ta poUjagfa upočasnjena, v mu slovesu magistr^1 . Ali so odgovorni P jjflil čanju tehtali med in nwedeniTrn^a^jjjjjJ^ št. 41 9. O Začeti z najmlajšimi Krška izkušnja o množičnosti v telesni kulturi £ razmerami v naiem tako imenovanem vrhunskem Športu ne moremo biti zadovoljni Med občasne uspehe so vse prevečkrat Posejani škandali zdaj v tej, lP nato že spet v drugi Portni zvrsti Razne nesoje-„zvezde" .bi verjetno bolj naravno, če bi ne sijale zares J~es premogli širši krog *Portnikov, vzgojenih v pravem duhu. V Sloveniji smo . pred asom sprejeli portoroške Klepe. Vrsto stvari v tekmo-ainem športu naj bi postavi-i na pravo mesto. Potrebno Fjtajpak načrtno delo. V Krtki občini so tako naredili ,nf čez kampanjsko delo v Mesni kulturi. Začeli so z apnlajšimi. Športnike išče-le med prvošolčki in Ponovno med petošolci osnovnih šol tudi s pomočjo /^fran/a. Ušesu ne zvenijo ravno blagozvočno izrazi *ot >,usmerjene selekcije” in e kaj. Vendar je načrtno preverjanje s pomočjo nenehnega izbiranja mladih športnikov po šolskih športnih društvih pokazalo, da delajo prav. To namreč sedaj potrjujejo celo že tekmovalni rezultati So prvaki območja v košarki in plavanju v obeh konkurencah, prvaki območja v atletiki. med pionirji, rokometu v zimskem in letnem prvenstvu. V rokometu so nasploh tretji v Sloveniji Kar štirje pionirji te šol krške iobčine so republiški reprezentantje: Marjan Pereč in Miran Tabo-rin (oba iz Leskovca), Robert Ceglar s Senovega in Justin Božič iz krške osnovne šole. Stalno spremljanje naj bi pripomoglo, da se po osnovni šoli ne bi izgubili Uspeh ni prišel sam po sebi Govorijo kajpak o sistemu dela, strokovnem kadru, objektih, denarju, z največjo ljubeznijo pa seveda o mladem rodu, o katerem bo še kaj slišati Ugnale nasprotnice in napovedi Presenetljiva zmaga Novomeščank nad Borovom z 19:17 — Inlesovcem tudi tokrat sreča obrnila hrbet - V dolenjskem derbiju zmaga Kočevk lnlesovci 10 po 5. kolu z eno zmago na 9. mestu, upati pa je, da bodo po sobotnem srečanju doma z Novomeške rokometašiče so v soboto podcrbele za veliko presenečenje. Popolnoma nepričakovano so pred kakimi 200 ^edalci v novomeški športni dvorani ugnale vrsto Borova in tako vknjižile dve dragoceni točki. Precej več smole so imeli Ribničani, ki so šele v zadnjih minutah klonili na Reki, medtem ko so v slovenskem ligaškem derbiju pri dekletih Kočevke tesno ugnale ekipo Šentjerneja. NOVO MESTO -BOROVO 19:17(10:7) Sobotno srečanje je bilo za maloštevilne gledalce prava rokometna poslastica. Navzlic vsem napovedim o zanesljivi zmagi gostij so Novomeščanke zaigrale borbeno, kot že dolgo ne, in povsem nepričakovano, a zasluženo zmagale. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, šele tik pred odmorom so domačinke izkoristile nekaj napak gostujoče obrambe in povedle s tremi zadetki. To pa še zdaleč ni zadostovalo za končno zmago. Igralke Borova so zaigrale na vse ali nič in se ob dokaj očitni pomoči sodnikov približale domačinkam na vsega zadetek razlike. Prava drama pa se je pričela pred koncem, ko so imele Novomeščanke na klopi za kaznovane kar dve igralki, vendar je gostjam zmanjkalo moči in tudi časa. Čeprav so prav vse igralke zaslužne za uspeh, gre nedarle še posebej pohvaliti Vesno Jolenjci „krase” rep lestvice ^an, Bela krajina in Kočevje ostali v nedeljskem kolu praznih rok — Tudi v nedeljo ne kaže najbolje — Kočevci zapisani zadnjemu mestu? Tokratno nedeljsko kolo v slovenski zahodni* območni noh^etn' ligi je prineslo popoln neuspeh dolenjskim ekipam, saj če cf ens9stenc‘ “ uspdo iztržiti niti točke. Nič čudnega torej, Piv Bela krajina in Kočevje zasedajo zadnja mesta na ^Mstvaii razpredelnici. Kaj prida možnosti za izboljšanje pa tudi “ 'o ni, saj vsi trije dolenj&i predstavniki gostujejo. Po odigranem 7. kolu (še zmeraj pa ni upoštevan rezultat prekinjene tekme med Kočevjem in Stolom) vodi Primoije, ki je tokrat nepriča- BEVA krajina - STOL 0:2 (0:0) rici .s° tokrat v domači enajste-^ manjkali kar štirje standardni n-, 'l« vendar tudi to ne more biti opravi«! cl*o za neuspešno serijo Belo- lep čas niso okusili ztnage. Resda so domači radoitT’ ' lep Uci zapravili nekaj priložnosti, ieT i *a^e** Celo vratnico, vendar Pora $ daba tolažba za že četrti 5^:.Gostje so zmagovita zadetka nih » T dnigem polčasu, iz nevarne L^tmapadov pa bi lahko dosegli 5*ksen zadetek več. ■ Be*a krajin Tih, Furlič, Kapš, Tjokič, Petrovčič, Zimerman, Furlič ■ Weiss, Zupančič (Barič). Ifokit Po, JESENICE -ELAN 3:0 (1:0) Zasluž??r°čilih z Jesenic gostje niso sebno tako visokega poraza. Podobi Y Prvem delu so pokazali hud -j1*10 nudili domačinom odhod r" ^ve m'nuti Pred (loi(tli0m na odmQr so Jeseničani I»ieši'oi 2ma8oviti zadetek. Novo- . '-3Hl So - :_________i_i:___I! celo tako Novo- ‘«Q1 y ^ “ uwwiV nautuj ZastiEii i P°^asu> Janežič pa je zamiMi, enajstmetrovko in "'ričani -priložnost> da bi w p ^®n: •% MOllCAlUi Y CII Ulj g3*C)* Gorifik’C (Derganc), *... Priložnost, da la?-1 S*e^‘ ugodnejši izid. avlin*: Rugelj, Petrovič, Avbar, ’ Vujičič, sjanežič, Venta, zadnji, 8., ~,z dvema osvojenima točkama. V nedeljo igrajo: Stol-Elan, Primoije-Kočevje, Tabor-Bela krajina. TABOR JADRAN -KOČEVJE 4:0 (1:0) Proti razpoloženim domačinom so bili Kočevci tokrat biez moči, s štirimi prejetimi zadetki pa so si še pokvarili ze tako klavrno razliko v zadetkih. Poraz gostov bi bil lahko še hujši, vendar je gostujoči vratar Lužman ubranil ceno strel z bele točke. Z .nedeljsko igro so se Kočevci verjetno dokončno zapisali VODI GRIČAR Končano le predtekmovanje kegljačev na 3. odprtem prvenstvu Trebnjega , že v nedeljo pa bodo n: 5>oredu finalni boji. Sodelovalo je' 34 tekmovalcev, pred nedeljsko tekmo na kegljišču Opara v Trebnjem pa je vrstni red naslednji: 1. Gričar 875, 2 N. Goleš 868, 3. Ž. Goleš 868, 4. J. Turk 868, 5. Bratož 851 itd. Še pred nastopom kegljačev se bo ob 9. uri pomerilo osem najboljših deklet N. G. Jjadigrali »pobratene” **** športnih prireditev ob kočevskem prazniku — V —. srečanju pobratenih občin domačini boljši n08ti J* 1 0*«** Športno področje, k tn prireditve: občinski praznik v »osti Ponesel nekaj živahni0 todi na š ' - i prireditve: srečanja pobratenih l. - j» *n Prokuplja so se ‘ «lto sn , P0**16«!! v več panogah. * 18:1/; rokometu slavili Kočevci Pretnaeai; v košarki so domačini goste z 77:65, boljši so USPEL ŽENSKI RALLY J S Pred tovarno zdravil S?4*1 ZaniJ^11 ?estu se je v nedeljo Drin^IV-i ženski avt0 ki teVai fibni novomeškega J^ovanie Pričakovanju je C Sov0tj Jv Rinilo brez nesreč, kar b nske slaiBI tistim, ki trde, da so letati 06 moJkih. Ib*?8 la iP r !Jskega tekmovanja: Mjf1* druL i01®"? Kmet s 420 to6 6p, i Lidija Kozan s SS"1 točkami, tretje in in1? Pa *} delita Katjuša nski^i točg Setina s P° 820 bili tudi nogometaši s 6:3, medtem ko je bil v streljanju rezultat 1.784:1.563 v korist domačinov. Za popolno zmagoslavje Kočercev sol poskrbele še odbojkarice, ki so premagale vrsto iz Prokuplja s 3:0. Sicer pa so bili tekmovalni dosežki tokrat v senci prijateljskega vzdušja pobratenih občin, ki sta si rekli: Na svidenje naslednje leto v Prokuplju! V počastitev občinskega praznika je domači ženski rokometni klub pripravil tudi zanimiv turnir, na katerem so sodelovale vrste ltasa, Zameta in Olimpije. Rezultati: Itas -Zamet 11:12, Olimpija-Zamet 17:11 in Olimpija-Itas 17:10. Najboljša strelka turnirja je bila domačinka Marina Jerič. Za konec še rezultati tradicionalnega ieka po kočevskih ulicah. Pri mlajših pionirjih je zmagal Marjanovič, pri starejših Naglič, v štafeti pionirk 4 x 300 metrov 7.c., v mladinski štafeti ekipa gimnazije, pri članih na 2.000 metrov dolgi' progi Struna, pri aktivnih tekmovalcih Novomešcan Metod Žužek in med veterani Kump. M. GLAVONJIC Grgič, ki je odlično igro kronala kar s sedmimi zadetki. Novo mesto: J.. Štrukelj, Grgič 7, D. Štrukelj 1, Iličin 3, Sitar 2, Jakše, Bon, Godler, Mršnik 6, Turk, Udovč. S to zmago so se Novomeščanke pridružile ekipam, ki imajo 4 točke, dobra sobotna igra pa je zagotovilo, da tudi na naslednjem gostovanju pri ekipi INE niso brez možnosti. ZAMET - INLES 23:21 (14:12) Ribničani res nimajo sreče! Ze nekaj tekem zapored so izgubili v zadnjih minutah, tako tudi tokrat na Reki, ko so se domala vse srečanje enakovredno kosali z domačini. Sobotna igra je bila dokaj ostra, vendar v mejah športnega vedenja. ..Lesarji” so se predstavili z dobro igro, še posebno učinkoviti so bili pri strelih s črte, vendar jim je na koncu športna sreča obrnila hrbet. Inles: Gelze, Radič 8, Ilc 4, Karpov 2, Fajdiga,- Zuk 2, Andolj-šek, Ambrožič 1, Mate 2, Križman 2, Kljun. na zadnje mesto prvenstvene razpredelnice. Kočevje: Lužman, Marič, Marče-tič, Dobrič, Zečič, Rajšelj, Kovač, Bokan, Abramovič, Murn, Buzuk. V DVEH SREČANJIH LE TOČKA KrmeHski in sevniški rokometaši v nadaljevanju tekmovanja v Il-SRL—vzhod niso pokazali iger' kot v zadnjih nekaj srečanjih-Krmeljčanom je šele v zadnji minuti uspelo na domačen igrišču dobiti, točko v srečanju s Fužina] ‘ Unionom Dalmacijo za kako mesto više. DOLENJSKI DERBI KOCEVKAM itas koCevje - Šentjernej 13:12 (6:8) - Okoli 100 gledalcev je bilo v Kočevju priča pravemu dolenjskemu derbiju, v katerem so bile za las boljše in tudi srečnejše domačinke. Sentjemejčan-kam je pripadal prvi polčas, ko so nekajkrat vodile, vendar se je v nadaljevanju razigrala najboljša strelka domačink Marina Jerič in z nekaj zaporednimi zadetki obrnila rezultat Resda zmagi domačink ne gre oporekati, vendar bi bil neodločen rezultat še najpravičnejši. Kočevje: (Xen 1, S. Jerič 2, M. Jerič 8, Turk 2_ Šentjernej: Škoda 2, Gorišek 1, Goršek 1, Raušek 1, Čeme 4, B. Kovačič 3. Po,popolnem 6. kolu imajo tako Šentjemejčanke kot Kočevke po 6 kol m so na 6. oziroma 7. mestu. Ze v naslednjem kolu pa čaka obe ekipi izredno težko delo. Šentjemejčanke bodo v Orehovici imele v gosteh vrsto neporažene in vodilne Drave, Kočevke pa gostujejo pri drugouvrščeni in še prav tako neporaženi ekipi Mlinotesta. Ce ne bo res velikega presenečenja, si od teh srečanj ne smemo obetati preveč. siteSBfe.* ■ -Sr. , V PRIMERU ZMAGE S SARAJEVSKO BOSNO! Iz Sarajeva, kjer so te dni izžrebali pare osmine tekmovanja za košarkarski pokal, je prida razveseljiva vest: zmagovalec sobotnega pokalnegp srečanja na območju SRS med Novim mestom in mariborsko TIMO se bo na svojem igrišču pomeril z vrsto sarajevske Bosne. Sobotno srečanje bo tako za Novo-meščane dvojnega pomena, saj bi jim morebiten uspeh s TiMO pripeljal v goste sarajevske študente, hkrati pa bodo lahko preverili moč maribordce ekipe, s katero bodo skupaj startali v drugo-ligaški konkurenci. Pomoč gledalcev bo v soboto v novomeški športni dvorani toiej šeJcako dobrodošla. -z* čko v srečanju s Fužin ar jem, med-i tem ko so Sevničani izgubili v Šoštanju s 24:27. Ob tem še to, da so se na tekmi v Krmelju trije igralci1 poslovili od rokometa zaradi odhoda v JLA (Dobnik, Zorc in Kumar). Še rezultati mladincev: Dobova-Sevnica 18:24 in Krmelj - Črnomelj 9:29. 400 čolnov na Krki in Savi V Brežicah štart enega največjih kajakaških maratonov Na Krki in na Savi od Brežic do Zagreba so se v soboto zvrstili udeleženci enega najbolj množičnih kajakaških tekmovanj na svetu, maratona z 42 km dolgo progo. Na startu v Velikih Malencah, Cateških Toplicah in Podsusedu se je zbralo nad 400 tekmovalcev z 597 čolni, s katerimi so udeležnci tekmovali v raznih disciplinah. Sodelovalo je 40 klubov iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske. Nastopili so znani svetovni in evropski mojstri tega športa, kot na nrimer Sattler iz Avstrije, Perli iz Italije, Jugoslavani z Ljubekom in drugi V najpomembnejši disciplini, v enosedežnem kajaku, je na progi Brežice - Zagreb zmagal Avstrijec Podani, ki je prispel na cflj predi Ljubljančanom Janijem Plestenjakom. Vseh dirk je bilo 18 (za moške, ž enske, seniorje, juniorje in pionirje). V e najstih so zmagali Jugoslovani, v sedmih pa udeleženci iz drugih držav. V kategoriji divjih voda so se“ najbolje odrezali kaiakaši ekipe »Rašice" iz Tacna, v kategoriji mirnih voda pa ekipa »Bratstvo" iz Kariže- PIONIRJEVO NAJBOLJŠI STRELCI Minuli teden so se končale občinske delavske športne igre v streljanja Nastopilo je 13 moških ekip z 98 tekmovalci in 10 ženskih ekip z 32 nastopajočimi. Največ uspeha so imeli pionirjevci, ki so slavili v vseh kategorijah. Rezultati: moški-ekipno: 1. Pionir, 2. Krka, 3. IMV, posamezno: 1. Ribič, 2. Celesnik (oba Pionir), 3. Šekoranja (krka). Zenske-ekipno: 1. Pionir, 2. Krka, 3. IMV, posamezno: 1. Medle, 2. Bučar (obe Pionir), 3. Aš (Krka). \t ŽIVAHNA SOBOTA NA KRKI IN SAVI - V Velkih Mrfencah pri Brežicah je bila v soboto svečana otvoritev mednarodnega maratona po Krki in Savi od Brežic do Zagreba. Prisostvovalo ji je okoli 400 tekmovalcev s kanuji in kajaki ter vsaj tolko gledalcev, gostov in ljubiteljev tega vodnega športa. Brežiška občina je bila tudi letos med pokrovitelji memoriala narodnega heroja Rade Končarja. (Foto: J. Teppey) REŠILE SO SE PORAZA V nadaljevanju II. SRL za ženske je Lisca na domačem igrišču komaj' iztržila točko v srečanju z Velenjem. Rezultati 15:15 (6:9). Največ zaslug, da domačinke niso klonile, gre Mlinaričevi z 8 zadetki Pri mladinkah so Brežičanke ugnale Lisco s 16:15. VETERANI NA ZADNJEM MARATONU Člani novomeške veteranske sekcije so se v nedeljo udeležili zadnjega letošnjega kolesarskega maratona v Celju. Progo, dolgo 80 kilometrov, jc 20 novomeških veteranov prevozilo brez večjih težav in so tako na najboljši način zaokrožili pestro in plodno dejavnost komaj pred nekaj meseci ustanovljene sekcije pri KK Novoteks. DALMACIJA NA DRŽAVNO PRVENSTVO Na novoemškem kegljišču na Loki so se te dni končale finalne borbe najboljših slovenskih kegljačic. Lep) uspeh je dosegla dolenjska predstavnica Angelca Dalmacija, ki je s poprečnim nastopom osvojila 13. mesto s 1.585 podrtimi kegiji, in se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo že te dni v Vojvodini Novomeščank so tekmovanje pripravili brez zastojev. N. G. Igralsko slabši, toda bogatejši za spoznanje če vodstvo ekipe, v kateri bo igralo kar 6 mladincev, pričakuje! veliko pomoč gledalcev, ki nikakor ne bi smeli zahtevati zmage za vsako ceno, saj bo za domala poli krst Novo meščani ilovico moštva ta sezona ligaški Pred drugoligaškim startom novomeških košarkarjev s priprav pričeli že^ 12. avgusta, po besedah Le dobrih 14 dni je do pričetka tekmovanj v zveznih košarkarskih ligah. Še s posebnim zanimanjem' pričakujejo drugoligaški start ljubitelji košarke v Novem mestu. 25. oktobra bodo Novomeščani v športni dvorani imeli v gosteh! vrsto Novega Zagreba in tako pričeli, vsaj po uvodnih napovedih, ogorčen boj za obstanek z ekipami, kot so: Ježica, TIMA, Branik, Fructal, Domžale, pa Dalvin, Puljanka, Jug in še katera. Razumljivo, da v vrstah Novomeščanov pred prvenstvom ni pretiranega optimizma, po odhodu Kovačeviča v JLA prvi trener ekipe Dare Pucelj in predsednik 10 kluba Jože Florjančič takole ocenjujeta možnosti novomeške vrste: I „Za nas bo letošnja drugoligaš-ka sezona še posebno težka, hkrati pa tudi zelo koristna. Tekmovanje začenjamo namreč s pomlajeno: vrsto, v kateri ni kupljenega igralca. Naslonili smo se zgolj na lastne in mlade moči, kar povedo tudi imena igralcev, ki se potegujejo za dres v novem prvenstvu: Ivančič, Munih, Zupevec, P. in S. Seničar, Beg, Plantan, Bajc, Skobe, Kek, Grandovec, Golobič in Moreti.“ Vidimo torej, da v ekipi ni Šupiča, ki je prestopil h Kraškemu zidarju, pa Hrovatiča, Kramarja in Riharja, ki odhajajo v JLA, tudil razgovori z Laličem, da bi ponovno oblekel dres Novomeščanov, so padli v vodo. Zato nič čudnega. so ivgusta, trenerja Dareta Puclja pa je VTSta dobro pripravljena, kar konec koncev lažejo tudi rezultati pripravljalnih srečanj, še posebej uspehi v tekmo vam u za pokal SRS, kjer se bodo Novomeščani že v soboto srečali v polfinalu tega' tekmovanja z vrsto mariborske TIME. ,Za nas je ta tekma dvojnega pomena. Ne samo da bi si z morebitno zmago odprli vrata med najboljše jugoslovanske ekipe in bi lahko ob srečnem žrebu' izkušnja pred prvenstvenim krstom z Novim Zagrebom." Naj bo kakorkoli Odločitev vodstva novomeildh košarka jev, da se poslej pri delu opirajo na lastni kader, pa čepra v za ceno morebitnih tekmovalnih neuspehov na začetku, je pohvalna in v zgleden primer drugim. Po besedah Jožeta Florjančiča bodo Novomeščani skušali poslej navezati še tesnejše stike z vsemi košarkarskimi centri na Dolenjskem in igralce dobivati izključno iz teh sredin Seveda le na podlagi dogovarjanj in sporazumov. Hkrati pa a košarkarski delavci o nekaj obetajo imeli v gosteh v nadaljevanju tekmovanj za pokal SFRJ v Noi mestu kakšno močno ekipo, pač s o vem pa tudi, da preverimo moči nasprotnika, s katerim nastopamo SKupaj v drugoligaški konkurenci. Hkrati bo to zadnja resnejša pre- . tudi od izgradnje centra usmerjenega izobraževanja v No-1 vem mestu, ki bo pomenil koncentracijo srednješolskega igralskega kadra m seveda večjo možnost izbire pri ustvarjanju domačega košarkarskega zaledja. Z dosedanjim delom, tudi po novomeških osnovnih in drugih šolah, so novomeški košarkarski delavci na pravi poti. B. BUDJA Dare Pucelj: »Sobotno srečanje s TIMO je dvojnega pomena.4* Jože Florjančič: Na pravo pot, četudi za ceno morebit nih začetnih neuspehov. J 9 oktobra 1980 DOLENJSKI LIST ^\\\vS:>SNŠS •a«HXELLas yn ŠfPčiO,tSI% cŠnŠŠŠS! ftni Šf.-^ jrč fs*^ &■ Pivovarna UNION je na mednarodnem ocenjevanju na Dunaju 19. 9. 1980prejela priznanje MONDE SELECTION BRU- XELLES za kakovost svojih izdelkov Union LEŽAK - zlato medaljo Union postaja simbol kakovosti, ki je Union LEŽAK je doslej že tretjič osvo- Union GRAND - zlato medaljo vedno bolj cenjena tako doma, kot na SJij^ olf-' jil zlato medaljo in zato prejel tudi UNI hmeljni napitek - zlato medaljo tujem, saj Pivovarna Union izvozi tudi zmagovalni pokal za mednarodno vrhun- Union svetlo - srebrno medaljo znatne količine piva v Avstrijo, Italijo, sko kako vost. Odličja so torej prejeli: Union temno - srebrno medaljo ZDA in druge dežele. jNirnj ^Ptembrski dan je bil tor«k. Z vsemi p°v«d taed katere pa sodi tudi i^i^i rt>„Vožn^ 18 osebne avtomobile s, d!i številkami. Nekolikanj se je k^Jsko * v*f kdanjosti razlikoval le na delu j^^strale od Biča do Bregane. n.L—«m ,ma?i,tra'e od Biča hjpoliko j® *'ste- ki so morali na tem odseku iti0 v borih J.e P«eči v denarnica Teh pa je O1 i® Dr?® *,Urah' kolikor je trajala akcija, V ® Posti '!'. Prometni miličnik1 novo-rt,no trutnii*tar ®®' tevet*a 06 opozorjenih voznikov. Modra posadka, ..okrepljena" s podpisanima predstavnikoma sedme sile. je z delom pričela že v zgodnjih jutranjih urah. Po besedah Zdenka Prizmiča, komandirja prometne postaje, je bila torkova akcija dokaj nazoren prikaz vsakodnevnih dogajanj na dolenjski magistrali, čeprav je Slo tokrat za dan, ko je polovica udeležencev v prometu počivala. Sicer pa si lahko v tokratnem zapisu privoščimo nekoliko vedrejši'ton, pa ne zgolj zato, ker ni v času naše akcije bio na magistrali nobenega poka, pač pa že zaradi včasih naravnost komičnih reakcij, ustavljenih voznikov. Najpreje. poglejmo, kaj so o torkovi akciji pokazale številke. K sodniku za prekrške je romalo 9 predlogov, šest od teh zaradi neprimernih in tehnično pomanjkljivih taho-metrov v tovornjakih, po eden pa preobremenjenosti, tehnične vozila in pozabljivosti voznika, prometnega dovoljenja. Zaradi prehitre je bilo s 500 din kazni kaznovanih 16 voznikov tovornjakov in dva šoferja osebnih avtomobilov. „Le" 50 din je bilo potrebno plačati dvema voznikoma tovornjakov in petim lastnikom osebnih avtomobilov, ker niso upoštevali prometnih znakov in označb, enako vsoto pa je odštelo 10 voznikov tovornjakov zaradi pomanjkljive opreme. Sicer pa v' torek tudi neprevidnih in tesnih prehitevanj ni manjkalo, za kar je 11 lastnikov osebnih avtomobilov plačalo - možem v modrem po 100 din, prav toliko pa tudi šoferja osebnega in tovornega avtomobila zaradi ustavljanja vozil kar na magistrali. Tudi jutranja megla je zahtevala nekaj davka. Zaradi vožnje brez prižganih primernih luči so štirje vozniki osebnih in dva tovornih vozil, plačali 100 din mandatne kazni. Mogoče še to, da je bilo opozorjenih natanko 82 voznikov zaradi ustvarjanja dolgih kolon, iz prometa pa izločenih 24 počasnih vozil. Najbolj neusmiljen je bi radar. Vožnja v beli stotinki z- radarjem je bila včasih prev zabavna* še pOiebno takrat, ko so nas nasproti vozeči vozniki prav prijateljsko in s svetlobnimi signdi opozarjali na mili£niške patroie ob cesti. Sicer pa smo v torek ugotovili, da je stoenka še kar poskočen avto, čeprav je bil« obremenjena z nekaj deset odvečnimi kilogrami. To je dokazala, ko je sledila pološčen „taunus" našega zdomca, ki mu je radar izmeril kar preko 120 km na uro. Lažje delo je imela s tovornjaki. katerih vozniki pa so vsi po vrsti pred miličniki kazali začudene in nedolžne obraza Se najbolj presenečen je bi voznik tovornjaka »Gorjancev" ki je prisegal, da njegova ..ruska škatla*'ne potegne več kot 60 km na uro. ob pogledu na tah amater, ki je kazal celo hitrost 90 km na uro, pa je mimo odvrni: »Zapeljal sam na kak kamen, pa ja kazalec poskočil." Le kdo bi si pa misli, da utegne biti izgovor — in to še kar umesten — za preveliko hitrost tudi mesna kriza. Z radarjem smo namreč sledii tovornjak - hladinik z ljubjansko registracija Radar je pokazfl preveliko hitrost zato je dedi poziv patrulji pred nami, naj voznika ustavi. Njegov, izgovorje zapisan v izvirniku: ..Prehitro d« sem vozil? Ni |alo težka saj je hladi nik tovornjaka popolnoma prazea Če bi bilo tam kakino mesnato stegna v hrib najbrž ne bi tako lahko potegni. Na pa plačam, saj smo včasih z mesom tudi kaj zadužii. Dober tek, tovariši miličniki!" Taldnift in podobni) cvetk je bio tisti torek še nekaj dišati. Enako kot dan kasneje, ko smo se s pomočnikom komandirja PM Novo.mesto Borisom Pavlinom in miličniško patruljo z radarjem otferavii na novomeške ulica V času nafega druženja je bN na Cesti herojev v Ločni. Bučni vasi. Gotni vasi in na Partizanski cesti zaratfi neupoštevanja prometnih znakov, ki omejujejo hitrost v naselju, kaznovan kar 101, voznik. Od tega 93 lastnikov osebnih avtomobilov. 6 tovornjakov in edo 2 šoferja avtobusov (eden od tah je po Cesti herojev drvel s preko 80 km na uro). Zanimiva da je na radarju ..padlo" tudi nekaj katrc. ki so jh iz IMV vozli na travnata sktadBča pod Gorjanci. „ Pa smo jo kršili. " je dajal edan od dužbujoOi voznikov, ko je miličniku mimo pomolil bankovec za 100 din. M. BAUER B. BUDJA Kot da hočejo gobe v prvih jesenskih dneh nadoknaditi vse zamujena Enako pa tudi gobarji, ki jih po gozdovih kar mrgoli. Zato bo mogoče dobrodošel opis gobe, ki jo zaradi nepoznavanja nedeljski gobarji zaničujejo, gospodinje pa, ki so jo okusile, vedo povedati, da gre za eno najboljših gob za vlaganje v kis. Ta značilnost velja tako za rjavega, kot rdečkastega ježka. Najti jih je sedaj, predvsem v iglastem, zlasti borpvem gozdu na peščenem zemljišču. Ježki rastejo v skupinah, njihov klobuk pa je sprva rahlo vzbočen, pozneje pa ploščat ali nekoliko udrt. Ime so ježki dobili po bodicah, ki jih imajo na spodnji strani klobuka, kocen pa je tako pri rdečem kot pri rjavem ježk u poln, nekolikanj zakrivljen in enake barve kot klobuk. O barvi obeh vrst ježkov dovolj povesta že sami imeni gob. In kako jih pripravimo? Ježki so gobe, ki po kulinarični vrednosti Spadajo v srednji razred, medtem ko so vloženi v kis med najboljšimi. Rdečkaste ježke praviloma uporabljamo zgolj za vlaganje, medtem ko so rjavkasti zelo primerni za solate, juhe, omake, lahko jih tudi sušimo in potem zmeljemo ter jih take uporabljamo v zimskih mesecih za začimba Seveda pa tudi za rjavega ježka velja, da je odličen vložen v kis. Praviloma nabiramo mlade ježke, pred uporabo pa jim odstranimo kožico s klobuka in postrgamo bodice. Medtem ko rdečkastega ježka skorajda ni moč zamenjati z drugo gobo, pa moramo biti pri rjavem bolj previdni, saj ga lahko zamenjamo z vrsto drugih, neužitnih ježkov. očala ob lepi pričeski lahko naredi obraz še bolj zanimiv. Pač pa je za obraz z očali potrebno nevsiljivo ličenje. Marsikatera mlada žena ali dekle se boji očal, misleč, da ji te kvarijo prikupnost. Pa ni tako! Pravilno izbran okvir za lovora, limonine lupinice, V5® pa zalijemo z nekaj žlicami vc in dušimo, da se meso znnen1 Zrezkom in omaki pritepafl'0 žličko moke in kisle smetane, Ko so zrezki nared, jim nimo nitke, položimo na kr°ir in oblijemo z omaka Se nekaj o SUŠENJU GOB Eden osnovnih pogojev za® nje je, da so gobe čiste. Neji* jih sušimo na soncu, narezane pol centimetra debele rezin* naložene na podlagah iz kar*01 lesa ali platna Gobe moramo n1 sušenjem večkrat obrniti, rj nočjo, oziroma ko sonce ne več, je potrebno gobe *P**'r suh prostor, zato je pri ne***1? vremenu bolje, da se loj" drugega načina sušenja gob- ’* da gobe sušimo v odprti p*? segreti do največ 60 stopinj- "c se po suše praviloma v dvanai urah, prepričamo pa se tako, # nam pod prsti drobijo ali lo011 Se to: suhe gobe je trl spraviti v platnene vrečk* obesiti na zračno mesto a*1 zapreti v neprodušno P050 Pred uporabo suhe gobe oper* v mlačni vodi, v topli pa jih p®1 namakamo še kake pol ure-T1 pripravljene so gobe nared u do rabo. ZVITI ZREZKI Z GOBAMI Sedaj, ko je mesna kriza nekolikanj jenjala, bo recept pred nami moč s pridom uporabiti. Mesar nam naj odreže tanek kos »rinine ali teletine, dobra pa bo tudi govedina Zrezke rahko potolčemo, pri tem pa pazimo, da jih ne preluknjama Meso posolimo in popopramo ter se lotimo priprave gobi Očistimo jih in poparimo, pridamo jim pa drobno narezano čebulo in sesekljan peteršilj, malo kumine, soli in maščobe. Vse to zmešama S to zmesjo premažemo zre zke in jih zvijemo ter povežemo z nitko, da nam zmes ne uide. Zatem v ponvi spražimo nekoliko na koščke narezane prekajene slanine, ji pridamo zrezano čebulo, nanjo pa položimo zrezke. Ti bodo še boljši, če nanje položimo vršič Topla oblačila so v nastopajoči jeseni in hladnem vremenu posebno važna za dojenčke, ki so tako radi podvrženi prehladu. V trgovinah je sicer dobiti marsikaj za majhne otroke, ampak cene so za marsikoga prehude. Spretna mamica ali znanka šivilja lahko doma ukroji topel komplet, v katerem vašega malčka zagotovo ne bo zeblo. Nekaj zamisli imate na sliki. baby bazar Hitrost konvencionalne ladje je omejena predvsem zaradi trenja vode ob ladijski trup, mnogo manj pa zaradi trenja z zrakom. Do določene meje je mogoče/ njeno hitrost povečati z vgraditvijo močnejših pogonskih strojev. Z njimi pa je tudi ladja težja in večja, vačje je tudi trenje in tako večja moč ne doseže polnega učinka. Povsem drugače pa je z ladjami, katerih trup je med plovbo nad gladino. Te ladje imajo opraviti le z zračnim trenjem, ki je neprimerno manjše od vodnega. Zato s sorazmerno šibkimi stroji lahko dosegajo zelo veliko hitrost. Ta pa na morju veliko pomeni, zlasti v protipodmorni-škem boju in pri napadih na površinske ladje. Hitrost pa ni edina dobra stran nadpovršinskih ladij. Izredno mirna je tudi njihova vožnja, zato lahko uporabljajo najrazličnejša orožja, pred- Kar zadeva pogon, imajo hidrokrilne ladje z* vožnjo s polno hitrostjo plinsko turbino, d'*e motor pa služi za običajno vožnjo, ko je tn*P pogreznjen v vodo. Hidrokrilne ladje dosež«F hitrost do 50 vozlov. (Vozel je hitrost e!* morske milje na uro, milja meri 1853 metr0"j Za ladje na zračno blazino pravijo, da neke vrste Kolumbovo jajce. Gre za to, pluti, ne da bi se ladijski trup dotikal vode-je bilo moč doseči s plastjo stisnjenega zra med ladijskim dnom in vodno gladino. P®, omogoča ena ali več plinskih turbin. P, komprimiranega zraka ladjo poganja ali Težava je v tem, kako preprečiti, da j komprimirana zračna plast uhajala ladijskega dna. V ta namen imajo na boi straneh takih ladij z zrakom riapolOr^ gumijaste obtoke, ki segajo vse do v° ^ gladine, pa tudi posebne-bočne plošče« ^ preprečujejo uhajanje zraka izpod ladje. Jjjvj na zračno blazino je več vrst. Nekatere ^ njimi so namenjene samo za vožnjo po ni° ^ druge imajo amfibijski značaj: uporablja)? ^ na morju in na obali — torej na suhem. Ladja^ zračno blazino, ki jih uporabljajo tu jerji kopnem, so opremljene s podobnimi Pr°P^ kot letala, medtem ko imajo ladje, ki za na morje, navadno vijake. C$' Ladje na zračno blazino so zelo hitre- ^ hitrejše od hidrokrilnih ladij, vend?(. ^ razburkanem morju niso uporabne. MeiW za izvajanje bojnih nalog niso najbolj Izjema da so britanske ladje na zračno P*®* jo BHC BH7 Mk. 5A, ki jih je kupil Iran. se izkazale v spopadu z Irakom, še ni ^,pJ podatkov. Predvidevajo pa, naj bi la"*- Jjjifl zračno blazino služile predvsem zLki!’ hitrejši prevoz pomorskega desanta do 0 deloma celo v notranjost pa tudi za oskrb«? -enot. Ladje SES, kot imenujejo ladje s p°tfl učinkom, niso nič drugega kot ladje na »j* blazino, ki imajo ob straneh trde bočne ladij na zračno blazino. Imele bodo d° ton in s tem tudi dovolj dolgo vzl«1 ftffr vzletanje in pristajanje mornariških le?a cat in Viking brez katapultirala. Trd))0' jn,** bodo letala na tako ladjo lahko spi*šca IM vračala tudi pri polni hitrosti ladje. okoli 180 kilometrov na uro. Iz tega s1 ,j'vio9? ladjam SES med drugim namenjena tu nekakšnih majhnih, vendar izred letalonosilk. vsem pa rakete morje-morje. Poleg tega jih podmornice težko odkrivajo, ker te ladje drse po vodni gladini ali celo nad njo. Iz istega razloga so skoraj neranljive tudi pred nasprotnikovimi torpedi in minami. Najprej poglejmo tako imenovane hidrokrilne ladje. To so plovila, katerih trup je med vožnjo nad vodno gladino, ravnotežje pa vzdržujejo s krilci, ki drsijo po vodi oziroma v vodi. Za hidrokrilne ladje, ki jih uporabljajo vojaki, je bolj ustrezna rešitev s krilci v vodi, krilca vodi so namreč veliko bolj izpostavljena vplivom valovanja. Toda tudi ladje, katerih krilca so v vodi, potrebujejo avtomatski sistem za stabilizacijo, ki vse podatke prenaša na žiroskop, ta pa daje ustrezne popravke. Sistem ni ravno poceni, omogoča pa mirno plovbo in s tem učinkovito uporabo orožja, da o hitrosti niti ne govorimo. VOJAŠKI KOTIČEK MALO PO VODI, MALO PO ZRAKU Hitrost je tudi na morju pomemben element tako kot na kopnem ali zraku. Zato so si vselej prizadevali, da bi ladje, še posebno vojne, plule čim hitreje. Očitno pa je, da so pri tem, vsaj kar se tiče ladij, ki imajo trup v vodi, že dosegli ali pa se vsaj približali skrajnim mejam hitrosti. Prav zato že vrsto let razvijajo „specialne" ladje, ki se od klasičnih bistveno razlikujejo predvsem po tem, da je njihov trup med vožnjo na morski gladini oziroma nad njo. Med ta plovila štejejo tako imenovane hidrokrilne ladje, ladje na zračno blazino in ladje SES, po naše bi rekli ladje s površinskim učinkom. Te vrste nadvse hitrih ladij so za vojake zanimive ne samo zato, ker je mogoče z njimi na dokaj preprost način doseči mnogo večje hitrosti kot pri starodavnih ladjah, katerih trup je pogreznjen -v vodo, temveč tudi zaradi nekaterih drugih lastnosti in zmogljivosti, ki so za klasične ladje samo pobožna želja. golobov in 12 telegramov. V Novo mesto, kjer so imelitako rekoč enake možnosti priti do naslovnika Hitreje kot poštni telegram je priletelo 11 od 12 golobov. Dva med poštnimi telegrami sta bila tudi urgent Pošte ni prehitela samo golobica, ki je zašla iz Črnomlja v Ribnica Topa zato, ker je bilo rojstno gnezdo tega ptiča Ribnica Nagon jo je najprej napotil v zibelko (Ribnico), zvečer pa je kljub temu že bila v Novem mesta Torej 11:1 za golobe, kar se tiče hitrosti telegramov. Sicer pa se nimajo golobi česa sramovati. Če že njihov telegram zaradi ribniškega golobjega domotožja ni bil izročen, pa je Evridika Marosini iz »Ulice 12. udarne brigade" prejela redni poštni telegram šele 22 ur in nekaj drobiža po oddaji. Natančno ob istem času kot pismo, ki smo ga tej tovarišici poslali (na/adno in priporočeno ekspres), minuto gor ali dol, kot telegram. Pisma so torej enako hitra kot brzojav? Kakšen je rezultat kosanja med golobi — pismonoši in čisto uradno dolenjsko, posavsko in belokranjsko pošto? Govori nekako v škodo pošte, (dokumentacija seveda obstaja, od pečatov se kar bliska) saj so jo — pošto — golobi, bližnji sorodniki kokoši, kljub elektroniki prehiteli kar za precej minut Iz Šentjerneja je bila golobja pošta (z dostavo) hitrejša od redne vsaj za tri ure. iz Krške vasi je perje hitrejše za dobri dve uri, že. omenjena elektronska brzojavka iz Brežic zaostaja za ptičem skoraj za cel dan, krški golobi pa so prehiteli krške poštarje samo za 45 minut Krška poštna brzojavka je bila, mimogrede rečeno, .urgent", golobje pa precej leni, saj smo že zapisali, da s krškega poštnega slemena v tisti megli niso hoteli v neznana Zmagali pa so kljub temu. NE POŠILJAJTE HITRIH PISEM Skratka: golobi in z njimi povezana dostava šobili razen v enem primeru vedno hitrejši od pošte, tako tudi v Metliki, kjer je pri .urgentu" golob prehitel pošto samo za 5 minut Obenem z brzojavkami so v nabiralnike padala tudi navadna in nujno priporočena pisma. V preskus pošte je bilo oddanih deset navadnih in prav tolike? priporočenih ekspres pisem Pravzaprav človek sploh ne ve, zakaj plačuje tisti ekspres in priporočeno. Od desetih primerov lahko dokažemo, da sta samo dve ekspres priporočeni pismi prispeli dokaj različno od navacfrie-ga Eno, 15 minut kasneje, kot čisto navackro pisanje, drugo, ekspres priporočeno pismo, pa se je res ravnalo po vseh pravilih in je navadno prehitelo za več kot 12 ur. Oddano je bilo v Dolenjskih Toplicah. Vsa ostala navadno in priporočeno ekspres predana pisma so bila izročena naslovniku ob istem času. Zakaj torej sploh plačevati dodatke na hitrost, nujnost itd? VAZEN JE PRAVILNIK O vsem tem smo se nameravali pogovoriti tudi s tovariši na novomeški pošti. Bila sta ena tovarišica in en tovariš, spraševali smo ju samo, v kolikšnem času mora biti izročen naslovniku napaden in urgent telegram, v kolikšnem času navadno in ekspres priporočeno pisma Jate naših 12 golobov Jožeta Pečnika nismo omenjali. Tovarišica je rekla — zanesljivo se ve, da ji je ime Marija - naj povemo, kako se pišejo ljudje, ki so dobili popolnoma navadna pisma prav tako hitro kot ekspres priporočena, ali pa ekspres priporočena prav tako počasi kot navadna Da bodo že oni ukrepali. Njeni ponudbi moštvo Dolenjskega lista ni moglo in ni hbtelo ustreči in potem so pri novomeški pošti poklicali k telefonu nekega tovariša, po priimku Gabrijel. Ko smo mu rekli .dober dan', je ljubeznivo povedal, da obstajata o poštnem poslovanju s pismi in brzojavkami pravilnika, katerih po en izvod ima vsak šef. Izročen ta pravilnik da ne more biti. Potem smo z naše strani umirjeno rekli, da se nekaj pravilnikom podobnega morebiti nahaja tudi v vsakomur dostopni študijski knjižnici Novo mesta In res je tam prav vsakomur na voljo knjiga .Priročnik za dostavljače", ki je zanesljivo barve kanarčka in ki so jo dale na svetlo Združene PTT organizacije Slovenije 1978. Ta spis med drugim trdi, da se morajo , nujne navadne pisemske pošiljke dostaviti pred ostalimi pošiljkami, ki so prispele na pošto z isto poštno zvezo." Iz povedanega je mogoče zaključiti, da to pravilo v Novem mestu ni najbolj trdno ali pa je pohvale vredno dejstvo, da tudi navadna pisma izročajo naslovljencem tako bliskovito kot nujna OKROGLA POSTNA MIZA? Kar pa se telegramov tiče, piše v kanarčkove barve knjižici, da morajo biti nujni vročeni v 90, ostali pa v 120 minutah. Tisti .morajo" pomeni, da so dostavljači to dolžni storiti. Kar se tega tiče, morajo pohvaliti metliško pošto ali pal novomeškega dostavljača, ki sta združena dostavila nujen telegram v pičlih 48 minutah! Golobje bil hitrejši samo za 5 minut Vsi drugi poštni časi dokazujejo, da je bil denar za kakršenkoli pravilnik vržen proč ali pa je čas vročitve ena od sodobnih utvar. Kaj lahko rečemo na koncu? Predvsem to, da v naslednjih stoletjih telegramov in pisem zanesljivo ne bodo prenašali golobi. Poštna služba ima gotovo svoje probleme, med katerimi verjetno ni najmanjši človeški faktor. In prar zato bi se lahko enkrat sestali ter se pogovorili za okroglo miza Saj ni nujno, da je čisto okrogla, pa še vsak bi svoje golobe pustil doma. MARJAN BAUER BOJAN BUDJA POŠTNI GOLOB Hitrejši od poštnega Gradnika No ’ 8°lobVinarSka akciia- ki nai hi dokazala, da je' t«rja iiT p'Smono®a hitrejši od telegrafa, teleprin-9a |js._ Rotarjev brez peruti, ni izum Dolenjske-Vadno ' 5tevilne redakcije listov iz vsega sveta so terni Jlnova .* Pomočjo golobov tekmovale s lo h|t* ®arečnimi" poštami, katerih strojčki ima-tttiorein Svetl°be. medtem ko golobove peruti kilo*’ v naiboljšem primeru na uro borih 150 ^ ljurfi°V' Yetinoma *o zmagali golobje, oziro-Vr&den n - k' * ukvarjajo z njimi, razmišljanja .Akcif,e do,8nisk' primer. rs*de|j|j Pošta", kot smo jo imenovali, smo *kih jn v dva dela. Iz 12 dolenjskih, belokranj-p°tla|j 0 posavskih krajev smo v Novo mesto Ndi ol3a Pismonošo ter navadno ali dvakrat !Y*ke vT,!^0 brzojavko. Tako na primer je iz P? je bila' ot>. vzletel poštni golob, ob 9.55 V°> kdri k ana Poštna brzojavka. Vprašanje je kktornai h'trejši. In tako še iz 11 krajev: & Toplic l-eiLc- KrSke9a. Leskcvca, Šmarješ-n°thlia 'sj . e' Dolenjskih Toplic, Semiča, ^ ' et*'ke in Suhorja. Obenem smo z desetih od teh dvanajstih pošt oddali tudi navadno in .nujno ekspres" priporočeno pismo. Katero bo hitreje vročeno? Vsi naslovniki so bili Novomeščani, najdlje od pošte je bil naslov K Roku 13, to pa je novomeški Šmihel. Nihče nam torej ne more očitati, da smo telegrame ter taka ali drugačna pisma sredi belega dne pošiljali na Dolž, Prevole ali kakšen Podljuben. NARAVNOST V MESTO Zadeva se je dogajala 19. septembra letos. Bilo je megleno jutro in Jože Pečnik, priznani gojitelj poštnih golobov iz Novega mesta, je dal s težavo iz rok obljubljenih 12 golobov pismonoš. Vsak velja najmanj §000 din. .Slabših pogojev za letenje se ne spominjam," je rekel Jože," poleg tega pa so golobi v tem času v najslabši kondiciji, imajo najslabša letalna peresa. Tolažim se, da razdalje,ki jih morajo premagati, za golobe niso velika" In tako smo oddiveli proti Šentjerneju, kolikor je pač dala megla. Šentjernejski poštarici sta -°§a dolenjskega vljudni, nerodno je le — saj navijamo za golobe — da tisti telegram ena od deklet takoj zagrabi in začne pošiljati v dolenjsko metropolo. Medtem ima kolega zunaj težave z golobom, ki noče iz kletke, kaj šele v ozračje. Golobi. Pošta z njimi teče po mednarodnih predpisih. Človek, ki izpusti goloba - ta nosi na nožiči pritrjeno sporočilo — ima že pripravljen formular, na katerem piše, da ta in ta oseba (priča) potrjuje, da je bil o tej uri v tem kraju spuščen golob — pismonoša Obrazec gre v arhiv. Golob pismonoša odleti — vsi golobje lete proti rodnemu golobnjaku. Tam čaka ptico in njeno sporočilo lastnik ali pomočnik. Z nožiče sname sporočilo in poseben obroček, golobovo .osebno ligitimacijo". Ta obroček spusti zadolženi v posebno uro, ki je zapečatena. Ura zabeleži dan, uro in minuto, ob katerih je bil golobov obroček spuščen v zapečateno uro. Odtis velja za dokaz tudi pred sodiščem. Sporočilo, ki ga prinese golob — pismonoša, potem posredujejo naslovniku. Z mopedom, avtom, peš. Pogoji so enaki kot pri pošti. Poštar mora iz pošte do naslovnika, rejec golobov - pismonoš pa od golobnjaka do naslovnika DROBCI O POŠTARJIH Kot rečeno: začeli smo v Šentjerneju. Golob je odletel v megleno okolico farne cerkve in ni ga bilo več videti. Megla ni popustila niti proti Krški vasi, kamor smo prispeli ravno v času, ko je imela pošta malica čas smo porabili za skok v Brežice, kjer je bila na pošti velemestna gneča, v zraku pa tudi nekaj podobnega, saj se Pečnikov golob ni mogel odtočiti med koketiranjem in delom. Po daljšem kroženju jo je vendar ubral nekam proti Novemu mestu. Spet zaradi malice preložena Krška vas, poštarica ljubeznivo vpraša, če ni bolj primerno poslati naslovniku luksuzni telegram, če že ima rojstni dan. Pa reče član posadke, da je stabilizacija danes prva zapoved. In poštarica zašije usta. V Krškem se je golob, tako rekoč izgnan iz kletke, najprej zaletel v žaluzijo poštnega poslopja, potem pa klavrno obsedel na poštnem slemenu. Pustili smo ga tam in odhiteli v Leskovec, kjer sta si poštarici masirali zmrznjene „glide", pismonoša pa je svetovne probleme reševal v bližnjem bifeju, ki se mu tako rekoč ni mogoče izogniti, kar smo tudi potrdili. V Šmarjeških Toplicah smo že mislili, da nas je nekdo izdal. Mimo se je pripeljal človek, ki veliko ve o pošti ali pa vsaj za takega velja. Ustavil je avto, ko smo ravno prepričevali goloba, naj vendarle vzleti tudi v slabem vremenu. Pa ni tisti možak nič rekel, med dopustom da lovi samo ribe. In res je ena, že dobro * gojena, sedela v avtu. Novo poštno poslopje v Straži se je tudi obnašalo spodobno, samo potrdila ni izdalo. Pač morda zaradi mraza itd. Član ekipe je imel velikanske težave tudi v Dolenjskih Toplicah, kjer so poštarice .poštemplale" vse živo, golob, ki smo ga spustili, pa se je prelevil v z medaljami obloženega udeleženca balkanskih vojn. Nikakor ni hotel odleteti iz zdravilišča, eden od tam navzočih zapriseženo uglednih upokojencev je kolegu celo izjavil, da je golob morda kolaboracionist ali pa vojaški invalid prve stopnje. PISMO TAKO HITRO KOT TELEGRAM V Semič je dolga pot, poštarice pa fletne in hitre. Črnomelj je bil tako obljuden z golobi, da je novomeška golobica zbežala v Ribnico namesto v Novo mesto. Dovolj tvezenja. Iz dvanajstih dolenjskih, posavskih in belokranjskih pošt je bilo poslanih 12 Šampion i980 CHAMPION 1980 POT DO ŠAMPIONSKEGA BIZELJČANA Pot do dobrega vina ni lahka. Vsak vinogradnikov korak mora biti dvakrat premišljen, od sajenja trte naprej. Napak pri izboru sorte ne morejo popraviti ne sonce ne posegi enologov. Leta, ko je količina nadomeščala kvaliteto, se iztekajo, kar tudi vinogradniki iz bizeljsko-sremiš-kega okoliša že spoznavajo. Na tamkajšnjih slikovitih sončnih pobočjih bi lahko pridelovali predvsem kakovostna in vrhunska vina Odkupne cene vina se doslej, žal, niso ravnale po tem, zato so vinogradniki dajali prednost trti, s katero so si zagotovili več polnih vinskih sodov. Današnji čas postavlja drugačne zahteva Vinogradnikov obstoj na tem območju bo omogočilo samo kakovostno vino. Obdelava1 gričevnatega sveta je draga, pridelek pa ne odtehta stroškov, če ne izstopa s kvaliteto. V Makedoniji in drugod na jugu države gojijo namreč trto v ravnini, kjer je obdelava mnogo cenejša, donos pa celo do trikrat večji kot v hribovitih legah. Popolnoma na dlani je, da bo samo kakovost rešila slovensko vinogradništvo. Slovin mu uspešno utira pot, saj se vina iz bizeljsko-sremiškega okoliša povzpenjajo tudi v mednarodni konkurenci vsako leto za stopnico više. Bizeljsko belo vino je na letošnjem sejmu „ Vino 80" v Ljubljani edino v Jugoslaviji osvojilo šampionski naslov. Vzpon kvalitete se je začel pred dvema letoma, ko si je bizeljsko rdeče prislužilo bronasto medaljo, bizeljsko belo pa srebrna Lani so podelili srebro rdečemu in zlato belemu bizeljskemu vinu, letos pa je po zaslugi dobre kakovosti lanskega grozdja rdeče vino osvojilo zlato medaljo, belo pa seje uvrstilo med starost tako spremenila njun značaj. Radi bi preselili sem, da bi ju lažje oskrbovali, 1 ženski ne bi za noben denar zapustili tf0,11 ^ hiše. Tudi se pritoarjeta nad nagajanjem o& # ko pa ju mati za tako obnašanje kaznuj > hudujeta nad takim obnašanjem." < Potem se s socialnima delavkama odprav^ Gorenjo vas nad Mirno, kjer živi Anton ^ ^ Možaka smo našli v postelji, saj je bilo v p kljub koledarskemu poletju že kar hladno-^ njegovih 83 let, od katerih je precej let Pre .. ti rudnikih v Zagorju in Trbovljah, pa topi0 jo nikoli prevet Kako je pozimi pri njem, P^jj, enojna okna in na vse strani odprta kmečka\ « v kateri mora noč in dan kuriti, da ^ Oskrbnica, ki mu nosi hrano in nasploh ^ zanj, pa s skromno oskrbnino ne more urediti. In kako preživlja samotne ure? j tOP „Rad berem Vse, kar mi pride po° # Včasih grem ven na prehod. Večino^13 J piti držim doma," pove Habinc. Za kaj ve$ # ni, le družbe mu manjka Morda bi bilo P{ (i, bi se nanj večkrat spomnili tudi ševnišk' 9^0 saj je Habinc njihov najstarejši član. Se P pa je sam, odkar je njegov najbolj^1 ™ naredil samomor. a if^ To sta samo dva primera, s katerif^nj6' opravka Skupnost socialnega skrbstva iz ^ ga. Anica Miklič, ki vodi to skupnost,j« la, da izmed 17.000 prebivalcev pre^j denarno pomoč, 50 ljudi je v zavo£^l^a, 5? ukvarjanja pa terjajo tudi Romi. Skra ',j# ljudi je na spisku, s katerimi se stalno u ^o“ 700 pa jih prihaja po takšno ali drugačno ^|i Tu gre za pomoč na domu, za kater° težko dobe sodelavce. Največkrat m°ra r vati krajevna skupnost, medtem ko se P 3njfir obnese sosedska pomoč, ki naj bijo°. RK. Veliko denarja gre tudi za °skr“?j|jp»rie' vih, kjer znaša najvišja oskrbnina 9.00^ jo t* kar tej skupnosti požre polovico vs0}e\fe^° skupnost potrebuje. Ostali denar gre, ko arn' za oskrbo na domu, <.a dodeljevanje ^ pomoči, ki so lahko enkratne ali ostale dejavnosti: varstvo otrok in d ništvo, skrbništvo za mladoletnike itd- ^ M. Primerov starih ljudi, ki so odv|S p<^ pomoči, je v trebanjski občini-vse socialna delavka Mnogi prebivalci pstaj zaposlujejo v drugih krajih in kme ^ pjih ^ prazne. Ostareli ljudje ostajajo sa!Trjja I*. bj|i mnogokrat ostajajo skrb družbe- w ^ bi ^ A ima na skrbi ostarele, toda ^' e rt18^-^, pripravljeni taka dela opravljati, je - z denf^jgh pa za skupnost izredno dragoceni, saj. kr;ti .0-ki ga imajo na voljo, ne bi m°?irT1 stroškov domov. In še nekaj je, kar 1 ^sili'”1-ejo ča, da bi se ostarelih ljudi do "ar| s katerimi bi pri nas lahko to k-00 omilili pomanjkanje. Zanimivo, da je za . bi|o na voljo nekaj denarja (200 starih ''ionov od predvidenih 400), vendar smo et0li na problem skladiščenja. Občina ne tud^°re p,:Smernih skladišč, ne hladilnic za meso, n» ' \dovo|l klikih cistern za skladiščenje goriv u * primer le podatek, da je bila zadnja’ gotovitev celo vzrok zastojem v avtobusnem Pr°ntetu. nas VSEMOGOČNI ZASEBNIK zase je mesna kriza. O resnosti položaja govori že to, da je težave v iz 2 mesom na Dolenjskem reševal zasebnik I koc/ana. Resda Dolenjska vzredi črede govedi na tisoče piščancev (Zalog), kar pa po l 9°dbenih obveznostih roma v Ljubljano, od 0?. dobimo tu in tam kakšno kost. Več kot r '!n° je po vsem tem, da se bo morala naša ^9'ja bolj kot doslej nasloniti na svoje lastne °sk k *>rec*vsem 9re tu za klavnico, ki naj bi nj movala s svežim mesom Dolenjsko. Klavnice nih '*° mo9°^e postaviti. Izbranih in pripravlje-•.Drodo ve^ kot 10 lokacij, pa nobena ni bila ®Va saj se je stališče do lokacij menjavalo z *a tlen*avo urbanistov. Narejen je bil celo projekt j!^ a^ni° klavnice pod Trško goro, vendar je ta vVod* 2 denariem' ki je bil porabljen za to, padel irJ.* bolje ni bilo s preskrbo v Posavju, kjer so neu' velike težave pri preskrbi mesa zaradi ^ičkl-ienlh odkupnih cen. Po besedah Jožeta da : ar*a se imajo le manjšim klavnicam zahvaliti. Neb- mesa za Posavce sorazmerno dovolj, v so * Pa ie k zmanjšanju ..sloveče" prodaje mesa kgr ®dni° Hrvaško pripomogla uskladitev cen, za ta n, Pobili 45 starih milijonov. Odkupne cene vgje eso namreč na Hrvaškem za 30 odstotkov SjCpr Dra|ni pa se težave Posavcev pri preskrbi s de raJT1.. pt[aS*c°m, oljem, kavo in sladkorjem nič sVet z,|kujejo od novomeških. Tudi krški izvršni POfOg^^bno kot novomeški ugotavlja veliko tudj *, ani® skladišč, kar se konec koncev pozna Ha se bo komu zdela prikazana podoba Oljiva- Preskrbe z očmi ..Občinarjev'’ ^Ztev z9°lj z izgradnjo skladišč za blagovne 'jih0Ve' Tr9°vci seveda pravijo drugače. Pb vozio, ^ *e v na*' Poskrbi cel kup sistemskih HoW rT)edtem ko so sami skoraj nemočni, saj N pg ii°'Vem mnenju blago lahko samo prodajajo, treba zanj skrbeti. neoprane plenice Dri "■ neuresničenem programu ustanavljanja . n'h rezerv. Ko *e dovaraV' do*e Kovačič, je trgovcem lahko, če veij^j. I blaga. Ker pa ga ni zmeraj v dovolj druga* . ol'činah, nastopijo težave v taki ali S|ho : 1 °bliki. Ob pomanjkanju pralnega praška del J« delo vnim katerih so stali ljudje v kar pomeni, da so nakupovali časom. Nepojmljivo je, da se najn; „ ta^e stvari. Če pa so trgovci gledali na ir^Pekciiranj^e' spet n' p'*o v skladu z zahtevami ^ie, taJe' Nekako je zmagalo življenjsko gleda-^P°si|e" s^a'ne stranke, ki so iz tedna v teden ostajale z neopranimi Plei denar. niso ^rbanxUr^en'b odnosih na trgu je govoril Alojzij - * 1,1 je °bi S« ^nje vprašanje cen pa nesmotrno v--.M j *uPcev; tudi na skladišča gledajo -Sjo *; ru9ačnimi očmi. Ekonomski interesi diŠ£a ^ zaloge, torej tudi čim manjša r' ..Dolenjki" imajo nekaj izkušenj , PRAHČNA PRODAJA ŠE NI DOBRA PRESKRBA za Urbanč Vara Splichal Jože Kovačič ickar Jože -_________ Anton Bibič Milan Jakopin Zvona Bečaj tudi s potrošniki. Po Urbančevem mnenju gre prav njim pripisati dobršen delež pri pomanjkanju artiklov, saj so z nakupovalno mrzlico največkrat po nepotrebnem praznili police v trgovinah. Zanimivo je vprašanje kadrov, ki ga je prav tako načel Urbanč. Pravi, da je struktura teh „na psu", ljudje zaradi nepravilnega vrednotenja trgovskega poklica bežijo v druge službe, v trgovino pa sem in tja danes zaide le še tak, ki zaposlitve ne najde drugje. OSLADKANO POSAVJE? Na težavo več pa so v preskrbi po besedah Antona Bibiča naleteli v Posavju. Zaradi vinorodniškega območja je v Posavju povečano zanimanje za nakup sladkorja, kar trgovcem povzroča dodatne skrbi. Sicer pa se je Bibič lotil še vprašanja preskrbe s pralnim praškom, kajti po njegovem pomanjkanje tega pomembnega artikla traja že predolgo, zgrešen pa je tudi izvoz za vsako ceno. Neumno je tudi, da problem pralnega praška enačimo z vprašanjem pomanjkanja prave kave. Vprašajmo se le, kaj je danes teže pogrešati? ! Ni pa odveč tudi zamisel našega sogovornika o pravičnejši prodaji posameznih manjkajočih artiklov. S seznami, karticami ali čim podobnim. Tako imajo to urejeno pri Petrolu. Vinko Stanič je povedal, da jim je tak način prodaje resda vzel nekolikanj več časa, gotovo pa je pravičnejši. Tako bodo po Staničevem zagotovilu dobili kurilno olje vsi, ki so se naročili nanj, najkasneje do 15. oktobra, takoj po tem datumu pa bodo pričeli z novim razvažanjem, če seveda ne bo zastojev pri dobavi iz rafinerije v Sisku. Še eno spodbudno vest je v našem razgovoru navrgel Stanič. Novo mesto bo v kratkem dobilo nove rezervoarje za skladiščenje kurilnega olja, s čimer se bodo sedanje skladiščne zmogljivosti novomeškega Petrola, ki, mimogrede povedano, niti ni tozd brežiške ..centrale, povečale od sedanjih 60.000 litrov na 450.000 litrov. SPANJE POTROŠNIŠKIH SVETOV Težave bi bile prav gotovo manjše, ko bi se v reševanje zagat, ki so prizadele našo oskrbo, bolj vključevali potrošniški sveti. Vendar večina teh svetov spi spanje pravičnega, potrošniki pa so bili pri oskrbi prepuščeni sami sebi. Za primer sodelovanja med potrošniškimi sveti in trgovci smo lahko izvedeli le od Jožeta Kovačiča, ki ga je na seje vabil potrošniški svet krajevne skupnosti „Majde Šilc". Vendar ta svet, ki je sestavljen povečini iz starejših ljudi, kar je menda sploh pravilo, k ublažitvi težav ni mogel nič prispevati. Vsi drugi pa niso niti omenili potrošniških svetov, medtem ko je med trgovci in med inšpektorji prevladalo mnenje, da je treba njihovo delo poživiti. Kot zamisel, ki si pridobiva vse več privržencev, je treba omeniti samooskrbo. Medtem ko je nekdaj prevladovalo mišljenje, naj bi bile samo velike klavnice, velike pekarije in podobno, se zdaj po občinah vse bolj ogrevajo za lokalne obrate. Prav primer v Posavju, kjer so se manjše klavnice ohranile in je bila jjreskrba z mesom urejena, spodbuja vse druge h gradnji klavnic, pekarij. Na novomeškem področju pa naj bi zrastla tudi manjša tovarna za predelavo mesa, medtem, ko bi bilo treba tak obrat za Hotelom Kandija podreti, ker kazi mesto. PREKUPČEVALCI SE MN02E Takega mnenja so tudi inšpektorji UIS, ki se nemalokrat znajdejo v škripcih, ko tehtajo med pisano besedo zakona in življenjskim gledanjem na področje preskrbe z mesom, kjer bi ob morebitnem zaprtju katere od klavnic še huje zaškripalo. Po besedah Vere Splichal so zato inšpektorji najprej poslali dopise IS štirih dolenjskih občin (Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Trebnje) o stanju klavnic na njihovem območju in zahtevali od njih poročila o programih obnavljanja, vendar sta doslej prispela na naslov UIS Novo mesto le dva programa. Sicer pa je težave z živino še osvetlil z druge strani Zvone Bečaj. Prekupčevalcev z živino je namreč vse več, kajti zaradi različnih odkupnih cen živine gre meso v sosednje republike. Prav zaradi tega so ukinjeni vsi živinski sejmi, kjer je bila doslej prosta prodaja živina Zakon pozna sedaj le odkupna mesta, ki jih nadzorujejo inšpektorji, za pravilnosti pri odkupu pa so pristojne kmetijske zadruge. Prav te pa se po besedah Šplichalove še premalo zavarujejo pred prekupčevalci. Zadruge imajo s posamezniki pogodbe o odkupu mesa in je vprašanje, zakaj ne ukrepajo, ko vidijo, da ti živino prodajajo drugam. O prodaji na drobno pa le to, da se mora pralni prašek od 26. septembra dalje prodajati po 15. uri, kar bo po besedah inšpektorjev le še otežilo nadzor nad pravično prodajo. Okroglo mizo so pripravili novinarji Marjan Bauer, Bojan Budja in Jože Simčič. Sodelovali so: Milan Jakopin, predsednik komiteja za družbeni razvoj SO Novo mesto, Jože Žičkar, član IS SO Krško, Zvone Bečaj, načelnik UIS Novo mesto. Vera Splichal, tržna inšpektorica, Lojze Urbanč, direktor „Emone — Dolenjke", Jože Kovačič, poslovodja potrošniškega centra Mercator v Žabji vasi, Vinko Stanič, direktor Petrola Brežice — tozd Maloprodaja, Anton Bibič, direktor „Emone — Posavja" iz Brežic in Ciril Jarnovič, direktor | Mercatorja Novo mesto. \ - - -*«v4<«aR. adimir Kavčič: OBLEGANJE NEBA v Protokol št 21/7? I One 17. marca letos je bil v našem zavodu 1 sprejet na zdravljenje moški srednjih let, ' doslej S« neznane identitete. Našla sta ga reievalca, ki sta se vračala z nočne vožnje. Za ovinkom pri kraju N., kjer se cesta približa železniški progi, sta v jutranjem mraku, približno ob 6. uri, opazila pod nasipom ležečo in premikajočo se postavo. Ko sta se ustavila in pohitela bliže, misleč, da je morda ponesrečenec, sta ugotovila, da leži na trebuhu, roke pa ima zvezane na hrbtu. Neznanec je glasno hropel, zato sta ga previdno razvezala, obrnila na hrbet in ga pregledala, če je poškodovan. Vidnih poškodb nista našla, in ker sta domnevala, da je nem, saj ni kazal nobenega znamenja, da razume njuna vprašanja, niti ni dal od sebe najmanjšega glasu, sta ga naložila na nosila in pripeljala v zavod. O neznancu je bila obveščena postaja milice. Inipektor, ki ga je obiskal še istega dne in v naši prisotnosti skušal stopiti v stik z njim, ni uspel /sestaviti zapisnika, na osnovi katerega bi bilo mogoče začeti kakršnekoli poizvedbe. Neznanec že tretji dan molči. Dosedanje preiskave^govorne-ga aparata niso pokazale nobene organske poškodbe. Ustna in nosna votlina, dihalne poti in mali jeziček kažejo normalno razvitost, povečane tonzilije same pa tudi ne morejo povzročiti popolne odsotnosti glasu. Na glasovne preizkuse z instrumenti reagira s trzaji cele glave, dosedanji poskusi pa ne kažejo, da bi zastavljena vprašanja tudi razumel. Osebni opis neznanca: Visok 176 cm, zgornji del hrbtenice rahlo usločen. Teža: 68 kg. Okostje močno, mišičevje slabo razvito, pravzaprav uplahnjeno, kot da se opazovanec že dalj časa ni ukvarjal s telesno dejavnostjo. To domnevo podpira tudi njegov splošni videz. Kožo na obrazu in po rokah ima prsteno sivo, na pokritih delih telesa mlečno belo. V obraz,je upadel, lasje močno razredčeni, nekoč verjetno kostanjeve barve, zdaj že skoraj popolnoma sivi. Prva sklepanja, da je morda pobegnil iz psihiatričnega azila ali celo iz zapora, niso bila potrjena. Vse dosedanje poizvedbe v tej smeri so brezuspešne. Glede na opazovano počasno rast brade sklepamo, da tedaj, ko sta ga našla, neznanec vsaj pet dni ni bil obrit. Roke ima trde, prste nabrekle in neokretne, njegovi gibi so počasni in negotovi, kar pomeni, da je za njegovo telesno higieno vsaj deloma skrbel nekdo drug. Pozornost vzbuja njegova obleka. Krojena je na svojevrsten primitiven način. Hlačnice in rokavi so prekratki, močno se prilega telesu, sicer pa je ohlapna. Sešita je ročno, iz blaga, kakršnega ni n*ti v prodaji. Tkano je grobo, morda je domače, kmečke izdelave, pobarvano zamoklo rjavo, s prevladujočim videzom starinskosti. Tudi čevlji, ki jih nosi, so izdelani ročno, nekakšni natikači brez vezalk. Usnje je strojeno na preprost način, ne industrijsko. Vse zbuja vtis, da pacient ni od tu in iz sedanjega časa, da prihaja od nekod drugod in iz nekega drugega, minulega časa. Tudi žica, s katero je imel zvezane roke, ni v skladu s tehničnimi izkušnjami sedanje generacije. Vodja delavnic je izjavil, da v svoji dosedanji praksi še ni naletel na podoben izdelek. Sestavljena je bila iz več enakih žičnatih vlaken, mehka, kot bi bila bakrena, že napol preperela. Ta žica je včeraj na nepojasnjen način izginila iz zaklenjene pisalne mize in se trenutno izmika naši nadaljnji preiskavi. Na obvestilo o neznancu, ki so ga pred dnevi objavili vsi časopisi, tudi lokalni, nismo dobili še nobenega odgovora. Ne v zaporih ne v psihiatričnih ustanovah nikogar ne pogrešajo. Da je prišel iz tujih ali bolj oddaljenih krajev, je kofnaj verjetno, po progi, na kateri so ga našli, vozi le lokalni vlak in še ta samo dvakrat na dan. Bolj verjetno je, da ga je tja kdo pripeljal, motiv za takšno dejanje pa je zunaj možnosti našega sklepanja. Spolne organe ima slabo razvite, oziroma zakrnele. • Protokol št 21/79 n Na današnjem, četrtem poskusu pogovora je bilo ob nekaterih vprašanjih mogoče opaziti nemir v njegovih očeh, tudi mišice okrog ust so mu komaj zaznavno trzale, kar bi se dalo razumeti kot napor in željo za vzpostavitev stika s terapevtom. Začasna diagnoza: Bebavost in gluhonemost skoraj izključeni. Verjetno gre za začasno izgubo sposobnosti govora in za začasno ohromelost čutov, kar je lahko posledica telesne ali psihične travme. Po desetih dneh opazovanja pacient v svojem splošnem izgledu ne kaže nobenih sprememb. Barva njegove kože je po glavi in po rokah še vedno pepelnato siva. Njegov pogled je še vedno otrpel in brezizrazen, kretnje počasne in neusklajene, deloma nesmotrne. Pri hoji se včasih opoteka in se z gornjim delom telesa preveč nagiblje naprej, tako da izgublja ravnotežje in je v nevarnosti, da bo padel. Ta nevanost je še posebej opazna pri hoji po stopnicah. Vendar padcev doslej nismo opazili. Za telesne in rekreativne dejavnosti ne kaže zanimanja. V družbi drugih pacientov strmi predse ali v daljavo. Najraje se zadržuje na vrtu in v parku, vendar je tudi tam popolnoma pasiven. Orodja, niti najpreprostejšega, ne zna uporabljati. Zaradi tega nastaja dvom o njegovem kmečkem poreklu, ki bi sicer bilo najbolj verjetno, na pomanjkanje delovnih navad v zgodnjem življenjskem obdobju ali celo na zvezo med delom in sedanjim njegovim stanjem. Pozornost vzbuja pacientov odnos do hrane. Je zelo malo in to samo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Kalorična vrednost te hrane celo pri sedanji telesni neaktivnosti komaj zadošča za goli obstoj. Dosedanje telesne in laboratorijske preiskave ne kažejo vzroka za to stanje. Kolikor gre za psihičen odpor, je vsekakor netipičea Od jedilnega pribora pacient uporablja samo žlico, včasih si pri jedi pomaga z roko. A to samo takrat, kadar je sam. Za razlago tega pojava se ponujata dve možnosti. Ali gre za vedenjsko digresijo ali pa za pridobljeno navado, pridobljeno pod posebnimi življenjskimi pogoji, v izrednih okoliščinah. Pacienta bo treba še naprej načrtno in sistematično opazovati. Vsa opažanja zabeležiti in teamsko obravnavati. Nekje se mora pokazati sedaj še zastrt vhod v njegovo osebnost, ki ne more biti hermetično zaprta. Za sedaj je to še občutek, vendar dovolj določen, da gre za izjemno človekovo usodo. Za vtis, da je ta človek nekoč že stal sredi življenja in da ga je tja mogoče spet vrniti. Da bi bilo mogoče, pa je treba ugotoviti, kdo pravzaprav je, od kod prihaja in kaj je vzrok njegovemu sedanjemu stanju Ofenziva Izpod neba je gosto škropila snežena brozga... Povodnji je sledila poplava. Hajka za hajko ... Soldaške trume so se valile druga za drugo. Vse barve tistega časa. Beli in bradati, zeleni in rumeni, domači in tuji, poševnooki. Preplavili so hribe in doline... Po cestah se je valilo blato, topovi so dan za dnem odpirali svoja žrela. Obdajala te je čudna praznina. Smrt je prežala od vsepovsod ... Na oni strani hriba so se bili ugnezdili zelenci s črnimi kučmami. Vlasovci, Čerkezi, kozaki. Vkopali so se v zemljo, kot da se ne mislijo nikoli več umakniti. Pohajkovali so od hiše do hiše, pijani... S tujimi grlenimi glasovi so prepevali svoje vzhodnjaške pesmi, ki so bile hkrati poskočne, otožne in grozljive... Z daljnogledom si jih lahko dobro opazoval. Imeli so divje, spačene obraze. Le gozdnata grapa te je ločila od njih... Kadar so lovili in posiljevali kakšno žensko, se je zdelo, da so njeni predirljivi kriki čisto blizu. Ko so zjutraj klali prašiče, ti je njihovo cviljenje paralo ušesa. Le ponoči si je še kdo upal iz skrivališča. Treba je bilo po vodo, hrane je že zmanjkovalo. Bunker je bil hladen. Nizek in temen ... V njem si lahko sedel ali ležal, zravnati se ni bilo mogoče. Pečice nisi smel zakuriti, dim bi te izdal, ponoči iskra iz dimnika ... Dan ste dočakali v gošči nad senožetjo. Olajšanje pa je bilo kratko. Sneg je bil ponehal, nebo je bilo oblačno, skozi goščo je neutrudno vlekel ledeni veter. Telesa so drgetala v mrazu; bilo je huje kot prej v skrivališču. Po črevesju je predla lakota ... Vsem po vrsti se je sanjalo o kruhu ..'. Sklenjeno je bilo, da moramo priti do hrane. V mraku naj bi krenili. Nenadoma si čisto ob blizu zaslišal lujo govorico. Dva Čerkeza z razpetima bluzama sta se približevala robu gozda. Ustavila sta se in začela odpenjati hlače. Strmel si v njuni beli zadnjici, dosegel te je smrad njunih • iztrebkov ... Dimač je ukazal s pogledom, dva sta hkrati planila nanju. Zaprl si oči, v sencih ti je razbijalo, kot da jih bo razneslo, grlo si imel suho, da tudi sline ne bi mogel požreti... A je trajalo le nekaj trenutkov. Potegnili smo ju v grapo in zadelali z listjem... Sledovi so bili očitni, gnalo nas je naprej... Kmetiji, kamor smo nameravali po hrano, smo se ognili v širokem loku, nemir je bil močnejši od lakote. Šli smo za soncem, kamor so bili že odšli drugi, čeprav smo vedeli, da jih ne bomo nikoli dohiteli. Zašli smo v pustote... Noč smo dočakali v betonskem bunkerju, bil je suh, nastlan z listjem. Zakurili so ogenj, razdelili zadnje drobtine, zadnje suhe krhlje... Proti jutru, kakor v blodnjah, so te zbudili neki glasovi.Čisti, kovinski zvoki. Del godbe ... pretikali so se skozi grmovje. Premočeni, raztrgani, ušivi ljudje, ki so vlačili s seboj nekakšne trobente, bas in dva velika bobna. Nagnetli so se v bunker, bilo jih je toliko, da so čepeli drug na druge m Spali so stoje.. Pripovedovali so, da je v bližini še več beguncev, a je lilo kaVor iz škafa, nič ni bilo mogoče ukreniti. Po pobočju so se vlačile goste megle, videl nisi niti lučaj predse. Godbeniki so sami odšli naprej... Sledili smo jim skozi gosto meglo, bili so pred nami, nobene negotovosti nisi čutil. Čeprav so v daljavi odmevali streli. V daljavi... Daleč ... Kdo jih je zagledal prvi? Megla se je pretrgala... Bili so že visoko, na gozdni meji, pomikali so se med zakrnelimi smrekami, ogrnjeni v šotorovke... Oči so bile utrujene, nihče ni pomislil, da bi utegnili biti oni. Hodili so s sklonjenimi glavami, nihče ni imel orožja v rokah ... Glasove na desni smo slišali že prej. Kot so pripovedovali godbeniki, tam se umikajo druge, manjše skupine. Medtem pa so nas že odkrili oni, zakričali so, prav nečloveško so zarjoveli. Tisti veliki... v policijskem plašču, se je ovedel prvi. Skočil je naprej. Morda je dvignil roke, kot da se hoče vdati, morda je le vihtel svojo parabelo, ko se je hotel prebiti, morda je skušal še koga ubiti, preden pobijejo njega ... Zameglilo se ti je pred očmi, od strahu ali zaradi megle, okamnel si, prilepil si se k tlom, oni pa je tekel naravnost naprej... Potem je zapokalo, tudi oni' so se začeli valjati po tleh, morda so streljali drug v drugega, morda so naši katerega podrli, saj je proti njim medtem vžgal že tudi Dimač ... Vse se je dogajalo tako hitro, a kljub temu počasi. Videl si vsak gib, lahko bi štel trenutke. Primc je bil že na tleh, s kopiti so ga bili po glavi, da je votlo odmevalo ... Ko si se obrnil, je dolg rafal cefral Natašino obleko. Pred tvojimi očmi so ji krogle trgale plašč, cunje so se mešale s kašasto krvavo brozgo ... Dimač te je klical, bil je še čisto priseben, zavpil je, naj zbežiš ... Planil si mednje, ne, on je planil prvi, skočili so nanj, kot da ga hočejo raztrgati. Napol so ga slekli, vzeli so mu orožje, a sam se jim je iztrgal. Zmeda je rešila tudi tebe ... Drvela sva navzdol po skalnem pobočju, med redkim grmovjem, skakala v prepade, bila bi se raztreščila, če bi bila zgrešila en sam korak. Kmalu naju je sprejela v svoje okrilje megla. Nemci so še divje streljali, kričali so in besneli zgoraj na slemenu, pod nama pa je žuborela odmaknjena grapa. Dimač je ostal brez plašča, brez kape, brez orožja in brez nahrbtnika, odtrgali so mu rokav bluze in srajce. Izgubil je Natašo, ki mu je pomenila več kot vsi drugi... Bila sva že rešena, ko so naju ujeli. Vrgli so se na naju kot pobesneli psi, padli so izpod neba, skočili iz megle. Kakor da se je zemlja odprla ... Ujetnike so vodili od vseh strani. Čepeli smo na dnu grape, z rokami na glavi. Samo eden se je dvignil, nekaj je zakričal, pokosili so ga s tremi strojnicami hkrati... Še je padal dež, še so se vlačile megle, potok je šumel, a je pravzaprav že vse izginjalo. Izpuhtelo je, vse je šlo, končalo se je. Tudi čas... Morda so nas res dvignili s puškinimi kopiti, morda je bil le privid, gnali navzdol po gmajni, po brezpotjih, še čez mokre senožeti, kjer so se v travi lesketale visoke deževne kaplje. Grmovje je ponekod brstelo, hodil si kakor senca, lahek, že ves prosojen. Strpali so nas v stajo brez oken, posedli smo po gnoju in čemeli. Zbiti, sestradani, premočeni, drgetajoči. Morda ves dan, vso noč, morda dva dni skupaj... Potem so se vrata odprla, za puškino cevjo je surov glas naznanil, da se je začelo zadnje poglavje... Po pet in pet so jih vodili ne daleč, streli so bili prav razločni... Kam, nisi vedel, dokler nisi bil na vrsti. Streljala je ves čas ista skupina vojakov. Ujetnike so postavili na rob skale. Kaj je bilo spodaj, nisi mogel videti, dokler sam nisi stopil nanj. Tako je umrl Dimač. Vsi smo umrli. Če kdo še živi, to ni resnica, le privid. Iz oči Kletev je bila prva beseda, ki jo je razumel. Vse drugo prej je bilo le nejevoljno mrmranje v brado. Zadržani glasovi so polzeli skozi kotičke ust hkrati z rjavkasto slino. Kot nekakšno h-operje. To, gadnje, pa je bile izrečeno 'z, nekakšno ihto... Ura na uteži je bila medtem že nekajkrat hreščeče zadonela. Z ubitim glasom je odštevala, vendar se čas ni spreminjal, dopoldne se je vkleklo že od ranega jutra, od tistih prvih krikov, ki so se bili zarezali še v temačno meglo... Tedaj je bila še zunaj, slišal je njene podrsavajoče korakj po dvorišču, korake v prevelikih čevljih, ... Ko je stopil, se ni ozrl, vrata, ki jih je glasno zadrlesknil, niso bila zadosti glasna. Zdaj je vsaj četrt ure že ležal obrnjen proti njemu, videl je njegov Obraz. V izrazu ust in v gubah okrog nosa so bile zbrane vse značilnosti, ki so še spominjale nanj. Sicer ni od njega ostalo skoraj nič. V zgornji čeljusti dva zoba, počrnela od tobaka, spodnja se je udirala pod zgornjo, šop umazanih las se je razraščal le še nad ušesom. Oči so se mu bleščale, zenica se je bila razširila, sestavljena iz koncentričnih krogov, bili so vsaj trije. Jamice so segale v globino lobanja Tenko, skoraj piskajoče se je glas razlil po prostoru. Včasih si stal zraven mene, dokler nisem spregovoril, potem te že ni bilo več... Oko je še vedno bilo nesorazmerno obrazu, razprto in kalno. Zadnja beseda je utonila v kožnem žrelu, potem so se spet izobčile: Poslali smo te ... Sem nihče ne pride sam ... Tudi ti predstavIjamo vam \ Dela Vladimirja Kavčiča so javnosti dostop-na vsaj od leja 1§50, ko je ta pisatelj objavljati v Mladinski reviji. Vendar so nn>| bralci Sorazmerno malo znana, saj se v vsi svojih delih loteva junakov, polnih moral”1;' stisk, večnega samospreševanja iiv spopadanja s sistemom. Seveda to safno po sebi brak''j niti ne bi odbijalo, če ne bi pisatelj uporabi*1 hermetičnega načina pripovedi, katere n* m'Jlj brati na tradicionalen način. Kavčičeva i^J io med zahtevnejšimi bralci in kritikov1«’ cenjena, zato pomeni vsaka izdaja njegov. pomemben kulturni dohodek. Tudi v romanu , Obleganje neba gre- 1,1 kot v vseh njegovih delih, za pripoved o v*»l"^ njeni krutosti in nesmiselnosti. S pripevi-*1 ^ nas ponavadi seznanja junak sam, ta Pr,P(’ ' pa je običajno tudi funkcionalno vključen^ avtorjevo hotenje. Prav v tekstu ..Oblega"! neba" se zdi, da je jezik do kraja raztr‘1-prekinjan, nedorečen, na neki način 11 grob. V romanu gre za samospreševa'1!1 nekega čudnega osebka ki se nekega 0 znajde na cesti. Odpeljejo ga v neka*-" zavod, kjer postane predmet klin|cniJ‘ opazovanja. Med protokole tega opazovanj katerimi avtor začne in konča delo, P•’ 1 vključena njegova pripoved, katero PH-'1' svojemu petnajstletnemu sinu. Hkrati P‘> ^ tudi že vprašuje, kaj naj bi mu to SP1 kori stil o (sinu). _ -v- ■.V*« Vladimir kavčič Iz pripovedi, ki je na začetku do kral*1 nejasna, se kasneje izlušči vojna, dogajanje I1 postavljeno v Slovenijo, kasneje v Ju? Ameriko, kaj več pa iz nje ni moč razbr itl Roman pomeni nadaljevanje dosedanji' pisateljevega dela, v nekem smislu Pa osamljenost in izločenost junaka prignana c kraja. Junak postane objekt kliničnega, če 11 celo znanstvenega proučevanja. In tei'^ proučevanju se do kraja izmika, saj le to 1 more odkriti o njem niti osnovnih podatk0 Iz teksta njegove pripovedi in samospra^'^ 'njd, kdo da je on sam in mi vsi, pa vendar zažari zaupanje v čoveka, v njegovo zC*r‘''pti humanistično jedro, katerega ne more str' niti tako nesmiseln ..sistem1', kot je bila tlruJ1 vojna,, ■ • v. ~ . .j Vladimir Kavčič se je rodil 1932 v Pod!) ^ 'v Poljanski dolini, med deli, ki jih je obl*1; doslej, pa je treba omeniti ,,Ne vračaj se ,,Ognji.so potemneli", ,,Tja in nazaj", dalje" itd. ne ... Tega ne razumeš ... Vse je ur®|®^j,nO< določeno vnaprej... Crkniti moraš ^ drugim za zgled ... Kot pri kartah. Nekdo ^ v roki, vrgel te bo na mizo, ko se mu bo zd® • tj A kdo si ti? Že, a kaj si? .)Nič ... Kljubit gre dobro, vidi se ... Tu pravijo, da smo w o0jo. To ne more biti res. Računi se ne ■ ^0, Premišljujem, premišljujem >- vsem,.kar J Ves dan in vso noč ... Zjutraj si spet na i vSfl Zdaj ni več važno... Nekoč pa * bleščalo, preveč se je bleščalo, kar zern \- brf* spodmikala ... Tako naprej, tako konca in kraja ... Časa ne dohajaš ^ i^go i0 drugega ni kot to, kar je v tebi. V se ^ tjjt® začasno ... Zato tudi nihče ne more » ^g {i V zadnje besede. Nihče ne pride do konc8* f0d^ skoraj vse preživel, začneš raziskovati- ^ ‘ " do konca, do korenin.. • ^ jjltf Zelo se utrudiš in v »raj hočeš utrudiš _ m ___________________________________ in počitka ... Upanje, da ti ostane .. • prepuščeno je izbiri... Na koncu si ^ti spet utrujen, rad bi počival... Tl 'j„ bojiš, ti si še mlad. Ne moreš je še r? ^ep Smrt si moraš zaslužiti... če *'v' 5Pici5f6i naporno, življenje postane muka. v t(J je 7ažališ. Vse tvoje upanje je v korKL'ete|(|0/iiih zaželiš veliko Vsako plečih upanje... noiiko ibt i* * '-.^n čutim, vsako posebej utLr piecin ... Preveč se je nakopičilo« * jiVir^o hitro ... Morda bi hotel neko dr(,j|o drugačno od svojega, rad bi sPr ^ i® preteklost... Ne, ne gre za to . • • dovolj... -oV|jiv. Opomba: Kraj dogajanja neugot UL 14 priloga:dolenjske^ [ ‘ hans hellmut kirsl prebrali smo 0 narodu ioortar°d *8 1(01 družbeni pojav h krat . mlad Nastaial ie kani* i2 '/2n'kom in razmahom jat?in 50 kot °kvir n°- Zovani ekonomskih P°ve' noveiS; V$e bo,j uveljavljal. V Pom!mKZ9odovini ie odigra' SEST0 vl°9°' doživel naj- SideoSkteTetlČne°Predelit‘ 'deološke pristope in zlora ^^inil ko*0 ba ku0t pojav ni tiki « ; ot s° nekateri teore- tiki ** 0 nekateri teore- v predvidevali. Prav obratno; krgp. obnem svetu se narodi ^nii,1” namesto izginevanja in druaai*n|a nar°dov v širše in °Paža 6 uteme'jene skupnosti rod0um-° Prav° renesanso na-tretiol ln to ne samo v deželah lo9'ki^JVeta', kier naj bi po ga ra P02nelega gospodarske- ljanja V0)a Prihajalo do uveljav- aitirjai^ necionalnega načela, Ker n v razvitem svetu. eno karod vedno predstavlja taci IStvenib sestavin humani- tu, 0Jn. demokratizacije v sve- Prein )a nie9°va vloga še na- Pomembna b0?S?VOre na zanimiva in vse narod a,na vprašanja,kako so narod .raz,a9a,i* razumeli, kaj nena iJe’ kako So idejo narod- la»ialiabljali' lzknvliali in pri’ Zgod ' Potrebam posameznega ka t„v'"sk°-Političnega trenutne!) ■ ak**ne pristope (različ-sel J? ubrala marksistična mi-Jar,: ; obravnavanju tega vpra- Razkriti, da je kavč dokaj udobno ležišče, na katerem psihiatri ne le zdravijo zmedene ženske, ampak slednje (če so morebiti primerno poželjive) izrabljajo tudi za zadovoljevanje pohotnih želja — razkriti torej tovrstno nečednost je ameriški pisatelj Henry Kane naložil enemu od glavnih junakov romana ..Kavč" flrR^ogoče prebrati v knji-,in nar Romana „Marksizem Sa je '°na*n° vprašanje". Knji-karieui {asom izšla pri Can-'Pčas„ Za,ožbi v zbirki ,Misel |/ nadlr 'e Jugoslavija večnarod-iostinhf8, ki 0rad' svojo sedan-er^ °dočnost na bratstvu in ^Odravnosti vseh narodov in Prob,:°«i, je poznavanje te ie, zatri1.atike toliko potrebnej- , t°V[) p ie Rizmanova knjiga, ki °bravnSanie obsežno in izčrpno «*,■* dobra poteza. Riz-kr'tični pogled razvoja ni'*!- marksistične teoreti-kritij ' 0 narodu ter njegova ■®Pcij analiza sovjetskih kon-a, |j .. narodu so vredne bran-rajnJf^3 Pa lahko predstavlja [niiŽnio vrednost domače -O6' MiM Ko priletni advokat spozna, da ima njegov prezir do dvoličnih dušnih zdravnikov zelo stvarno podlago, mu, žal, ostane zgolj tolažba, češ da bo vse še dobro, kajti žrtev kavča je postala tudi njegova mlada žena. Toda le-ta hotljivcu, ki jo je na „mesen" način ozdravil spolne hladnosti, ni ostala dolžna — ustrelila ga je. Če bi bilo samo navedeno tisto, kar je hotel Kane povedati z delom, ki ga je za založbo Obzorja poslovenil Bronislav Fajon, potem pričujoči roman ne bi zaslužil večje pozornosti. A Kane ne bi bil domala po celem svetu znan literat, ako na videz pogrošne pripovedne niti ne bi sproti razširjal še z drugimi, usodnejšimi vsebinami. Tako popisuje, kako se je' moč v okviru ameriškega načina življenja povzpeti na vrh slave, ki slabiče slednjič položi celo na psihiatrov kavč; govori o razuzdanem svetu, v katerem hinavstvo, laži, spletke in podobne podlosti spodžirajo korenine nesebične ljubezni, ki se omadeževana zateka v spolnost, čestokrat nenravna O čemer1 piše Kane, ima vzroke in posle- dice zvečine v ljudeh samih, njihove značajske posebnosti in dejanja pa so kajpak tudi odsev seceršnjih-razsežnosti potrošniške družbe, ki človeka nenehno sili v početja, katerim najvefr krat ni kos. D. R. igra na vse... Nemški pisatelj Hans Hell-mut Kirst je po svojih (protivojnih romanih — omenimo le „08—15" in „Noči dolgih nožev" — tako dodobra znan tudi slovenskemu bralstvu, da si slednje najbrž ne bo pomišljalo vzeti v roke njegovo knjigo „Po-vpjni zmagovalec", ki je v izvirniku izšla lani, za nedavni izid pri založbi Lipa pa je ta roman poslovenil Branko Vrčon. Pripoved je sestavljena iz treh delov, od katerih vsak dokaj zaokroženo govori o tem, kaj se je z glavnima junakoma, nemškima vojakoma, ki sta preživela sovjetsko ujetništvo, dogajalo na začetku, sredi in ob koncu petdesetih let V desetletju L i. gospodarskega čudeža sta junaka, še zlasti pa eden od njiju, s pridom uporabila g-obe ujetniš-ke izkušnje; v majhnem mestu, polnem ljudi čudnih nagibov, spletk, podkupovanja, ljubezenskih zapetljajev in podobnega sta se povzpela med tiste, ki kaj veljajo, ter se tako na svojevrsten način maščevala za presta-no gorje med zadnjo vojna Čas, v katerem je uspel »veliki met", je bil povedano s Kristovimi besedami, zahteven, njegovo vznemirljivo uničevalnost pa je bilo moč preseči le z igro na vse ali nič, z igro, ki se tudi nasilnih smrti ni ogibala iz izložbe „Ondi, kjer se lena voda zelene Krke druži z modrimi valovi bistre Save," se pričenja nenavadni roman .Abadon" pisatelja Janeza Mencingerja katerega je Anton Slodnjak v Slovenskem slovstw označil kot .eno najbolj pomenljivih pripovednih del našega slovstva", v Zgodovini slovenskega slovstva pa še dodal, da je Mencinger v tem delu .v celoti izpričal toliko moč domišljije kakor noben drug naš pripovednik". Po Slodnjakovem mnenju bi .Abadon" kot svojevrstno umetniško delo in kot dokument časa zaslužil tudi danes večjo pozornost bralcev. Založba Obzorja to priložnost ponuja: v zbirki . Iz slovenske kulturne zakladnice" je kot 21. knjiga izšel Mencingerjev ..Abadon": Okusno opremljeno izdajo spremlja obsežen zapis izpod peresa Tarasa Kermaunerja Če so Mencingerjevi sodobniki na njegov nenavadni roman gledali začudeno in ga tudi odklanjali, pa je danes drugače. Od tistega časa (izšel je 1893. leta) se je znanstvenofantastična literatura, katere zgodnji slovenski predstavnik je Mencingerjev roman, široko razmahnila in razvila. V mnogih prvinah je .Abadon" šele danes zares aktualno branje. Pripoved romana teče kot vročična blodnja o prihodnjih časih, o tehničnih čudesih, nenavadnih življenjskih zgodbah, vendar med branjem izginja občutek, da gre za blodnje, saj je pripoved prežeta s premišljanji, filozofiranjem in moraliziranjem, kakršnega vročična pamet gotovo ni sposobna Fantastično dogajanje ni samo sebi namen, temveč služi sporočilom, ki presegajo igro domišljije, saj iščejo o mački Zbirka Odisej, v kateri se je pri Mladinski knjigi nabralo že precej knjig, primernih za odraščajoče bralce, je prinesla tu di madžarske pisateljice Judit Szabo povest ,Ne božaj mačke proti dlaki". V središču dogajanja (če čisto mimo ležanje v bolnišnici in doma sploh lahko imenujemo dogajanje) je Jutka s svojimi premišljevanji. Pri jahanju si je dekle poškodovalo hrbtenico in tako je zdravljenje zanjo izvrstna priložnost, da pri sebi razčisti z odnosi, ki jo vežejo na bližnje. Na sestro dvojčico gleda z rahlo zoprnosljo, saj se ob njej, ki se vsem zdi lepa, čuti zapostavljeno, grdo in neumno. —-- Dalje razmišlja, kako bi se približala mačehi, razumevajoči odgovor na temeljna vprašanja dobe, v kateri je pisatelj živel in ustvarjal. Socialne krivice, razpašnost rastoče moči kapitala, propadanje moralnih vrednot in utopističnih humanističnih idej, vse to je izčrtalo žalostno prihodnost sveta V tistem delu .Abadona", v katerem junak vidi prihodnost človeštva, kot mu jo kaže zli duh, pisatelj razgrinja podobo totalne države, v kateri posameznik živi ozko, brez osebno življenje, povsem podrejeno ciljem skupnosti Takšno možnost razvoja je Mencinger subtilno začutil iz teženj, ki so se razvijale in obvladovale njegovo doba In če se danes zdi, da je v mnogih pogledih takšen spačen razvoj še vedno možen, potem moramo priznati, da je .Abadon" še aktualen, hkrati pa zaradi svoje živosti zasluži pomembnejše mesto v našem slovstvu. Mencinger ni mogel iz svoje koža Črno in strašljivo podobo je predstavil kot plod .raz-človekujočega pesimizma", Abadonovo slepila Takšen svet se kaže ljudem, ki čutijo svojo ničnost in sodijo, .mereč svet po sebi, da je človeštvo prekleto v ničnost." Skozi Abadonove naočnike je videti zgolj .č loveški propad in poraz". Nasproti temu je Mencinger postavil načela vere, morale, omike in svobode, ki naj bi svet vodile k idealnim ciljem. Vendar posebno prepričljiv ni, ko delo zaokroži v krščansko moralka V bralcu odmevajo predvsem tisti deli romanj v katerih je pisatelj sprostil domišljijo in razum ter ju posodil zlemu Abadonu Ne nazadnje je dovolj zgovorno tudi to, da je Mencinger roman naslovil . Abadon". Ml MARKELJ ženski. V šoli Jutka z dekleti še nekako shaj^ fantje pa jo imajo za kumaro - in tako dekle se zaljubi v najbolj čednega in bistrega gimnazijca Jutka si dopoveduje, da jo je imela rada le stara mama, zara-de dejanj bližnjih se počuti, ko da bi bila mačka, ki jo božajo proti dlaki. To ji kajpak ni všeč. zagrenjena pa je do mnogih tudi krivična, vidi le sebe, svoja hotenja, ne doume pa, da jo imajo drugi morebiti vseeno radi. Prikupna je tale povest, spisana v domiselnem gimnazijskem žargonu, humorna in nevsiljivo poučna Iz nemščine jo je prevedla Vladka Žener, kar pomeni, da pri tukajšnjih prevajalskih stikih z madžarsko književnostjo nekaj škriplje. |!|kovalu kovača, knjižničarja \ v P?bi kj bi Sam*m nakovalom brez porok za napredek in razvoj družbe, klad,wnZna- s Svoi° veščo roko samo dobro obveščeni člani družbe se ta *pi 'n 12 brezoblične mase znajo v polni meri udeležiti razvoja te Siš!?1 s kun« nared'ti umetnind? družbe in q njem tudi sami odločati. ' brez l* knj!9' [ra*0*?™!? v Po vsem modernem svetu se trudijo, 'Ho* ^ in k' b' z da bi svoje knjižne zaloge čimbolj T* kulten ZT,0*LZ te£|a 0radiva obogatili, zavedajo pa se tudi, da 1 o žarišče nekega kra- morajo biti knjige poceni in lahko dostopne. Biti bi morale izven poslov nih mrež, ki izločajo socialno šibke občane. Idealno bi bilo, če bi bile na voljo zastonj. Najboljši način za razširjanje knjige je knjižnična mreža, to je sistem knjižnic na nekem področju. Pri nas so to občine in širša področja, kjer ie l sMošnJl!iUb vs®i moderni tehni-rw.Lnli9a napr®dku civilizacije, J Vlr' *2 katerega izhajajo yren ,VJ°n0 n«*. V katerega izhajajo jn ? ebna znanja, kulturne **rine vsakega naroda m 'n izobraženi ljudje so ■■X •< Titani matične knjižnice pod svojim okriljem združujejo podružnice, potujoče knjižnice, knjižne deponije in izposo-jevališča^V nekaterih občinah v Sloveniji res lahko govorimo o knjižnični mreži, žal pa so se nekatere občine ujele v mrežo težav. Ena teh občin je metliška Tu bi o sodobni knjižnični mreži težko govorili, tu bi tudi o knjižnici težko govorili, saj bi morala ta poleg urejenega knjižnega gradiva imeti tudi usposobljenega in redno nastavljenega knjižničarja Tega pa metliška knjižnica menda edina v Sloveniji, nima. Metliška matična knjižnica ima za sabo sicer kratek, vendar bliskovit razvoj. Vsaj tako se zdi na prvi pogled. Knjižničarka Lea Grabrian, ki vodi črnomaljsko knjižnico, ima velike zasluge tudi za to, da je iz kupa knjig, zbranih v metliškem gradu, nastala strokovno urejena knjižnica. Pripovedovala mi je, da je z delom pričela leta 1972, ko je bilo vsega skupaj komaj 2000 knjig, da pa so te knjige prišle na pravo mesto šele 15. maja 1976, ko se je knjižnica preselila v svetle in dostopne prostore v stavbi samoupravnih interesnih skupnosti na Pungartu. Knjižnica je odprta trikrat na teden po nekaj ur. Njena knjižna zaloga se je potrojila. To je vsekakor lep uspeh, vendar je treba ob tem poudariti, da z zalogo 6600 knjig metliška knjižnica komaj lovi republiški minimum, ki znaša eno knjigo na prebivalca Še slabše pa je, če primerjamo statistiko izpospje, obiskov in poslovanja knjižnice krajevnih skupnosti v delovnih organizacijah. Res je, da se Anica Kure, ki honorarno dela v knjižnici, trudi, kolikor je v njeni moči, vendar bi se odgovorni v metliški občini le morali zavedatj, da samo z nekajurnim poslovanjem in honorarno delovno močjo ne morejo pričakovati večjih rezultatov. To sta potrdili tudi Vladka Škof in Milena Hočevar pri kulturni skupnosti v Metliki, hkrati pa sta dodali, da za knjižničarja ni dena rja. V srednjeročnerr planu skupnosti je delovno mesto stalnega knjižničarja v Metliki sicer omenjeno, vendar so stroški tako veliki, da so to le pobožne želje. Edina rešitev iz_ krize je, da se problem reši v sporazumu z delovnimi organizacijami v občini. Krajevne skupnosti, delovne organizacije in ustrezna interesna skupnost se bodo moraii dogovoriti za namensko združevanje sredstev. Planirajo tudi štipendiranje enega študenta na oddelku za knjižničarstvo, vendar bo ta poteza reševala stanje šele po nekaj letih. Še ena rešitev se je ponujala, vendar pa so tudi to morali zavrniti zaradi pomanjkanja denarja. Študijska knjižnica v Novem mestu je v svoje načrte za razširitev delovanja bibliobusa vključila tudi metliško občino. Seveda s tem, da bi le-ta, tako kot ostali interesenti, združevala sredstva za nakup novega bibliobusa. Skupnost 1» to nima sredstev, čeprav je na dlani, da bi bila taka rešitev za metliško občino najbolj primarna Profesor Ivica Milič iz novomeške študijske knjižnice sicer razume metliške probleme, vendar pa pravi, da brez združevanja sredstev za dejavnost bibliobusa ne bo šla Že sedanji bibli-obus, ki oskrbuje izposoievališča v novomeški občini, ne ustreza svojemu namena Premajhen je za prosti pristop in njegove zmogljivosti ne zadoščajo. Da bi pokrivali tako veliko področje, -kot je dolenjska regija, ali pa vsaj delno zadostili njenim potrebam, bi potrebovali npv moderen bib-liobus, kakršne že imajo ponekod po Sloveniji. Naložba bi bila v današnjih stabilizacijskih časih veliko bolj rentabilna, kot pa drage adaptacije stavb in nakup knjig za podružnica Rešitev knjižničarskega problema v Metliki se zdi nemogoča in oddaljena. Denarnim težavam v današnjih časih pač nihče ne oporeka, vendar se mora človek vendarle vprašati, ali mimo tega ne primanjkuje tudi dobre volje, razumevanja in pripravljenosti tam, kjer denar je in se o njem odloča. Vsak danes prihranjeni dinar na račun ljudske izobrazbe in obveščenosti je dvojna izguba jutri. TONE JAKŠE \\P&\ ZAK LAO/ le ni nikoli *........X*!v!v! 1 V:ffXA Pre .. ' 'J^ ili»i rnmmmmm + iY.Y.>V»*Yi ■ni 'i i ' 4> - ?v :> jE: > *& >,! 1 y 'tj (J Sšis ZOPER , »BOLNIŠKE" PAPIRNATA VOJNA? Bolezen ima hitre noge in jeklene roke. Kogar zgrabi zares, m ji ne izvije kar taka Ugotovitve za nato republiko povedo, da povprečno rte prej kot v desetih dnevih. Pred dvajsetimi leti je okrevanje trajalo pet dni več. Število primerov odsotnosti z dela zavoljo bolezni skokovito' naraSča. Ob koncu leta 1979, ko je imele Slovenija nad 850.000 zaposlenih, je bilo takih primerov 1,310i826. Statistika je natančno seStela tudi vse izgubljena delovne dneve zaradi bolezni, Lani jih j« bilo nič manj kot 13,153.794. Za malo Slovenijo sila grozljiva itavilkal Krivulja pa kaže Se navzgor. Kdor ne dela, ne ustvarja, živeti pa mora vseeno. Samo leta 1976, ko so različnebolezni povzročile izgubo več kot 11 milijonov delovnih dni, so morale us tari o« zdravstvenega in socialnega zavarovanja izplačati za 1.309 milijonov dinarjev nadomestil osebnih dohodkov. To pa ni bilo celotno breme izgube. Izračunali so, da smo omenjeno leto v Sloveniji ustvarili zavoljo bolezenske odsotnosti delavcev z dela za 4.160 milijonov dinarjev manj narodnega dohodka. Skupna ekonomska izguba je znaSala 5.470 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo 6,38 odst narodnega dohodka. Primerjava kaže, da je to približno toliko, kolikor so znaSala vsa sredstva, ki so jih delavci isto leto ;družili za svoje zdravstveno varstvo. Analize kažejo, - da , imajo med panogami največ izgubljenih delovnih dni premogovništvo, ladjedelništvo, tobačna industrija, železarne, tekstilne tovarne, živilska industrija, industrija predelovanja nekca/in in gozdarstvo. Med boleznimi predstavljajo največji problem bolezni dihal, kosti in gibal ter prebavil. Bolezni dihal so leta 1976 — povedano v ekonomski govorici — zahtevale 798 milijonov dinarjev izgub. Dolgoletno opazovanje kaže, da se v naSi republiki zmanjSuje Število nalezljivih bolezni, bolezni kože in podkožja, povečuje pa se Število obolenj na živčevju in čutilih, pogostnejSe so duSevne motnje, na pohodu pa so zlasti obolenja kosti in gibal. | l 1 ' r 2 -M Trdijo, da so to posledice sprememb v obolevnosti celotnega prebivalstva, medtem ko gre zasluga za to, da se Število primerov nekaterih bolezni iz leta v leto zmanjSuje, napredku medicinske znanosti. Bolezni kosti in gibal so tiste, za katere je značilna največja stopnja rasti, tako da so v letih 1977 in 1978 že prevzele prvo mesto med vzroki za odsotnost z dela. Tu so miSljene predvsem nesreče pri delu in zunaj dela. Statistika beleži na tem področju naslednjo značilnost. Medtem ko se Število tako imenovanih delovnih nezgod v Sloveniji iz leta v leto zmanjSuje, kar gre pripisati boljSim preventivnim ukrepom, pa skokovito naraSča Število nesreč zunaj dela. Larii so nesreče zunaj dela znatno povečale izgubo delovnih dni in bile med vzroki za odsotnost z dela na drugem mestu, takoj za boleznimi dihal. A< Nesreče, ki se zgodijo zunaj dela. Štejejo med nezaželene pojave in probleme prostega časa in se v tako imenovanem zdravstvenem absentizmu ali z drugimi besedami odsotnosti z dela zaradi bolezni kažejo kot pojav, ki nenasitno posega v bolniSke blagajne in je tudi izredno težko breme solidarnosti. Po domače povedano, plačujemo hud davek zavoljo premajhne pazljivosti, brezglavosti, objestnosti, nespoltovanja pravil in predpisov v javnem redu in cestnem prometu, v rekreaciji in gospodinjstvu pa zavoljo posledic različnih konjičkov, Suimarstva in podobnega drugih. Največja odsotnost z dela je že nekaj let največja v ljubljanski regionalni zdravstveni skupnosti, ki dosega kar 37 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni v Sloveniji. Najnižjo odsotnost pozna Murska Sobota, medtem ko je Dolenjska v zgornji polovici. Razlike icd občinami in regijami so skoraj trikratne.- Zanimivo je, da je odsotnost z dela najnižja na manj razvitih območjih. Ta ugotovitev, ki jo imamo lahko za značilnost, velja za vso Jugoslavija VpraSanje je, ali poznamo sreefetva, s katerimi bi se lahko uspeSno postavili v bran proti izostajanju kot pojavu, ki je sicer že star, razbohotil pa se je zlasti v deželah z nadpovprečno zaposlenostjo prebivalstva. V Sloveniji se s tem vpra&anjem ubada veliko ljudi, pravega uspeha, vsaj za nekatera področja bi to lahko dejali, pa Se ni. Število izgubljenih delovnih dni naraSča, ekonomske izgube kot posledica tudi. Predlagajo najrazličnejše ukrepe, ki naj bi obvezovali celo verigo prizadetih in zainteresiranih. Pri tem se zdi dokaj umesten predlog, naj bi posledice nezgod zaradi huliganstva in drugih primerov objestnosti nosili v javnem sa.mi povzročitelji. S tem v zvezi omenjajo povečanje participacije. Vsi pa se strinjajo, da zgplj pisarniško modrovanje in papirnati sklepi proti izostankarstvu, ki ga lahko Štejemo za svojevrstno bolezen družbe, ne bodo kaj prida zalegli. I. ZORAN ;• ' ' ■ '-'V : i ’ v’ > ; 'b; ■ . 'f.% ■/.'V ■ ■ . • ■- 'i L, , *> a I 1 rt til • ' ■' « /Zr V svetovni literaturi so znani številni primeri, da so se iz ljubezni rodile najlepše pesmi in druge leposlovne stvaritve. Predolg bi bil spisek, £e bi hoteli našteti vsa imena, zato naj omenimo le Dantejevo Beatrice in Petrarcovo Lavro, pa tudi mnogi naši pesniki so napisali svoje najlepše pesmi iz ljubezni do svojih izvoljenk. . Pa da ne bi iskali širom po slovenski deželi. Že v Novem mestu je raslo in .živelo precej mladih lepotic - „živih bitij iz mesa in krvi", ne pa le namišljenih idealov, plodov žive pesnikove domišljije — ki so razburkale kri in ustvarjalnost mladih pesnikov, iz česar so se rodile najlepše ljubezenske, pa tudi domovinske pesmi. Dragotin Kette je v novomeški kapiteljski cerkvi prvič uzrl Smolovo Angelo, ki je ni mogel pozabiti do svoje smrti, in neuslišana ljubezen do novomeške mladenke — Angela Smola je umrla pred nekaj leti v Ljubljani - je bila vir številnih nepozabnih verzov. Tudi Ivan Tavčar je ravno v Novem mestu doživel svojo mladostno neuslišano ljubezen. Na novomeških pokopališčih so pokopane tri osebe, kot izvoljenke naših znanih pesnikov zares vredne spomina w pravi Bogo Komelj — njihovi grobovi in spomeniki pa bi kot nesporna kulturna dediščina zaslužili več pozornosti in boljšo usodo, rie pa da so po smrti njihovih sorodnikov zapuščeni in v glavnem neovirano na voljo neusmiljenemu zobu časa. Na pokopališču v Ločni sta grobova Leopoldioe Kuralt, velike ljubezni Simona Jenka — njej in propadajočemu spomeniku je bil pred kratkim že posvečen obiirnejši zapis — pa Mire VVagnerjeve, ki je veliko pomenila mlademu Milanu Puglju in je o tej ljubezni veliko $ledov v njegovih delih, česar pa skromni grob brez obeležij ne daje slutiti. . Na pokopališču, v Šmihelu je pokopana Primčeva Julija — le kdo še ni slišal njenega imena? — neusahljivi vir Prešernove pesniške ustvarjalnosti in osrednji lik njegove najboljše, najlepše in najbolj prodorne poezije. Julijo, 30. maja 1816. leta rojeno hčerko ljubljanskega trgovca, je France Prešeren spoznal kot odraščajočo šestnajstletno deklico v času usihajoče naklonjenosti do avstrijske gospodične Khlunove. V mlado, ljubko, nežno,' prijazno dekle — kot je »Primčevo Julko" zvedavemu Janezu Trdini opisal Jože Prešeren, pesnikov bližnji sorodnik, ki je videval Julijo skoraj vsak dan — se je Prešeren zaljubil in ji pisal čudovite ljubezenske pesmi. Gazele, Sonetni venec. Nebeška procesija — ta je Juliji zelo ugajala - so nesmrtni spomenik tej veliki, kljub letom prizadevanja, odkritega oboževanja in snubljenja neuslišani ljubezni. Kajti Julija je bila vendarle predstavnica ljubljanske visoke družbe, vzgojena v njenem duhu, vendar je bil Prešernov sorodnik Jo*8 prepričan, da se. lepa hči bogatega trgovk pesnika ne bi dolgo branila, če le ne bi b' tako siromašen. Vse Prešernove upe je Julij* pokopala s poroko z Imenitnim Scheuchef*" stuelom, kasnejšim predsednikom okrožnega sodišča v Novem mestu, s katerim se J* priselila v Novo mesto leta 1850, v takratn kandijski gradič Neuhof, ki ji je bil dom v** do njene rane smrti 2. februarja 1864, . Mladi Janez Trdina, ki je zelo občudov® Prešerna, je hotel kar največ zvedeti pesnikovi veliki ljubezni Juliji in je obiskal Nova mesto, da bi videl to takrat ž« postarano gospo „Dolenjske0® Napoleona", kot so ljudje imenovali moža. Imel je srečo, celo nekaj besed J spregovoril z njo na tržnici. Da Pre).rT oznake, ki jih je zbral o Juliji v mladih j®*1 * niso bife pretiravanje, lahko beremo Trdinovih spisih, da je bila res lepa, prijazO? zelo darežljiva. Od neke nekdanje služkinj^1 »Napoleonovih" in od svojih por" dolenjskih prijateljev pa je Trdina zvi marsikaj o Juliji. Da je bila dobra gospod in mati, da ni pretirano oboževala v?se'|’j javnih zabav, pa tudi to, da PreSerna le nikoli pozabila. O njem da so v »Napo1«0., vi" hiši pogosto govorili in da je Julija o° . poznala njegovo poezijo ter ga branila P t0 ljudmi, ki so ga razglašali za pijanca. Tuo ^ mu je oprostila, morda jo je celo zabava^.,^ je njeno ime odkrito omenjal v svoj,, poezijah. % Kot že rečeno, je Primčeva Julija urr’r*® . februarja 1864 in bila pokopana na »fl) skem pokopališču, na desni strani ® ^ kapelice. Zadnje počivališče toliko ope^V -Julije — ki se. je, po ljudskem sporo ^ počutila vedno zelo slabo, kadar so I r. t njenih sfjrehodih dohiteli fantovski g» _ znano pesmijo Luna. sije,, kladvo b|j ^ označuje le skromen spomenik, kmai ^ njeni smrti pa je Trdina našel njen gr° ^ je zanemarjen. Pred drugo svetovno .v®,nqr0b imamo le golemu naključju zahvaliti, da 9^ ni bil prekopan, za kar je P°s -novomeška družina Ropasovih, ki i® P. vse pristojbine in uredila Julijin grob, K ^ .g grobar po naročilu že začel rušiti. TaK .fl grob le ohranil do danes. Po osvobo ^ Dolenjski muzej obnovil spomenik, Srni _ šolska mladina pa skrbi, da jegrdb vefl ureien- . _ seda^' Lepo pa bi tudi bilo, da bi na niso ^ pljučni oddelek bolnišnice - :oSko Julija stanovala celih 14 let, vzidali spo ^ ploščo, ;a kar se Že dlje časa zaman 'V prejšnje križanke st.gr. zemljepis« sovj telovadka greben zvezda spremlje- valka živi jen. tekotina TRUiiiiuim § prgišče misli iična pletena vrv prekucuh element el napeljave vrsta grozdja bikoborski vzklik kroženje konec Uh igre svic mesto (kanton bern) skladatelj (charles) ilovnica obesek iglasto drevo tajnik geol doba dinastija e9 kralj«« ,9°" tomr sev jelen začrtana smer otok pri zadru skupina čebel delo po domovih bas gosli troj junak luka v rokavsken prelivu krtača Zlata vreden cij zaradi človeške neumnosti Padajo v imenu ljubezni Gram nosorogovega roga dražji od zlata — Afrodiziak? je stekla zibelka civilizacij? j se je obrnila na glavo, ko je neki študent šel na sprehod pri vasici Ban čiang — Mezopotamija je izgubila prvenstvo — Prvi bron na Vzhodu je visok mož in ležal je na boku, z nogami skrčenimi do Kdo je Ul in zakaj je umrl pred več kot 5.000 leti, je vendar pa je najdeni mdič pomagal razvozlati uganko, kdaj se je pnčd človekov vzpon, imenovan civilizacija, ob posmrtnih ostankih visokega moža so našli lepo bronasto konico sulice, najstarejši bronasti izdelek rok, kar so jih kdaj izkopali. Bronasto orožje je za pol starejše, kot so strokovnjaki domnevali, da je človek skrivnost poprave te kovinske spojine. Za nameček jja so bronasti predmet našli na takem kraju, kjer ga po vseh spisanih zgodovinskii knjigah sploh ne bi smelo biti — na r^rovzhodu; Tajske, torej velko dlje na vzhodu, kot bi si ^Aoli zgodovinar drzni pomisliti. Zgodba o tem pomembnem in “dovitem odkritju se začenja že Y* 1966, ko je študent Stephen g°u,'g na sprani poti pri vasici ■ Ciang zagledal v zemlji nekaj Učenih črepinj, na katerih je *Pazil nenavadne okraske. ~'Onuieval je, da gre za staro ^ramiko, zato je črepinje odnesel narodni muzej v Bangkoku, amkajšnji arheologi so njegove omneve potrdili. Opravili so tudi Prin terenski izkop. 0Jme vasice Ban Ciang pa je j^ktelo svet šele dve leti kasneje, j, s° strokovnjaki pennsylvanij-„ ? Univerze dobili tri koščke Jdene keramike in preverjali n°starost z najnovejšo metodo termoluminiscentne dozimetrije, pri kateri merijo preostanek radioaktivnih elementov v močno segretih delcih keramike. Meritve so pokazale, da so lonec, katerega del so bile črepinje, lončarji žgali okoli leta 4.000 pred začetkom našega štetja. Strokovnjaki lastnim meritvam niso verjeli, še posebno ne, ker so vedeli, da so arheologi ob črepinjah našli tudi bronaste predmete. Po vseh dotedanjih zgodovinskih razporeditvah stvar ni šla skupaj. Bilo je, kot bi arheologi v antičnem grobu izkopali radijski sprejemnik. Zgodovinarji so namreč vse do najdb na Tajskem predpostavljali, da leži zibelka civilizacije na Janez Trdina območju nekdanje Mezopotamije (sedaj prizorišče vojne med Irakom in Iranom). Kakih 8.000 let. pred n. št. naj bi tam ljudje začeli postavljati prva naselja, gojiti divje žito in rediti prve udomačene živali. Okoli leta 6.000 naj bi pričeli kovati baker in do leta 3.000 pred n. št. naj bi že odkrili postopek pridobivanja brona, trše in uporabnejše kovine, kot je bil mehki baker. Z Bližnjega vzhoda naj bi se, kot so domnevali zgodovinarji, civilizacija širila proti Eggrtu, na Kreto, v Malo Azijo in na vzhod do Kitajske. Umetnost vlivanja brona naj bi v jugovzhodno Azijo prišla vsaj s tisočletnim zaostankom. Bronasti predmeti s Tajske pa vse to prevračajo ha glavo. Izkopavanja so se nadaljevala v letih 1972 in 1974, arheologom pa se je odkrivala skrivnost za skrivnostjo. Vsa vasica Ban Čiang je ležala na grobni gomili, v kateri so arheologi našli 7 kulturnih plasti, zajemajočih razdobje 5.000 let „Pravi sanjski kraj za arheologa,” je najdišče jedrnato označil Chester F. Gorman, ki je vodil izkopavanja. V dveh letih so izkopali 18 ton materiala in iz plasti v plast nadevali človeška okostja, keramične predmete, bronasto orožje in okrasne predmete, lonce ter drugo posodo, nakit itd. Gotovo je bilo največje presenečenje odkritje visokega moža z bronasto sulico in nenavadno ogrlico iz tigrovih zob, ne toliko zaradi izjemne višine okostja, kot zaradi bronaste sulice, ki predstavlja danes najstarejši bronasti predmet na svetu. Navsezadnje ni bil nihče preveč presenečen, ko so v manjših plasteh našli tudi železno orožje, katerega starost je enaka slovitemu hetitskemu železnemu orožju, ki naj bi bilo prvo na svetu. Vzporedno z izkopavanji na Ban Ciangu so potekala odkrivanja drugih najdišč na Tajskem. V Jami duhov je C Gorman našel zoglenele ostanke kulturnih rastlin, stare 12.000 let; ponovno dva tisoč let starejši dokaz o gojenju kulturnih rastlin, kot je na voljo iz Mezopotamije. Nekaj mlajše plasti v Jami duhov so razkrile, da so praprebivalci Tajske pred ljudstvi Mezopotamije znali žgati glino in delati trpežno žgano keramika Na osnovi vseh teh najdb je več zgodovinarjev postavilo novo domnevo, po kateri naj bi bila zibelka civilizacij jugovzhodna Azija. Domneva še ni dokončno potrjena. Zgodovinarje moti predvsem to, da na Tajskem ne zasledijo starih mest niti pisave, dveh izrazitih civilizacijskih pridobitev. V deželi je neraziskanih še kakih 300 takšnih grobnih gomil. Svet je v zadnjem času priča še enemu tragičnemu paradoksu: v imenu življenjske moči in ljubezni nepovratno izginja edinstvena oblika Višina odloča Višja rast, večja plača Ljudje naj bi si bili enakopravni, vendar je že tako, da je enakopravnost večkrat bolj na jeziku in na papirju kot v resnici. Prijetnemu, simpatičnemu človeku je lažje uveljavljati svoje pravice kot neprivlačnemu, po zunanjem videzu odbijajočemu enakopravnežu. Študija, ki so jo opravili v ZDA, je pokazala zanimive stvari. Leland P. Deck je pred leti raziskal, kako telesna višina vpliva na začetne plače novozaposlenih. Ugotovil je, da višji uslužbenci -višji po telesu, ne po položaju alf sposobnostih - prejemajo višje plače. Njegove ugotovitve so spodbudile še druge raziskovalce, ki so proučili vpliv telesne višine pri različnih opravilih. Tako A. J. Boxer trdi, da je dohodek odvisen od telesne višine tudi pri vojakih. Proučil je 17.000 primerov in statistično dokazal svoje trditve. Višje raščeni vojaki dobi vajo za 8 odst. večje plače v primerjavi z vojaki nižje rasti, a povsem enakih sposobnosti. Nadaljnja proučevanja so pokazala, da visoki ljudje lažje pridejo do pomembnejših služb, imajo večji uspeh v družbi, pobirajo najlepše ženske, hitreje se včlanijo v ekskluzivne klube in tudi v volilnih bitkah za politične voditelje lažje pridejo do glasov. Skratka, ameriška družba daje višje raščenim ljudem prednost. In kako so dolgini zadovoljni s seboj? Telesna višina jih malo moti kadar kupujejo obleke, ko se morajo voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in kadar bi radi dobili prijatelja. Slednje je kar razumljivo: kdo pa bo drugoval s človekom, ki mu pred nosom pobira vse ugodnosti? VRTILNIČAR • ^Ui ne zna Prl nas noben kmet. Enkrat so me vprašali 'Ptiček, koliko mernikov pšenice dobivaš od v*m. T *>08etve’ * - J*2 j'*1 debelo pogledal in rekel: ,Ne *° «e ra^una ne razumem.’ - Tak biček sem bil. Gospod n»ya(jsmejati in so dejali: ,To menda vendar veš, koliko Diejjj.”0 Poseješ in omlatiš? ’ - Rekel sem: »Kajpada; dvanajst Petdes « po&eiem pšenice, pridelam je pa štirideset, včasi tudi dosti?'t- GosP°d pravijo: ,To je malo, morda ne gnojiš Soje'j ~ Rekel sem:.,Včasi še nič, kakor pride.’ - Gospod s»k*e °*i nasmejali in dejali: .Zahvali Boga. Mora te imeti in povesti iz narodn ■%«»%« Ufcj10 Iad’ d® ti ob takem kmetovanju toliko da.’ zd3i dokazujejo, da kmetiški gnoj ni za nič, ta hubil j d°našale. Naš župnik je gnojil kakor se spodobi, pa sttio av, Zma pšenice po osem zrn. To smo dobro vedeli, ali keba zBi ®°v°rili: Far copra. Živi duši ni prišlo na misel, da je °lri. Posnemati. Tako bi znal tudi kmet caprati, ko bi |f» nata^o me večkrat opomnili, da naj svoje pridelke aejal: "U^jem in zapisujem, jaz pa sem se zakrohotal i ."^Onai: fmu? ’ ~ Vprašali so me: .Koliko mernikov st in ste K^opaliit n*d osrr^a? ' ~ Odgovoril sem: .Toliko, da ga nam ne l>'e: 'Kolik •’ naJ 8® bo sto ali tisoč mernikov.’ - Vprašali so ®letJtt* ® k aidp? * — To« tnm c nitrpool* MnrHn notHpcpt je Se9...... vselej sramujem, kadar se spomnim teh KS ne bao je ajde? ’ - Jaz sem se odrezal: ,Morda petdeset ntorda deset več ali manj. Natanko nisem štel, ker ne za zrno ne več ne manj, pa naj jo izmerim m* * bomo vso.’ - B&teSI -JUi J. 0 nižen,ln bapastih besed. Se rž in pšenico sem izmeril jj.tadel h j H010’ da ne bi bil nič zapazil, ko bi mi je bil '\ bl si gah n 6 111 311 Jtl“ memi,ce- Travnika pri hiši ni bilo, u,„a9u, ».epi gia*i. *.upun>. im miui. ,™aimc».; mmc uiuu ’®hko sam naredil. Nad vrtom je telda voda. Če preveč in premalo; tisto, ki je preveč oddaljena, prodaj; bi jo bil napeljal nanj in ga iztrebi, bi bil imel košenico prvega reda; pol leta bi bil krmil živino s svojo mrvo. Pa nak! Češplje mi je podavil mraz ali pa jih je polomil veter. Zasadil sem druge; pozeble in popadale so vsako tretje leto; jaz se nisem naveličal, zasadil sem zopet druge in tako ni bilo ne vrta ne travnika. Oče mi je zapustil starega konja; požrla mi je žival strašno veliko, zalega pa mi ni skoraj nič. Drugi vaščani so se bili konj že močno znebili, ker so sprevideli, da je naš hribasti kraj za vole, ne za konje. Jaz pa sem častil kljuso kakor kakega svetnika. Do Mokronoga smo imeli precej daleč. V nedeljo sem dal zapreči, da smo se peljali k maši. Zdelo se mi je hembrano moško, da se jaz vozim, drugi pa korakajo vsi peš. Ta vožnja je bila edina korist od konja, za nobeno drugo reč ga nisem mogel rabiti. K maši bi bil prišel lahko brez te drage baharije. Čez nekoliko let mi je crknil. Jaz bi bil moral reči: Hvala Bogu, da sem se rešil nepotrebnih stroškov. Ali pamet me še ni srečala. 2aloval sem po mrhi huje nego po kakem otroku. Kravo sem redil največ zaradi prireje. Naša hiša je spadala med tiste brezštevilne, ki zaničujejo mleka Govorili smo: Mleko ni za odraščene. Mica ga je kuhala samo za otroke, za nas druge le takrat, ko nam je zmanjkalo zabele. Če ga je ulila na žgance, je člwek precej uganil, da ni pri nas v nobeni posodi ne za žlico zaseke ali masla. Taka beračija se je dosti potov prikazala. Gorenjec je svoje žgance vselej mastno začinjene, da kar plavaja Če bi mu kdo povedal, da jih belimo mi z mlekom, bi mislil, da se šali. Jako smo se ponašali, da priredimo junce doma. Veselili smo se jih, kakor da jih dobimo zastonj. Zdaj poznam tudi to zmoto. Sami veste, kako dolgo mi jih je trebalo krmiti, preden so dorasli za delo. Ob dobrih letinah, kadar je bilo dosti klaje, me niso stali ravno toliko; moglo se je izhajati. Kadar se je krma podražila, pa sem potrošil nanjo silne denarje in bi bil bolje storil, da sem prodal teleta izpod krave in si kupil vole. Kdor nima svojih travnikov, ne bo s prirejo nikoli obogatel. Lepih naukov sem prejel na cente od duhovnih gospodov, od oskrbnika Mahačk a in tudi od nekaterih razumnih kmetov, ali zame so bili bob v steno; od starih navad se nisem mogel odmakniti ne za korak; vse, karkoli sem počel, sem delal edino po zgedu svojega očeta in svojih sosedov in po svoji trmasti, slepi glavi. Župnik so mi rekli: .Matiček! Hoste imaš Sentjanžani se bodo zanjo vlekli, ker jim je na roko; s tem denarjem boš .poravnal lahko polovico dolga. Bližnje dele pridrži, ali jim obsadi goličave s smrekami in bukvami. V desetih letih boš imel že čeden Ustnik. Smreke dorastejo pri nas v tridesetih ali štiridesetih letih; če ne ti, se bodo z njimi okoristili tvoji otroci; zapustil jim boš zaklad, za katerega ti bodo hvalo peli še vnuki.’ - Jaz sem se smejal in dejal: »Dokler me ne prisili gosposka, ne bom prodajal nič. Se manj pa me je volja kaj saditi. Hostno drevje raste samo.” - Zase pa sem si mislil: „Farju se blede, da me nagovarja na take bedarije.’ Če bi bil poslušal župnika, kam sreče! Sto tistti stenic, katerim pravimo skrbi, bi bil s tem zamoril. Prodajal in kupoval sem vsako reč v zguba Za vola mi je ponujal doma mešetar sto deset goldinarjev, pa ga nisem hotel dati, ker se mi je zdel vreden sto dvajset goldinarjev. Celo leto sem ga goni po sejmih, šel sem z njim po pet ur daleč. Nazadnje sem ga zvedel za sto petnajst goldinarjev. Na potu in sejmih sem zapravil zaradi njega gotovo dvajset goldinarjev, še rajši več. Zdaj pa izračunite moj dobiček! Pohajkoval sem sploh po vseh sejmih z opravkom in brez opravka, kakor da bi se brez mene nobena baratija ne mogla ovršitL Dolenjci sejmujemo iz navade, ne iz potrebe, samo da zijamo, da kaj novega slišimo, da se naklepetamo, da dobimo izgovor za postavanje in pijančevanje. Najmanjša stvarca me je stala draga Potreboval sem na priliko novo sekira Iskal sem jo doma in na sejmih, po vaseh in celo v Novem mestu; dokler nisem iztakni prave, sem zapil in zajedel po krčmah pet, tudi deset rajnškov. Dal sem skoraj za vsako orodje dvakrat, včasi desetkrat toliko, kolikor je bilo vredna Marsikaj bi si bi lahko naročil, si dal dopeljati ali prinesti, pa ne! Povsod in vselej sem moral priti sam, se sam pogajati. Skoraj nobene reči nisem kupil v pravem kraju in o pravem času. Videl sem v kaki štacuni to in to, kar me je mikalo; blago sem spoznal za trdno in dobro, bil sem ga krvavo potreben. Sline so se mi cedile močno in dolgo, nazadnje sem odšel^ praznimi rokami, ker nisem imel dosti denarja, ne pri sebi ne doma. Za vino, meso, štruco se nam denarja nikoli ne zdi škoda; konec je ta, da ostanemo v največji sili na suhem, da ni groša ne za obleko ne za obutalo, ne za orodje ne za sol. življenja. Gre za pradavne nosoroge, žive fosile, ki bobne po afriških planjavah. Vse manj in manj jih je, ker jih organizirane bande, oborožene z avtomatskim orožjem ir\ vojaškimi puškami, neusmiljeno iztrebljajo. Na vsem svetu živi samo še 3.S00 nosorogov. Belih nosorogov je le borna poldruga stotinja, vrste črnih pa so divji lovci v zadnjih 20 letih spravili na prag izginotja. Pobili so 90 odst. teh živali. Zakaj to nerazumno uničevanje? Odgovor je preprost: zaradi denarja. Narava je nosorogom nataknila na konec gobca močan koničast rog, katerega je človeška neumnost proglasila za afrodiziak. Pripravki iz zmletih rogov naj bi vračali utišane življenjske moči, ponovno naj bi prižgali vročico ljubezni v krvi izmozganih ljubimcev. In čeprav znanost dokazuje, da v nosorogovem rogu ni prav nič takšnega, gredo rogovi v prodajo po fantastičnih cenah. Gram roga je dražji od grama zlata, v Hongkongu izdelane tabletke pa na črnem trgu prodajajo kot najdražje zdravilo na svetu, če izvzamemo nedostopni interferon. V Keniji in Tanzaniji, kjer je nosorogov največ - veliko jih tako ni nikjer več - poskušajo živali rešiti pred iztrebljenjem tako, da jih love in jim žagajo rogove. Nosorog brez roga za divje lovce pač ni zanimiv. Zal pa za tovrstne podvige ni dovolj denarja na razpolago. Broza v malem Tisočkrat povečani pik Znanstvena fotografija je težavno opravilo, ki zahteva veliko domiselnosti in predvsem potrpežljivosti. Tudi tako vsakdanjo stvar, kot je komarjev pik, ni preprosto posneti. Švedski fotograf Lennart Nilssen in njegov prijatelj entomolog Bemdt Oedarp sta naletela na kup težav, ko sta začela delati posnetke komarjevega pika s skanirajočim elektronskim mikroskopom. Za prostovoljno žrtev se je v začetku moral odločiti kar Oedarp sam. Ko je komarjeva samica (samo te pikajo!) sedla na kožo, so jo hitro usmrtili z insekticidom, nato so jo skrbno nalepili na kožo in pičeni entomolog je moral dati s komarjem zasedeni delček kože. Zdravnik mu ga je izrezal. Strahotna pošast je komar, pokrajina pod njo pa človeška koža. Košček kože s komarjem so zamrznili v tekočem dušiku -tako je bil preparat za mikrti skop pripravljen. Ves postopek sta morala Šveda ponovidti kar 45-krat. Seveda sta poklicala na pomoč prostovoljce, saj bi bilo za toliko preparatov kože še tako zagretega Oedarpa premalo. Po 45 poskusih sta dobila takšno foto-. grafijo, kakršno sta si žel^l?! Pošastni prizor si velja ogledati! EETRTK0V INTERVJU Plan ni več v oblakih Ob dejstvu, da plan občinske komunalne skupnosti v preteklosti ni bil uresničen in da po trezni presoji tudi letos ne bo, je prejšnji teden skupščina sprejela rebalans plana. Za kakšne spremembe gre in kaj je letos realno pričakovati, je povedal Rado Medle, predsednik izvršilnega odbora skupščine. „Plan ni bil uresničen največ zato,, ker v njem okrog 60 odst. vseh prihodkov predstavlja predvideni 1 odst. sredstev od dohodka tozdov; tega pa ni, ker je zaradi prehude obremenitve gospodarstva občinska skupščina sklenila, da se dolg iz leta 1979 poravna šele leta 1981. To je vse naše načrte postavilo na glavo in potrebno se je bilo odločiti, kaj bomo črtali in čemu se moramo odpovedati.” t Občinska komunalna skupščina je spremenila plan £ inv njem črtala za 7 milijonov dinarjev naložb * I ■v Rado Medle: JDoslej zapostavljena komunalna dejavnost bi morala v srednjeročnem obdobju hitreje naprej.” - Katera prvotno predvidena dela so z rebalansom plana komunalnih del za letos črtana? „Ne bomo mogli zagotoviti sredstev za pločnik in javno razsvetljavo na novi cesti bolnica - Brod; ne bo temeljite obnove ceste Orehovica - Mokro polje in ne bo tolikšnega vzdrževanja asfaltnih cest, ker moramo z večjimi dodatnimi deli počakati.” - Kaj pa ste na skupščini ocenili kot prednostne naloge v letošnjem letu? „Gre za ureditev odlagališča odpadkov v Leskovcu, kjer so dela že začeta. Ta investicija v znesku 16 milijonov dinarjev bo po pogodbi končana v maju 1981. Na S drugem mestu je nujno pri- ^ praviti vso potrebno doku- ^ mentacijo z zazidalnim na- J Črtom in ostalimi papirji s vred, da se v letu 1981 lahko ^ začne urejati novo pokopa- * lišče na Marofu. In tretje: ^ ponovno je začeta gradnja > tako imenovanega S kanala J na Loki s črpališčem in del £ kanala S, ki bo potekal s vzporedno s Cesto herojev in ^ bo hkrati tudi grajen. To je h novo poleg drugih, že prej v $ planu z črtanih del, kjer pa N ne bo sprememb.” ^ — S kolikšnimi sredstvi bo > letos razpolagala občinska ^ komunalna dejavnost in ali ^ so ta sredstva zares vrabec v % roki ali še golob na strehi? ^ „Povsem realno pričaku- S jemo 83 milijonov dinarjev * prihodkov. Od tega bo šlo za ' omenjene prednostne nalož- ^ be 19 milijonov, za moderni- J zacijo lokalnih cest 21 mili- ^ jonov, za urejanje ulic v mes- ^ tu 2,9 milijona in za vzdiže- J vanje mostov, cest in raz- * svetljave v vseh 31 krajevnih J skupnostih 20 milijonov di- ^ narjev. Omeniti moram še, J da moramo plačati 12 mili- ^ jonov za anuitete za najeta $ posojila m da se sredstva za % vodovode in kanalizacijo za- J gotavljajo posebej.” „ Vodovodi bodo letos do- ^ bili malo manj kot 14 milijo- * nov dinarjev, kanalizacija pa ^ 18,7 milijona. V tem niso J upoštevana sredstva mestne- ^ ga samoprispevka za gradnjo Jj primarne kanalizacije. Ostala s sredstva za kanalizacijo ia ^ vodovode se zbirajo pri ko- * munalni organizaciji Novo- £ grad.” S - Kakšen bo pa komu- s nalni start v novo srednje- J ročno obdobje? „Predlagali smo za komu- £ nalno dejavnost 3,2 odst. od $ kosmatih osebnih dohodkov * prispevne stopnje namesto J dosedanjega 1 odstotka od * dohodka tozdov. To bi po- ^ menilo bistveno izboljšanje * finančnih razmer in omogo- * čitev uresničitve naj potreb- J nejših nalog. Vendar je to s šele predlog, odločitev pa bo ' sprejeta pri usklajevanju pla- s nov in interesnih skupnosti. ^ Že prej pa naj delovni ljudje £ povedo, kaj želijo in čemu £ se bodo laže odpovedali.” S R B. 5 Družbeni osnovah za sredstev za skupno porabo, VSAKA PRASKA POMENI ZAMAŠEK — Promet je v Novem mestu uajšibkejša točka vsakdanjega življenja Ob majhni prometni praski, kot se je zgodila prejšnji teden malo pred 14. uro pred Metropolom, se promet že »zamaši”. Strokovnjaki menijo, da bi edinole še en novi most čez Krko pomenil dokončno ureditev prometnega vozla. (Foto: R. Bačer) BISTVENO SO UPOŠTEVALI dogovor o skupnih oblikovanje in delite'' osebne dohodke ui ki je bil v javni razpravi, je v novomeški ončini naletel na precejšen odmev. Na n družbeni dogovor je P° . pombe 95 osnovnih otganiz sindikata, 44 pa je bilo upoitevaiun v uradnih pripombah, ki J r novomeški občinski sindikat P_, republiškim organom- Ena pripomb, ki jo je izrelda pošiljalcev, se glasi: Zakaj j« P no za nosilce družbenih 1JL organih družbenopolitičnih sti, pravosodnih organih in nah SIS družbenih dejavnosti P^ mati poseben zakon za °*® ^ merila pri izplačevanju <*. f dohodkov? Mar nismo vsi združenem delu? Močno poudarjena skrb za delavce Nagrajevanje po delu in rezultatih dela ima vrsto resnih hib — Vsak ima svoi sistem, različna merila, zato neskladja — Predvsem režijce plačevati po rezultatih dela A * tud' Da ima v domači občini snažika v dobro idoči delovni organizaciji samo 500 din manj osebnega dohodka od direktorja nekega kolektiva, da je za nagrajevale tekstilcev v Sloveniji kar 17 različnih sistemov nagrajevanja po delu; da se z merjenjem osebnega dda na režijskih delovnih mestih zavlačuje — vse to so obrobne, toda važne ugotovitve, ki so prišle na dan na zasedanju občinskega sindikalnega sveta 1. oktobra. V pripravah na jesensko konfe- nedavno tega v Novoteksu. Čim so tenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo obravnavala hitrejše uveljavljanje delitve po delu in po rezultatih dela, je novomeški občinski sindikalni svet pripravil analizo. Podatke so kajpak zahtevali od delovnih organizacij, te pa so se spet obnašale po ustaljeni praksi Do roka, 15. septembra, je prišlo komaj 15 odgovorov, v splošnem pa je analiza narejena na osnovi odgovorov iz 60 odst. vseh delovnih organizacij, v katerih je zaposlenih tri četrtine ljudi v občini Od ostalih kolektivov kljub večkratnim pozivom ni glasa Kakšne pa so razmere glede nagrajevanja po rezultatih dela v novomeški občini, kažejo med drugim podatki iz analize: v 70 odstotkih delovnih organizacij je v samoupravnih aktih točno določeno, kako naj se inovacijske dejavnosti vrednoti, toda zadovoljijo se s tem, da je pač nekaj zapisano. Največ pripomb imajo delavci k nagrajevanju režij cev, ker pri njih (izjema Novoles) ne upoštevajo uresničevanja programa dela in ustvarjenega dohodka tozdov. Kar naprej se izgovarjajo, da meril za zaposlene v skupnih službah ni, čeravno je znan izrek pokojnega Borisa Kidriča, da delovna mesta, pri katerih dela ni možno meriti družbeno niso potrebna. Kako slabo tak način nagrajevanja vpliva na zaposlene v proizvodnji in njihova prizadevanja, so izkusili m salon pohištva komandanta staneta 38 tel.: (068) 25-091 v delavcem sporočili, da bo odslej tudi za režijce osebni dohodek po rezultatih dela, se je v proizvodnjil storilnost povečala. Delavci so dobili novo spodbudo za boljše in vest-nejše delo. Te in še vrsto drugih ugotovitev so vsekakor dobra osnova za temeljito razpravo in analizo v delovnih organizaegah, sindikati pa so dolžni s podatki priti pred delavce. Na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta so ocenili še, da se Foldrugo leto je minilo od referenduma, na katerem so občani Novega mesta izglasovali samoprispevek tudi v korist gradnje primarne kanalizacije, tako imenovanega kanala S. Takrat je bila v javnosti točno izrisana karta, kje bodo novi kanali potekali in kdo bo razen občanov še prispeval sredstva, da se zastavljeni program uresniči vomi, ampak ni prišlo dlje kot do sporazuma za gradnjo, ki velja samo za leto 1980. Tudi v tem so še nejasnosti, ker so zaenkrat opravljena dela bila grajena večinoma s samoprispevkom, ostalih financerjev pa ni. V bojazni, da bo zaradi takega obnašanja ves program gradnje kanalizacije v nevarnosti, sta pred dnevi svet skupnosti krajevnih Kje so ostali financerji? Zdaj v skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto in v mestni konferenci SZDL ugotavljajo, da ni vse tako, kot je bilo krajanom obljubljeno. Od cele vrste predvidenih virov financiranja gradnje kanalizacije je ostal trden samo krajevni samoprispevek in deloma kanalščina, vsi ostali (jih je za dolgo vrsto) pa so zatajili Doslej je bilo že 11 ws tankov s predstavniki institucij in delovnih organizacij, ki bi morale poskrbeti za svoj del financiranja pa soglasja še niso dosegli. Rečeno je bilo, da bo gradnja potekala po sporazumu za srednjeročno obdobje katerega podpisniki bodo odgo- skupnosti Novo mesto in vodstvo mestne konference SZDL precej ostro kritizirala dolgotrajno sporazumevanje in „mečkanje” v zvezi s to gradnjo. Od komunalne skupnosti, ki je po njihovem mnenju najbolj poklicana za organizacijo pravilnega sporazumevanja, bodo zahtevali poročilo o doslej opravljeni gradnji z natančnim stroškovnikom. Dvom je toliko bolj upravičen zato, ker je bil del kanala S od Bučne vasi do železniškega mostu najprej zgrajen (gradilo je Komunalno podjetje), pa so že zdaj take napake, da je potrebnih za 500.000 din sanacijskih del. Ali bo kdo odgovarjal? R.B. združeno delo v občini kar dobro stabilizacijsko obna _ pa ostajajo resni dvomi v tako šanje pri porabnikih skup a* stev v republiki in navzgor-je bilo več obvezujočih sindikalne organizacije, med mi jih je precej usmerjenih V delavce in njihove življenjske#^ re ob močnem porastu cen- *moj predvideli enkratno denarno po ^ iz sklada skupne porabe dela ^ družinam, ki jih osebni pod ravnijo zajamčenega republiki ogroža. Seveda upo* vse dohodke v družini in * * I*everbo socialnega stanja- A sindikatov pa bo usmerjena v lo: naj ne bi bilo v občini o*® dohodka pod 4.000 taka delovna mesta so, je P° ^j|t-oceniti, zakaj, in najti ustrezne ve. Jasno pa, da ne z uiavn^ov^g SKLEP NA SKLEP. MESA PA NI "j Glede oskrbe prebivalstva.v'n. j meški občini je že na juniji novomeška občinska skuj , sprejela nekaj sklepov, ki jih j* n A izvršni svet še potrdil, ampak L Ena gospa. povedani novi »cl . na ^.jejo gradbenih Par_ ,vala 01 \>o zagotovo ne bo vnVaj^na^' sentov. Prav gotov & ko^jizi* iz delavskih vrSt’ ZIJesl r,,J?1po?lb’ kar zadeva kriterije je -2?*t >n merila za razdeljevanji* ,i?ev’ ki jih bodo delovni u'.zbl»li zate namene. “krepi za skladnejši razvoj skupnosti v občini predvi-enotnega sistema fi-^ . za8o*ovitev solidamo- razvitim KS s Uvodni? ?ačrtovaAjem večjih pro-1 boSSL? tov v tch okoliščinah, - “P* Prometnimi povezavami, Ob sobotnih popoldnevih ena samopostrežna trgovina dežurna? — Odlok naj naredi red ki bodo omogočale zaposlovanje v bližrjih središčih, z objekti družbenega standarda in razvojem obrtnih dejavnosti Prednostne naloge so tudi komunalni objekti (vodovodi, elektrifikacija, kanalizacija in telefonsko omrežje), kar vse naj bi zavrlo razseljevanje. Po kriterijih, ki so upoštevani vi analizi, je razvita le krajevna skup nost Brežice. Srednje razvitih je dvanajst, in sicer: šentlenart, Za-kot-Bukošek, Krška vas, Skopice, Ca tež, Dobova, Jesenice, Velike Ma lence, Artiče, Cerkfle in Kapele. Med manj razvitimi so Velika Dolina, Pečice-Križe, Globoko, Bizeljsko, Mrzlava vas, Pišece in Sromlje. Pri ocenjevanju razvitosti so sestavljal« upoštevali gibanje prebivalstva v obdobju 1971 — 1978, gostoto prebivalcev na 1 km2, delež kmečkega prebivalstva v KS, oskrbljenost gospodinjstev s pitno vodo, število telefonskih naročnikov na sto pre- bivalcev, gostoto krajevnega cestnega omrežja ter gostoto regionalnega in občinskega cestnega omrežja na 1 km . Kot merilo razvitosti so prikazali tudi največjo oddaljenost posameznih krajev KS od občinskega središča J. TEPFEY Novo v Brežicah OPOZORILA V PRAZNO -Delavci v nekaterih tozdili še vedno dobivajo ob trimesečjih pomanjkljiva | poročila o gospodarjenju. Večinoma jih obveščajo samo s številkami, pa še te kažejo le finančne rezultate, nič pa količinske dosežke. Brez obrazložitev si marsikje ne ' vedo > pomagati, zato tudi razprave ne morejo usmerjati nadaljnjega gospodarjenja. Občinski svet ZS zato ponovno opozarja strokovne službe m poslovodne delavce, naj to njegovo opozorilo bolj spoštujejo. Najmanj leto dni še kriza za meso Razprava o osnutku občinskega odloka o odpiralnem času j trgovin na seji zbora združenega dela občin&e skupščine 24. septembra je pokazala zanimanje delegatov. V času do sestave predloga odloka bo še lepa prilita za to, da bo umik trgovin po dej tak, da bo najbolj prav najšiiši množici kupcev. — Na igriščii v Čateških Toplicah in v Brežicah je t0zd v s°boto in nedeljo živahno, kot že dolgo ne. Delavci vsdi Ni cnEmone so športna srečanja, v katerih je sodelovalo sPortni? .SPortn®M>v kolektiva .Posavje" iz Brežic. Zaključek Poonfa '®er Emone s proglasitvijo rezid tatov je bil v nedeljo Fot0 , v Termah. Posnetek je z balinanja v Čateških Toplicah. :J-Teppey) Neusklajene cene Na tržišču z mesom nove odkupne cene niso prinesle bistvenega izboljšanja. Druge republike namreč še vedno odkupujejo živino in prašiče po višjih cenah kot Slovenija, zato je tu ponudba skromnejša. Kamioni pridno vozijo živino dragam. V brežiški občini računajo iz kooperacijske reje in lastnih hlevov Agrarie na posestvu v Trnju še vsaj leto dni na polovico normalnih količin mesa, ker je stalež živine premajhen. Kriza se bo še podaljšala, če cen med republikami ne bodo uskladili in bolj stimulirali privezovanje telet Težave povečuje tudi pomanjkanje gnojil. Trenutno jih sploh ni in če travniki ne bodo pognojeni, bo prihodnje leto še manj živine. BREŽIŠKE VESTI Občinski sindikalni svet je pred časom skušal zadevo urediti s samoupravnim sporazumom. Troje podjetij žal ni pristopilo; ne držijo se ga povsem niti podpisniki. Občinski izvršni svet si torej ni mogel kaj, da ne bi posegel po odloku. V sosednjih občinah je zadnja leta zraslo več trgovin, čemur v Sevnici niso sledili. Neprimeren odpiralni čas zato lahko še poveča odliv kupcev in kupne moči. Svoje tegobe imajo kajpak tudi trgovci Strpna uskladitev je torej lahko v korist vsem. Po sprejetem osnutku naj bi bile samopostrežne trgovine in klasične trgovine z živili odprte med tednom kot doslej: od 7. do 18. ure neprekinjeno. Iz vrst delegatov je OSIP MLADIH KOMUNISTOV S petkovo volilno-programsko sejo OK ZSMS so v mladinski organizaciji sevniške občine tudi na ravni občinske konference vpeljali enoletni mandat za vodilne funkcije. Za novo predsednico so izvolili Franjo Baumkirher s Trnovca, za sekretarja pa znova Petra Žuraja. Obilo dela čaka mlade pri kadrovanju v Zvezo komunistov, saj je bilo lani 180 mladih komunistov, letos pa se številka vrti okoli 150. Ustanovljeni koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva naj bi prispeval k pristnemu sodelovanju med temi, ne glede na njihove meje. Zamrlo je delo področnih konferenc; predsedstvo OK je prevzelo naloge konference mladih delavcev, mladih iz KS in mladih v vzgoji in izobraževanju. Upati je, da bodo obrodili sadove napori, da bi v prihodnjem letu ustrezno organizirali tudi mlade kmete. Se> najbolj je bilo čutiti delo centra za obveščanje in propagando, ki redno izdaja glasilo, za to pa ima največ zaslug predsednik Albert Felicijan. bilo slišali, naj bi bila ob sobotah vsaj ena samopostrežna trgovina dežurna tudi popoldne. Vse več sobot je namreč delovnih, zaposlene gospodinje so nemalokrat v škripcih, UREJENO ŠTIPENDIRANJE Novi samoupravni sporazum o štipendiranju v sevniški občini spodbuja med drugim tudi študijski uspeh. O nagradah za uspeh je sestavljena posebna lestvica. Skupščina skupnosti za zaposlovanje je podaljšala javno razpravo o tem sporazumu do kraja meseca, saj je bil prvotni rok res kratek. Pomembno je, da sporazum čimprej podpišejo vse temeljne organizacije združenega dela. Če bi, denimo, manjkal le en podpis, bi bQi ob znatno republiško solidarnost. V skupnosti zaposlovanja so se odločili gospodarno tudi glede samoupravne organiziranosti. Ne bodo namreč ustanavljali še ene skupnosti za štipendiranje, ampak bodo o teh zadevah odločali kar v skupnosti zaposlovanja. NAČRTNA REKREACIJA V sevniškem Partizanu 12 vaditeljev - pričakujejo še štiri - in načelnik Mišo Arandželovič prizadevno skrbijo za načrtno telesnokul-tumo vzgojo in rekreacijo mladine. Nogometna, rokometna in sekcija za karate so že zaživele, precej dela pa jih čaka še pri organizaciji sekcij za športno gimnastiko, namizni tenis in odbojko. Prav bi bilo, da bi v šolah opozorili učence, kaj vse jim je omogočeno v Partizanu. S skromnimi sredstvi so kupili še nekaj rekvizitov, vendar je opremljenost, zlasti garderobe, še neustrezna. Če bi namestili garderobne omarice, uredili kopalnice in morda pripravili kakšen izlet za vaditelje in člane, bi že veliko storili za večjo pribljublje-nost in obisk sekcij, še marsikoga pa bo gotovo privabilo strokovno delo. kako nabaviti potrebno za te dni. V podobnih težavah so ob popoldnevih kupci gradbenega materiala. Trgovci resda menijo, da so se kupci navadili na čas od 7. do 15. ure. Sestavljal« odloka pa so predvideli čas vse do 18. ure. Za vse trgovine v starem delu mesta na Glavnem trgu predvidevajo opoldansko prekinitev od 12. ure do 13.30. Kako naj bi bBe trgovine odprte, naj bi se torej še odločili Med dragim bi k tej ureditvi lahko pripomogli tudi potrošniški sveti da se ne bi spet, kot na seji zbora združenega dela, kdo spraševal, kje sploh so ti organi. A. 2. REŠILNI STEČAJ V JUGOTANINU? Pred dobrima dvema mesecema uvedeni ukrep družbenega varstva v Jugotaninu ni dal vseh pričakovanih rezultatov, čeprav se je proizvodnja, predvsem furiurala, nekoliko izboljšala. Zato je novomeško temeljno sodišče sprejelo sklep o uvedbi stečajnega postopka s 1. oktobrom letos, imenovalo stečajni senat, za stečajnega upravitelja pa Justino Rome. Sodišče je sprejelo njen predlog, naj tovarna dela še 6 mesecev. Se sreča, da ima Jugotanin na zalogi 40.000 m3 lesa, saj so cene vrtoglavo narasle. V Jugotaninu naj bi ustvarjali dovolj dohodka ne le za osebne dohodke, temveč tudi za nabavo najnujnejšega za obnovo. „Vsaka panika, odhajanje škoduje kolektivu. Pridobiti bo treba nove delavce," je poudaril na zbora delavcev Alojz Motore, ki bo „desna roka" stečajnega upravitelja. Zadnjega septembra so pridobili kar 3 tone furiurala in tako prvič v praksi preverili prave zmogljivosti tovarne, kar tudi zagotavlja, da bo tovarna v stečaju temeljito izkoristila zadnjo priložnost. P.P. si:vviši:i vestnii i Zakaj bi Posavje zmrzovalo? Resnica o prejemkih v Krotendu Senovo ne odklanja sporazumevanja za boljšo preskrbljenost občanov s kurivom! Osebni dohodki so odvisni od dela oz. norm — 10.000 uniform na leto_ v ^ ita? k° kmalu potikala na vrata, zato so tembolj v skrbeh tisti, ti k P«“ne drvarnice. Pošiljke premoga in drv so kljub to ,, ®aročilom zelo skromne. V 'K No Posavske občine potrebu-1 . 2®wko ogrevanje okoli 53 'Uoc n premoga, od tega krška 16 'i0 0n> brežiška 12 tisoč in 5 tisoč. V Rudniku na C menijo, da bi se za nujno h d ^°Bčine lahko sporazume-^otouf 70 odst. premoga že Iv onnega- Hoij Prizadevanja, da bi čimbolj V ®°taje pri preskrbi s kuri-foiavrt*? vključil tudi svet * Pni?? °bčin. Na seji 2. oktobra naj prevzame vlogo med občinami Med-gospodarska zbornica Po-0(ri naj začasno telo, ki bo spodbujalo in spremljalo uresničevanje dogovorov za dobavo potrebnih količin premoga, drv in kurilnega olja potrošnikom v vseh treh občinah. Ob rudniku in gozdovih pred nosom še res ne bi smelo dogajati, da bi ljudi zeblo. Začetni dogovori kažejo, da organiziran nastop to lahko prepreči, če je pripravljenost obojestranska. Potemtakem prizadeti lahko upajo, da bodo stvari nemoteno stekle vsaj za premog in drva. Sporazum z Rudnikom je I sklenjen in tudi dogovori z Gozdnim gospodarstvom so v teku, so zvedeli delegati na četrtkovi seji sveta | posavskih občin. Besedam morajo potemtakem slediti le še dejanja, zato naj bi bili v medobčinskem telesu pri gospodarski zbornici razen predstavnikov izvršnih svetov tudi zastopniki trgovine s premogom in drvmi, Rudnika Senovo in Gozdnega gospodarstva Brežice, pa tudi Petrola in Istra benza, ki oskrbujeta potrošnike v Posavju s kurilnim obljem. J.TEPPEY Dejavnost trebanjskega krojaškega podjetja Krotend je pač taka, daje redkokdaj v središču javne pozornosti. Nedavno pa je iz tega podjetja pricurljala vest, da imajo delavke kljub doseganju norm izredno nizke osebne dohodke. Razumljivo je, daje med družbeno političnimi dejavniki priflo do vprašanja, zakaj je tako. Vendar je resnejšo politično obravnavo tega vprašanja preprečila pravočasna in točna informacija. NOVICE . TriS! - Občinski odbor J prebivalce s A Ja!! 8hr ? Brestanice, da pripra- ,,ti 8?es: 8a bodo zbirali še Č eri°vem od 14. ure in v 2 so °d 1S- naprej. V A uNi in ®5ak° akcil° izvedli v 'co’ kovcu< ^eraj v Kostanjevici in v STANE? - UP°- tu Nie dv,Te tortne in male ’iie>> ne v >>Domu Stirinaj-.7 na Senovem se bodo k . taL ,.na Senovem se bodo Vi knll1 P° ceniku, ki ga je m 'VtV° k> so ji povenli V 3*. Upravljanje. Seveda W.„7'7aJ1Jc- aeveaa pri > vrste prireditev, takn j^Jreosti najemnikov in “a je lestvica plačil res d^ab®BN'KI? - Skrb za ^M^ptevjp].v taborniški organiza-ubJnf* Za stmif nska konferenca na bre°žfl0pomoč Seje že r Oh^ii tak 0 organizacijo; niso odrekli . d°brodk)|b|j imajo, pa bo Direktor podjetja Lado Javornik, ki vodi to delovno organizacijo od leta 1963, je povedal da so pri njih osebni dohodki celo višji kot v drugih konfekcijskih tovarnah. Ne-katere delavke zaslužijo od 7.000 do 9.000 dinarjev, seveda če dosežejo normo. Jasno pa je, da imajo delav ke, ki norme ne izpolnijo, manjše osebne dohodke. Prav Uka delavka, lri normo izpolnjuje samo s 70 odstotki, pa je tudi razširila glasove, da so v Krotendu nizki osebni dohodki Seveda tovarna ni socialna usUnova, ki bi delila denar po tem, koliko ga kdo potrebuje. V veljavi imajo sistem nagrajevanja, ki mora držati za vse delavke. V tej trebanjski delovni organizaciji izdelajo na leto do 10.000 uniform, prav tolikšno število pa izdela- jo tudi zaščitnih oblek za delo. S tem in pa z opravljanjem del za druge naročnike so lani ustvarili 11 milijonov dinarjev. Dosežek je vre- VSAK DAN SLAJŠE - Morda frankinja, žlahtnina in še nekatere sorte so že zrele za zobanje, s trgatvijo pa bodo vinogradniki še i počakali na občinski odlok. Šele takrat bo Agrokombinat začel odkupovati grozdje, za predelavo v lastnem obratu v Leskovcu, katerega zmogljivosti je letos precej povečal. Na sliki Pavla Pleterski z Zdol. (Foto: J. T.) r m 4. - - Z ZASLUŽKI NE ZAOSTAJAJO - V trebanjskem Krotendu imajo celo višje poprečje osebnih prejemkov kot v ostali konfekcijski industriji. Vendar je za to potrebno vložiti precej dela, saj so norme kar visoke. Plane je pa treba izpolniti, čeprav velikokrat manjka delavk, tudi zaradi porodniških dopustov in nege otrok. (Foto: J. Simčič) den spoštovanja, saj imajo veliko fluktuacjjo, ker delavke beže v administracijo, kjer so boljši osebni dohodki Se posebej jih prizadeva, da jih zapuščajo delavci, ki so se v podjetju izučili poklica. Od 50, kolikor si jih je pridobilo znanje pri i\jih, jih je ostalo le še 5. Veliko denarja vlagajo v sklade, saj nameravajo posodobiti strojne zmogljivosti ker se zavedajo, da morajo povečati produktivnost. Drže se namreč načela, da se je treba nasloniti na lastne sik, Uko kot so pretežno iz svojih sredstev zgradili tovarniške prostore, v katere so se preselili leU 1978. J. s. PRAZNIK DELAVCEV KPDDOB Na sobotni slovesnosti delavcev! kazensko poboljševalnega doma Dob pri Mimi ki je bila na Lanšpre-žu, so najbolj zaslužnim podelili, priznanje in plakete doma Od zunanjih sodelavcev sta jo prejeU tudi osnovna šola Šentrupert in ravnatelj Bojan Brezovar v zahvalo za uspešno1 sodelovanje pri izobraževanju obsojencev. Iz kraja v kraj UREDILI OKOL'CO - Solarji mokronoške osnovne šoTe so pretekli teden dobro uredili okolico šole, pri čemer so iim pomagale tudi tovarišice učiteljice. Ta primer je vsekakor vreden posnemanja, saj pravi pregovor: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Samo preveč pozabljivi ne bi smeli biti ti naši Janezi PRITEGUJEJO POZORNOST -Te dni se je v mokronoški Iskri mudila ekipa, ki snema film o sodobni tehnologiji v tej delovni organizaciji Zal pa filmarji niso prinesli s seboj še kakšnega kosa TREBANJSKE NOVICE SE KLOBASE — Zelie je letos dobro obrodilo rajini ne bodo belili gave z vprašanjem, kaj pri pečenicam in drugim klobasam in mesnini. L o cena za vrtec 3.800 din m 5.400 din (od tega p'al',aJ‘j ozirom na dohodke na dru* Potrošniški sveti brez glasu Po vaseh več mesa, ni pa pralnega praška, ki izgine že v občinskem središču Na zadnjem posvetu s predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze je beseda tekla med drugim tudi o založenosti trgovin in sploh o preskrbi v občini, ki že nekaj časa močno šepa. Slaba preskrba je še posebej očitna v vaških krajevnih skupnostih, saj v trgovine v krajevna središča dobijo zelo majhne količine artiklov, ki so na »lestvici” pomanjkanja zadnjih mesecev. O preskrbi je tekla beseda) tudi na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov. V razpravi je član tega najvišjega partijskega organa v občini med drugim dejal: „Kako naj jaz kot član te konference razložim ljudem, zakaj ni pralnega praška, in to pomanjkanje tudi opravičim? Mar mi je, če ni fižola ali kislega zelja iz Madžarske, če pa ni pralnega praška, je to že drugo, veliko resnejše vprašanje. Ne gre samo za to, da to vprašanje nakazujemo in o njem razpravljamo, treba gaje tešiti!” Ljudje na podeželju pomanjkanje drugih artiklov lažje prenesejo. Ne samo to: znano je, da je zaradi neusklajenih in nerealnih odkupnih oen mesa v kmečkih skrinjah obilica teletine in svinjine in da teleta po najkrajši poti ženejo na drugo stran Kolpe, kjer se cene oblikujejo po tržnih zakonitostih povpraševanja in ponudbe in daje prav ta neenotnost krepko načela enotni jugoslovanski mesni trg: Pralni prašek pa je očitno nekaj drugega in tudi Človek iz najbolj oddaljene vasi se je že navadil na nekakšen ..hjgienski minimum’', ki ga brez tega artikla ne more več vzdrževati Prav prašek pa izgine že v občinskem središču in so količine, ki pridejo do trgovin na podeželju, res neznatne. Zato je vprašanje, v kolikšni meri lahko potrošniški sveti, ki naj bi se sestali in ocenili založenost trgovin, vplivajo na izboljšanje tega stanja, za katerega že vsak predšolski otrok ve, da je slabo. Tudi predlogi za izboljšanje takega stanja, ki naj bi jih KOMUNISTI O GOSPODARJENJU Na včerajšnji seji občinske konference ZKS v Črnomlju so med drugim ocenili stanje in se dogovorili o nadaljnjih nalogah na področjih splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, največ pozornosti pa so posvetili ^točeni polletnih rezultatov gospodarjenja v črnomaljski občini Na konferenci so sprejeli tudi sklepe o nalogah Zveze komunistov na področju planiranja in idjenopalitičnega usposabljanja. Več prihodnjič. ti potrošniški sveti sprejeli, kaj lahko končajo ob trdi steni proizvajalcev, ki se spet izgovarjajo na otežen uvoz potrebnih surovin. Seveda te'težave niso izgovor za nedelo večine potrošniških svetov v občini, kajti če bi se glas potrošnikov slišal dlje in če bi bil glasnejši, bi se (verjetno) tudi ti problemi morali hitreje rešiti A. BARTELJ O PLANIH INTERESNIH SKUPNOSTI Prihodnji teden se bodo na I ločenih sejah sestali zbori črnomaljske občinske skupščine; v ponedeljek bo zasedal družbenopolitični ] zbor, v sredo pa ostala zbora. Med drugim je na dnevnem redu osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za prihodnje srednjeročno obdobje, osnutki sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. ČRNOMALJSKI DROBIR SOŠOLKE V ZADREGI - Te dni odhaja k vojakom prva generacija, ki mora to obveznost opraviti takoj po končanem srednješolskem šolanju. Na vsak dan prejšnjega tedna je zato Ni še gospodar Gospodar hoče informacije, da bo bolje delal Na raznih sestankih v kočevski občini, tako v posameznih OZD kot nekaterih občinskih vodstev, pogosto slišimo, da „je delavec toliko obveščen, kot hoče biti”. Delavcu so na voljo razna obvestila na oglasnih deskah, pismena, v tovarniških in drugih glasilih in nato še mnogi sestanki, ki so v glavnem med delovnim časom; če se potegnejo preko delovnega časa, pa delavci le gledajo, kako bi hitro odšli domov. Seveda taki primeri niso le v kočevski občini Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je na nedavnem razgovoru v Itasu Kočevje dejal, da se s tako trditvijo ne strinja. Strokovne službe v posamezni OZD, Zveza komunistov in drugi morajo delavci prepričati, da mu je informacija potrebna. Delavec sili s sestankov domov zato, ker se ne čuti gospodarja. Ko bo spoznal, daje gospodar, bo iskal vsako informacijo, ki mu je za uspešno gospodarjenje potrebna. Le dobro informiran gospodar pa je pripravljen prenesti tudi obremenitve. J. P. Veliki načrti majhne KS Draga: Od asfalta do trgovine, telefona in kultur6 Osnutek bodočega srednjeročnega programa razvoja KS Draga pripravljajo te dni. V njem so predvideli, km vse naj prišlo več poslovilnih zabav, ki so jih priredili tako v brigadirskem naselju v Lokvah, kot po domovih in številnih vikendih v vinorodnem črnomaljskem okolju. Najbolj v zadregi so bile dekleta, saj so bile za isti dan povabljene tudi na več takih zabav, ki so jih priredili njihovi sošolci, bodoči vojaki »Dolenjski list« v vsako družino bi v tem obdobju uredili in kdo naj bi bil plačnik deL Predvideli so obnovitev trgovskih poslovalnic, ki naj bi jih usposobili tudi za prodajo mesa. V Podpreski naj bi bfla trgovina v novi stanovanj-sko-poslovni zgradbi, katere gradnjo naj bi financirali SSS, Mercator, tozd GG Draga in LIK Podpreska. Nadalje je predvidena gradnja, posodabljanje oz. asfaltiranje cest preko Drage in Lazca, v Stari in Novi kol Podplanino, Crni potok, od Podplanine do Cabra in urejanje vaških poti na območju Trave. V Podplanini bodo skušali preprečiti drsenje zemlje, ki trenutno ogroža tri kmetije. Zavarovati nameravajo še levi breg Čabranke pri Črnem potoku Nadalje predvidevajo izboljšati električno napetost za Stari in Novi kot. Telefon bodo napeljali v Podplanino, Pungert in Črni potok. Obnovili bodo gasilski dom v Podpreski in kupili sireno za GD Trava. Iz smeri Loške^ potoka nameravajo napeljati vodovod do Lazca in ga nato povezati z vodovodom za Pod-presko in Draga Šolo v Travi nameravajo urediti za otroško letovišče. Na Liku bodo odpirali nova delovna mesta. V Dragi bodo odprli novo šolo s prostori za otroško varstvo- Prostore za kulturno dejavnost bodo uredili v gasilskem domu na Travi in preuredili v Podpreski Za potrebe tete ture bodo v novi šoli uredili nico, igrišča pa še v Dragi j* ^ in v Pospreski Predvideli' »o še gradnjo televizijskega pre vor ^> obnovo pokopališč v drUž, Travi ter ureditev prostorov za ara*-beno dejavnost v Starem m Kota Drag)’ leo ZDRAVSTVENO P0S,T^ DOKONČUJEJO - Z nekoi* zamude dokončujejo 0 zdravstveno postajo v Del opreme zanjo je že del pa je še čakajo. 0-bodo uredili te dni. ko dobili stroj za tako ddo. (E Primc) DROBNE IZ KOČEVJA VSE POLHAR! - Teleti kočevski gozdovi oživeli- m pridno nabirajo gobe. P^h pa : jurčke, v zadnjih štirinajstih on® L , so našli tudi veliko Največ pa je polharjev. Stan P gre za meso, polšje: K mast, imajo v g?‘ ji, ki jim gre NEIZPROSEN ZAKON - Medtem ko sta si zlasti v lanski sezoni najpopularnejša črnomaljska športa, rokomet in nogomet, pridobila z dobrimi igrami širok krog gledalcev in navijačev, se ta v začetku nove igralne sezone zaradi neuresničenih pričakovanj spet precej krči. Oboji, nogometaši in rokometaši, so tudi v zadnjem kolu izgubili na domačem igrišču in spet razočarali svoje privržence. Ce bodo si v Beli krvavicam, pečenicam m tako da pripraviti h Lovrinovi z Lokev ga bodo precej lahko prodali še Kmetijski zadrugi, ženski pa sta se potožili nad ni^o odkupno ceno. Crnomafjsfa' poročevalec dni in polšjo mast, imajo v ^ji, tako rekoč nepretrgoma svoje p ki jih nastavijo že podnevi, polhe pa pobirajo ponoči au t samo zjutraj. Ostali, ki v polharjenje razvedrilo, prezivij gozdu vso noč. jj. JEZERO ŠE NARAŠČA - « 0 na vode v rudniškem jezeru se ^ narašča. Nihče ne ve, kje ,aVni raven vode ustalila. To je tudi p ^ vzrok, da doslej ni še no resnega načrta o tem, kak° jjj, obrežje in okolico jezera » ^ Gotovo pa bo’ kljub temu rudniško jezero moralo dobin { mesto v prostorskem planu kn*J* j, skupnosti Rudnik-Salka vas morda tudi v načrtu KS Kocev)c mesto. MLADINCI PROSTOVOLJCI kočevski občini končalo vzgojo iz vojaških veščin 12 mladincev in mladink, ki so se prijavili kot prostovoljci v enote teritorialne obrambe. Dokončno bodo mladinci sprejeti v enote TO 22. oktobra. (Foto: Primc) KOČEVSKE KBUlu Veljavo konfekcionarju! Nerazčiščen status poklica — Naval le v srednje šole V letošnji prvi letnik Poklicne tekstilne šole Beti, ki deluje v -klopu izobraževalnega centra, se je vpisalo petinštirideset učencev iz Bele krajine in sosednje Hrvatske. Izobraževali in učili se bodo za poklic konfek-ci on ar ja, po končanem dvoletnem šolanju se jih bo trideset zapodilo v delovni organizaciji Beti, petnajst: pa v Kometu. Ti dve delovni organizaciji tudi štipendirata učence, ki imajo poleg teoretičnega dela pouka še prakso, pri kateri spoznajo in se nauče vseh faz šivanja in krojenja. Poleg Poklicne tekstilne šole deluje v okviru Betinega izobraževalnega centra srednja tehniška tekstilna šola, dislocirani oddelek kranjskega Tekstilnega in obutvenega centra, ki jo bo v kratkem zaključilo petindvajset slušateljev, ter delovodska šola s petnajstimi kandidati Pral dnevi pa je pričela s predavanji nova generacija učencev srednje tehniške tekstilne šole. Zanimanje za vpis je bilo izredno veliko, saj je prispelo v pisarno izobraževalnega centra preko 47 prijav, čeprav gre za izobraževanje ob delu in je tak način študija za udeležence naporen. Nič manj kot za predavatelje, ki so v glavnem iz delovne organizacije! Beti, nekaj manj z viniškega Novo teksa ter s kranjskega Tekstilnega in obutvenega centra. Veliko manj pa je navdušenja za izobraževanje ob delu na poklicni tekstilni šoli, skoraj na gluha ušesa pa je nal tel razpis za pridobitev verificirane interne izobrazbe. Gotovo veliko pripomore k temu nerazčiščen status, ki ga imajo delavci s končano poklicno šolo. Drugače povedano: poklicu konfekcionar bi morali dati svoje mesto, sicer se. lahko kaj hitro zgodi, da bo zanimanje zanj upadlo. To pa ne bi bilo dobro, saj je znana resnica, da je poklic te vrste že zdaj deficitaren v tem našem koncu. Mogoče pa že kdo razmišlja o prekvalifikaciji met-' liške tekstilne industrije? Ce je tako, bi moral svoje načrte kolikor je mogoče hitro obelodaniti. TONI GAŠPERIC NOVA DELAVSKA PROGA Delavc i, ki delajo v drugi izmeni v „Beti“, se od 1. oktobra lahko z avtobusom vozijo na progi Metlika - Drašiči - Radoviča. Odhod je ob 22. uri in pet minut izpred Bračiko-ve hiše, kjer je dovolj prostora za obračanje, parkiranje in vstopanje. O POSLOVANJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Za ponedeljek je sklicana v Metliki seja vseh zborov občinske skupščine, za katero je pripravljen obsežen dnevni red. Med drugim bodo delegati razpravljali o polletnem poslovanju delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti ter o poslovanju interesnih skupnosti s tega področja. Beseda bo tekla tudi o spremembah in dopolnitvah resolucije o izvajanju družbenega plana občine za letošnje leto, govor pa bo še o predlogu usmerjenega izobraževanja v občini. SPREHOD PO METLIKI NAJVEČ POGOVOROV SE SU-’ | CE ZADNJE CASE okrog vinogradov. Ljudje govorijo predvsem o tern. če bo imelo grozdje čas dozoreti ali ne, če bo dovolj sonca in toplih dni Crnogledci odkimavajo z glavami, ljudje vedrejših pogledov pa so prepričani, da bo vse v redu in da bo vinska jesen vesela, da bodo sodi polni sladkem mošta. Slednjim se naj jezik pozlati. F' let eta, SMETIŠČE NA ,3TRAT) ŠKI“ LEGI - Prejšnji teden, ko bi po zagotovilih morali me Hiško smetišče iz Berčič preseliti na novo lokacijo proti Dobravicam, se je z vzvišenega položaja nad mestom valil gost in smrdeč dim. Na smetišču sicer z veliki čikami piše, da je kurjenje prepovedano, vendar kaže, da imajo z zažiganjem smeti posebno veselje nepismeni. MLADI, KI VODIJO KINO PODJETJE, imajo že izdelan načrt kino edstav tja do polovice prihodnjega kar kaže, da ne prepuščajo a naključju. Z distributerji so podpisali pogodbe, filmskim sladokuscem pa zagotavljajo, da bodo imeli priložnost videti res kvalitetne filme. Med tujimi in domačimi filmi bo vsak našel kakšnega, ki ga bo zvlekel izpred televizorja v prijeten kulturni dom na Pungartu. DIJAKI CENTRA SREDNJIH SOL iz Črnomlja so pred kratkim gostovali v Metliki z odlomki iz štirih Molierovih komedij. Izvirni in prikupni plakati, delo Jožeta Vršča-ja, so v metliški kulturni hram, žal, griva bili bolj malo gledalcev. K sla-emu obisku je prispevalo tudi to, da je bila sobota in da so bili ta dan po krajevnih skupnostih zbori krajanov. Škoda mladi Črnomaljci so imeli program dobro naštudiran, zaslužili bi, da bi jih gledalo več oči metliški tednik Tozdom samoupravo Hkrati ne širiti administracije, da bo uspehi Decentralizirati je treba skupne strokovne službe in del kadra iz teh služb zaposliti v tozdih. Izboljšati je treba informiranje in dati večjo veljavo organom samoupravljanja v tozdih. To so sklepi, sprejeti na zadnjem razgovoru v tozdu Žičnice Ljubljana v Ribnici, ki so se ga udeležili razen vodilnih delavcev Žičnice še predstavniki družbe-no-političnih organizacij in samoupravnih organov obeh tozdov Žičnice, delovne skupnosti skupnih strokovnih služb in občine Ribnica. 1 Razgovor je pokazal da medsebojni odnosi med člani kolektiva delovne skupnosti skupnih strokovnih služb in člani obeh tozdov niso najboljši. Pravega samoupravljanja doslej niti ni bila O vsem pomembnem so: odločali v delovni skupnosti! skupnih strokovnih služb, namesto da bi v obeh tozdih. Vse to je pripeljalo do vrste težav, o katerih smo tudi v našem listu že poročali j p Malo kršiteljev dogovora Po oceni bosta Riko in Eurotrans do konca leta popravila — Razgovor s tozdom Jelenov žleb Za „ Jelko" pa so ugotovfllda* je držala vseh dogovorov in znašla v težkem položaju- ^ Riko, Eurotrans in Tozd Jelenov žleb so OZD s področja gospodarstva v ribniški občini, ki so v prvem polletju namenile za osebne dohodke več, kot bi jih na osnovi dogovorov in predpisov lahka To so ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Po temeljiti razpravi so ugotovili, da zaradi tega stanje v Riku in Eurotransu ni zaskrbljujoče, (Riko se je na primer znašel med kršitelji zato, ker bi morala rast osebnih dohodkov zaostajati za 50 odstotkov za rastjo dohodka (in ne le 25 odst.), kar velja za tiste OZD, kjer je dohodek porastel za preko 50 odstotkov. Razen tega je Riko obračunal kar 6 milijonov dinarjev za pospešeno amortizacijo (vse ostalo gospodarstvo pa le okoli 10 milijonov). Se posebno pa je razveseljivo, da je imel Riko letos rekorden izvoz (280 milijonov dinarjev). Za tozd Jelenov žleb so menili, da, njegove obrazložitve za padec akumulacije ne bi smeli sprejeti. Ta tozd ima namreč izmed vseh tozdov GG najboljše pogoje in naravne danosti za uspešno delovanje. dohodki so tu namreč občutn žJli kot v drugih trgovinah in go-* zaradi česar jim kvalificiran* .ne odhajajo iz trgovine v druge tr°,0 v iz kuhinje in strežbe pa ^ menze v industriji kjer Jue imajo višje osebne dohodke, (U(jj so ob sobotah in nedelja ^ prosti. JOŽE PB* mn TRIKRAT BREZ VODE ' $ kar gradi Inles novo skladiSC,^ fe v Prigorici, je na tem obI?Lt «1° trikrat zmanjkalo vode, za dva dni Pri kopanju kan ^ za odvodnjavanje močvirnve ljišča so pretrgali vodovodu ^i,, Ko so vodovodno cev spet *^, je v Nemški vasi in Pngor* . Raj J” pip več dni umazana voda- ■ bilo se zgodilo, če bi takrat vode, kje gorelo? ■ ■ VIŠJE CENE ZA VRTEC? sedanjem predlogu naj b' »ju** vrtec v Ribnici zvišali v PfvFjjji 1,1 blizu 16 odstotkov, v J^uP* vrtec v Ribnici zvišali v po blizu 16 odstotkov, v znašalo zvišanje 29 odst 12 odst. Cena kosila z» ."ufaVT -podaljšanem bivanju naj bi" . bil> j za 60 odst. To Domeni, ?a j,jii, DARUJ, ČESAR NE RABIŠ — Ob tem plakatu so prizadevni I šolarji osnovne šole Ribnica ob nedavi akciji zbrali precejšen kup papiija. Kar poleg pa so nametali še svoje šolske toibe in vrečke s copati — seveda le tisti, ki so imeli takrat v bližini telovadbo. I (Foto: Primc) ££'1 P3 b* veljal 32 din. Nove c . 1 BEr-tr ‘ - veljajo in je tudi vpraM«’ ; isjua pas- “ ntprecej nižja.'h jffflj, NI ODGOVORA ~ £«0^ skupnost Loški potok j progrif. vse OZD. naj ji P°JlitaJ5ifČ razvoja svojih OZt> 0vP. tov, ki jih imajo v Lošknej.»t«rif£ Večina jih je odgovoril?-še ne. Med slednjimi J? vfl4 sW* nus, prav njegova po“° j 5red> (bivša šola) pa najbolj k „«0 Loškega notoka. sal J temelju potoka, obnove. DOLENJSKI LIST Št. 41 (1620) g. g OZIMNICA Montažni dimnik Ž GIBLJIVO kislo odporno OGNJESTALNO' SAMOTNO cfvjo ,JoofQbi;a se z c Pv C n 4 c 11 e '}0 4 OOO do ’0O OOOKcai t\ DOLENJSKI LIST 735/41-80 — 4 leta oz. 6 let ustreznih delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo II. UPRAVN‘KA SAMSKEGA DOMA — srednja Sola ali ustrezna VK strokovna usposobljenost — 2 leti oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo III. VEČ ČISTILK ZA SAMSKI DOM — 6 mesecev delovnih izkuienj Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema splošna služba SGP ..PIONIR" — TOZD gradbeni sektor Novo mesto. Jerebova 19, 68000 NOVO MESTO - 15 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za sprejemanje prijav. 734/41-80 GIMNAZIJA V NOVEM MESTU (ponovno) objavlja prosto delo in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. 740/41-80 742/41-80 emona globtour novo mesto ISKRA—AVTOMATIKA. Ljubljana, o. o, TOZD ELA NOVO MESTO, o. sub. o. VABIMO VAS NA OGLED SEJMOV: -PARIŠ - PRET A PORTER FEMININ, Salon damske konfekcije in Salon Boutique, 18. do 22. oktobra 1980 - PARIŠ - Salon du Bricolage (NAREDI Sl SAM), 2. do 5. novembra 1980 - MUENCHEN - ELEKTRONIKA, 8. do 12. novembra 1980 - PRAGA-PRAGOTHERM, 11. do 14. novembra 1980 - MILANO - PLAS, 17. do 23. novembra 1980 DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER PREŽIVITE Z NAMI V: - PRAGI od 28. novembra do 1. decembra 1980 - VZHODNEM IN ZAHODNEM BERLINU IN POTSDAMU, od 28. novembra do 1. decembra 1980 - NA AŽURNI OBALI, od 26. novembra do 1. decembra 1980 NA SMUČIŠČIH KAPRUNA, od 28. novembra do 2. decembra 1980 INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19, telefon 068/25-125, 25-789, in v ostalih pbslovalnicah GLOBTOUR. 743/41-80 objavlja več prostih del in nalog ORODJARJEV GOBARSKA DRUŽINA NOVO MESTO vabi na DETERMINATORSKE VEČERE Pogoji: poklicna kovinarska šola, najmanj 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov ISKRA AVTOMATIKA TOZD ELA NOVO MESTO, Ragovska 7a 737/41-80 V Osnovni šoli Grm, v razredu za tehnični pouk VSAK PONEDELJEK ob 18. uri. Determinator je dr. Boh. 708/39-80 LEKARNA NOVO MESTO obvešča občane, da je LEKARNA LOČNA od 1. oktobra zopet rad no odprta vsak dan od 7. do 14. ure. V soboto in nedeljo je lekarna zaprta, l Dežurna je lekarna Novo mesta 2e vrsto let kamniška ETA sodelu|e v prizadevanjih sindikata, da bi vsi naSi občani bili redno preskrbljeni i ozimnico. Organizira prodajo preko osnovnih organizacij sindikata. o/imnica pa vam je na voljo tudi v redni prodaji v vseh Jivilskih trgovinah. /O ljubljanska banka DVANAJSTI INTERBIRO Tudi v letošn|em letu smo vam v Eti pripravili ozimnico iz vlo-iene in pasterizirane povrtnine. Velikemu paketu ozimnice smo letos dodali dva nova izdelka »sendvit kumarice« in »rezano papriko«. Sestav ozimnice smo pripravili na osnovi predlogov naSih stalnih kupcev in prepričani smo. da bomo zadovoljili tudi vaSe ielje in potrebe Ozimnica vam ie na voljo v dveh različnih paketih, m to: TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Kettejev drevored 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ClSCENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME (za nedoločen čas). Pogoji: - nepopolna osnovna šola - 1 mesec delovnih izkuienj - 3 mesece poskusnega dela. Kandidati naj svoje ponudbe s kratkim življer^episom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 45 dneh po izteku objave. 739/41-80 Proizvaja: INDUSTRIJSKO JOOJtUt :’••• UaUiau Oattrnki tl IH41 "*3i«»n)Kir Prodaja w ^ strokovni nasveti: 5 opekarna zalog ^ T«l.: 21 Od 13. (jo 18. oktobra letos bo v sedmih paviljonih zagrebškega velesejma dvanajsta mednarodna razstava sredstev za obdelavo podatkov in pisarn Ske opreme. Na 20.000 kva-‘ dratnih metrih bo razstavljalo 163 razstavljalcev, od tega kar 103 jugoslovanskih. Prikazali bodo naj-n o ve j še dosežke na področju kompjutorjev in tehnološko—tehnične reiitve s področja obdelave podatkov in pisarniške opreme. Spremijajoče. prireditve bodo seminarji in simpoziji ter tekmovanja s področja informiranja, računovodskih poslov in daktilografije. ETA male ozimnica, v kateri je 12 kozarcev vloženih vrtnin, po ceni 230. — din ETA velika ozimnica, v kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin, po ceni 434. — din 21-403,22-291 ETA ozimnica bo v vaii delovni organizaciji in v prodajalnah trgovskih organizacij v vaiem kraju od 15. oktobra dalje m ljubljanska banka jna posavska banka fisija za delovna razmerja ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, dedka, brata in strica NIKA POPOVIČA -MAJKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika v tako velikem Številu spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala velja kolektivu Mladinske knjige Novo mesto, KZ Metlika, ZB Hrast za darovane vence. Prisrčna hvala govornikoma, godbi na pihala in župniku za opravljeni obred. Vsem it enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, žena Marija, hčerki Danica in Branka z družinama, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto ekspozitura Žužemberk, telefon: 068/ 84 -136 obvešča krajane Žužemberka in okolice, da lahko opravljajo svoje denarne zadeve v OSNOVNA SOLA „BAZA 20" DOLENJSKE TOPLICE razpisuje opravilo in naloge TAJNICE SOLE. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki imajo končano srednjo administrativno ali ekonomsko Solo in 2 leti delovnih izkušenj. r=Jiar»jir=3 NOVO MESTO SGP „PIONIR" TOZD GRADGENI SEKTOR NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: I. VODJE DRUŽBENEGA STANDARDA — višja ali srednja šola ekonomske smeri ,12 BRtihŠKt JOj P0K00NIŠNIC£*£., *% % % | I U f ^ j|P tedensK6le K Četrtek, 9. oktobra - Abraham Petek, 10. oktobra - Zlatko Sobota, 11. oktobra - Emilijan Pone Nedelja, 12. oktobra — Maksimilijan deljek, 13. oktobra - Edvard Torek, 14. oktobra - Nedeljko Sreda, 15. oktobra - Terezija Četrtek, 16. oktobra - Hedvika LUNINE MENE 9. oktobra ob 3.49 - mlaj BRESTANICA: 11. in 12. 10. ameriški barvni film Zaklad Mata-cumbe. BREŽICE: 10. in 11. 10. ameriški barvni film Cirkus z Jeryjem. 12. in 13. 10. ameriški barvni film Ljubezenska zgodba. 14. in 15. 10. španski barvni film Policaj. KOSTANJEVICA: 11. 1Q. ameriški film Tarzan in sirene. 12. 10. hongkonški film Kung-fujevi borci za svobodo. 15. 10. angleški film Zadeva Odessa. KRŠKO: 11. in 12. 10. ameriški film Most na reki 4Cwai. 15. 10. ameriški film Plavi ovratnik. 16. 10. italijanski film Ognjevita bolničarka. MIRNA: 11. 10. ameriški film Tobogan smrti. MOKRONOG: 11. in 12. 10. ameriški film Pasje popoldne. NOVO MESTO - KINO KRKA-Od 10. do 12. 10. angleški barvni film Neskončna noč. 13. in 14. 10. ameriški barvni film Kmalu bo poletje. 15. in 16. 10. ameriško-iugoslovanski barvni film Skrivnost Nikole Tesle. SEVNICA: 9. 10. italijanski barvni film Casanova. 11. in 12. 10. hongkonški barvni film Suter infra-mer. 15. 10. ameriški barvni film Ločenka. 16. 10. ameriški barvni film Avtopralnica. SLUŽBO DOBI 1SCEM KV ali NKV gostinsko delavko. Osebni dohodek dober, po dogovoru, stanovanje in hrana možna v hiši. Gostilna Milan Drcnik, Bršljin 29, Novo mesto. ISCEM starejšo žensko od 8. do 15. ure ali cel dan. Hrana in stanovanje preskrbljeno ali po dogovoru. Naslov v upravi lista (3748/80). slIižbo išče VZAMEM V VARSTVO OTROKA. Naslov v upravi lista (3749/80). VZAMEM V VARSTVO OTROKA na Diski Tel. 25-388. STANOVANJA USLUŽBENKA nujno išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu po možnosti v bloku, vsaj za dobo dveh let Naslov v upravi lista (375180). ZOBOZDRAVNIC \ išče v Novem mestu stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe jiod šifro ~ " - • —- - DIJAK NAJAME SOBO v Novem mestu ali Šmihelu. Naslov v upravi lista (3750/80). GARSONJERO, po možnosti opremljeno, v Novem mestu, i&em za 6 mesecev. Tel. 24-498 (Bende). MLAD ZAKONSKI PAR iSCE STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici ..Plačilo vnaprej.” MAMICA s štiriletno hčerkico nujno išče stanovanje v Novem mestu. Ivanka Firšt, Ragovska 14, Novo mesto. ODDAM stanovanje fantom. Gotna vas 51 c, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM FIAT 132 (1800), letnik 1975, v zelo dobrem stanju. Otočec 35, tel. 85-181. PRODAM tovorni avto Mercedes Zeks, nosilnost 8 t. Stane Novak, Orehovica n. h., Šentjernej. PRODAM Z 750. Marjan Kralj, Gor. Kamencc 23, Novo mesto. PRODAM MINI 1000. Informacije po tel. 84-566 v večernih urah. PRODAM Z 750, letnik 1974. Andolšek, Velika Bučna vas 48, Novo mesto. PRODAM Z 750 lux, letnik 1971. Zinka Rebselj, Gomila 14, Šmarješke Toplice. PRODAM tricikel Piago 550, letnik 1974. dobro ohranjen, za 20.000 din. Alojz Cmič, Pribinci 15, Adlešiči. PRODAM R 4 ali Z 750, oba letnik 1978. Informacije po tel. (068) 25-750. NUJNO PRODAM tri leta staro Z 750 lux. Tel. (068) 72-526 popoldan. PRODAM Z 750, letnik 1977. Milan Bele, Gubčeva 29/a, Novo mesto, tel. 22-689. PRODAM poltovomi avtomobil Hanomag, letnik 1962 (B kategorije) Jože Bobnič, Brestanica 129. PRODAM PRODAM novo tovorno prikolico in vlečno kljuko za osebni avta Slavko Rangus, Obrh 26, Šmarješke Toplice. PRODAM rabljeno spalnica Zvonko Jerele, Senovo 204. PRODAM 15 m suhih bukovih div. Naslov v upravi lista (3745/80) PRODAM garažo pri košarkaškem igrišču na Mestnih njivah najboljšemu ponudniku. Naslov v ODDAM v .REDNO PLAČILO”, najem enoposteljno POCENI PRODAM jogi ležišče. Tel. 24-145. DOBRO OHRANJENO STRESNO OPEKO prodam. Mlakar, Stari trg 7, n.,h., Trebnje. PRODAM motokultivator v nedelavnem stanju. Cena po dogovoru. Martin Lavrin, Vavpča vas 48, Semič. PRODAM spalnico in kuhinjo s kavčem in jedilnim kotom. Ogled v popoldanskih urah. Franc Koren, Ljubljanska 17, Novo mesto. Kmetijski stroji J NEMŠKO MLATILNICO na zobe, ozko, dobro ohranjeno, znamke Schicht-Jenbach, prodam. Stane Jurčič, Svetje 47, 61215 Medvode. PRODAM traktor Ferari (30 KM) s pomičnimi plugi in novo frezo zanj ali zamenjam za večji traktor. Martin Kump, Kot 35, 68333 Semič. JOŽE MADRONIČ, Draga 5, 68344 Vinica, preklicujem besede, ki sem jih izrekel zoper ANTONA SIMONIČA IN ANICO TOMAŽIČ iz Sinjega vrha in se jima zahvaljujem, ker sta odstopila od tožbe. KARLINA LEKŠE, Groblje 1, Šentjernej, prepovedujem delanje kakršnekoli škode na moji parceli št 1410 k. o. Ostrog (pri Colariču). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽE IVAN F Ž, Gabrje 50, preklicujem vse, kar sem govoril o MARIJI TUTIN iz Gabrja 19,kot neresnično in se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe. IZ N0V0MCŠKE P0R0DNi$MiCtS$ 3 V času od 20. 9. do 26. 9. 1980 sov : brežiški- PO-dn^c, rodile Naj Lopadč iz Krškega ,. 1 Dragica lvanuševič iz J J _ ( Miirka, Olga Poznič iz Rožnega Mirjano, Štefica Ptajec“ - Suzana Ivanka Divjak z ga - Ksenijo, Slav.csiSotW >z; Blatnega - Darjo, Štefka ^ Prcdadola - Janij 4- dečka, Aiom Baškovč s Senovega Marija Predanič iz Sp. ^2 oboia Matjaža, Nada Bitanga iz Samo™ - Anamarijo, Hetti Kovač E imja - Tjaša ČESTITAMO! V času od 26. 9. /• J®- so v brežiški porodnišnici Bojana Vrija iz Krškega - Marinka Železnik iz J BnJga. Andreja, Marijana Bošnjak u . & ne - Božico, Durdica j Gradne - Darka, DmfP.08 „ (j Trške gore - Mitjo, Tatjana Krškega - Majo, Slavica SuHfla; Samobora - Zdravko, Gramc iz Brežine - ^a^n„baid> Vranaričič iz Pologov lt0; Biserka Ognjanovič rzBre«c. Amalija Virant iz Kostanjka-n* , „ ja, Magdalena Ivanšek iz**,, Ines, Branka Hrabrič jijarežic Gordano, Milena Sinkovičjz ^ - Janjo, Helena Tomšetz Do - Primoža, Fani Pahin izB^" Kristino, Irena Škorc iz ??v,t>or* Gregorja, Ankica Marič iz _ - Majo, Dušanka Božič iz Brc Vanjo, Mirjana Vitko iz Bieg».. a Petra Zdenka Klavžar iz Kamna - dečka, Anica Vlahov-Farkašev ca - dečka, Cvetka K.. ^ iz Mrčnih sel - Franca m Mlakar iz Kališovca - Mfliaao- | titamo! V času od 18. do 24. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Kramar z Malega Slatnika -Sabino, Bernarda Kaps iz Uršnih sel - Marka, Ivanka Gladek iz Črnomlja - Hermana, Marija Redek iz Potočne vasi - Blaža, Jožica Judež iz Šentjerneja - Simona, Andreja Udovč iz Dolnjih Ponikev - Leo, Marija Skubc iz Adlešičev - Tatjano, Nada Mihelič iz Črnomlja -Damirja, Biserka Blažina iz Durlin-cev - Dražena, Marjetka Dular iz Vavte vasi - Petro, Marija Škof iz Brežic - Tanjo, Sonja Zamida iz Podhoste - Marka, Marija Seničar iz Govejega dola - Vlasto, Blaženka Avguštinčič iz Gradca - Denisa, Antonija Adlešič iz Boršta - Andreja, Jožica Bratkovič iz Dolenjega Gradišča - Uroša, Danica Kralj z Verduna - Primoža, Marija Ferenač iz Vrhovca - Kriinoslava, Martina Moravec iz Podklanca - Sanjo, Milena Cegovnik iz Podgore * dečka, Breda Sajko iz Krškega -dečka, Antonija Nadu iz Škocjana — deklico, Marija Mavsar z Gore -deklico, Antonija Kočevar iz Dragomlje vasi - dečka, Vida Kramar iz .podnjih Vodal - dečka, Gospa Dujakovič iz Regerče vasi - dve deklici Čestitamo! % TURISTIČNE ZANIMIVOSTI NOVO MESTO - V Dolfk'fn galeriji je odprta razstava gm tapiserij akademskega slikarja dana Borčiča, v muzeju NOB P razstava »Poljsko ljubiteljsko5 jj stvo". kiizE NOVOST ZA DOLENJ= SMUČARJE - TTG Ljubija!* q poslovalnica Titova 40 bo s P j snegom organizirala tedensko PVj voz z vlakom iz NOVEGA MB NA JCOBLO (železniška -P°* Bohinjska Bistrica). Bali ■ namenjen šolski in drugi- rnla . članom smučarskih klubov in P"J meznim ljubiteljem bele opojn ^ Enodnevni smučarski P3*18*.-« obsegal poleg prevoza še malico na Kobli in dnevno B3**®! vseh Eičnicah na območjuj&t Vozni red in cene bom0.-P*9 ' naknadna '■■* SERVIS BANDI CORDES in ostali gospodinjski stroji obvešča cenjene stranke, da se bo delavnica s Ceste komandanta Staneta 3 10. 10. 1980 preselila na Glavni tre 4 (nasproti gostilne Vrhovnik). Dančulovič, tel. 24-314. Delovni čas od 15. do. 20. ure. IZREDNA PRILOŽNOST! 4 slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potni list, čmo-bele in barvne, dobite v eni minuti. Delovni čas v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, šmarješke Toplice. BRUSIMO IN LAKIRAMO PARKET. Tel. (068) 23-529. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bom odprla brivsko frizerski salon na Malem Slatniku. Šalon bo odprt 15. oktobra. Se priporočam Jožica Mausar. TRGOVSKO PODJETJE, SEVNICA, p. o. razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih avtomobilov: 1. TOVORNI AVTO „TAM - 2001", nosilnost 2 toni, v voznem stanju . Izklicna cena je 60.000.- din. 2. AVTO KOMBI „ZASTAVA - 1300 T" v nevoznem stanju. Izklicna cena je 2.000.- din. 3. AVTO KOMB? »ZASTAVA - 1300" v voznem stanju. Izklicna cena je 5.000.- din. . Licitacija bo v četrtek, 16. oktobra 1980, ob 9. uri družbeni sektor, za ostale od 10. ure dalje. Dražba bo v splošnem sektorju delovne organizacije, ^eV<^ Glavni trg 25. Ogled vozil možen dne 14. in 15. oktujJV 1980 od 6. do 12. ure. Ostale informacije po tel«' •068—81380. ift(, Pred začetkom licitacije morajo interesenti položiti ■var*''. ^ v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni podjetja V ce0 vštet davek od prometa proizvodov. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA UDOVIČA iz Lobetove 27 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi _ cvetje, se poklonili njegovemu spominu in sočustvovali z nami zadnji poti, darovali ven« “J . - _ - - - -----------------d- Se posebno se zahvaljujem0 zdravnikom m osebju nevropsihiatričnega in internega oddelka novomeške bolnišm« govornikoma tov. Galiču in tov. Kranjčiču za poslovilne besede, Društvu šofeijev m avtomehanikov za spremstvo za zadnji poti Zahvaluiemo se DO Avtooromet Gorjan« " Straža, Službi družbenega knjigovodstva, DO Novoteks, Upravnim organom Sob in LO N°v° mesto, ZB Novo mesto, ZSMS iz Žabje vasi in sosedom za podarjene vence. Vsem še enkf* iskrena hvala! Vsi njegovi iz PORODNiSNlCtSiti ILENJSKI LIST V SPOMIN 9. oktober — 9. december JOŽE IN MARIJA KRŠTINC iz Dragomlje vasi To jesen mineva prežalostno leto,kar je umrl na5 dragi oče in štiri leta, kar je umrla naša draga mama Spomin nanju je vedno bolj boleč, njuna izguba pa je za nas nenadomestljiva. Vedno bosta ostala v naših srcify dragi oče in mama. Njuni otroci z družinami ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ata, stari ata in brat ANTON JORDAN iz Malenc 14 pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za številno cvetje, ki ste ga poklonili pokojnemu v slovo. Posebej se zahvaljujemo Agrokombinatu Krško, Cestnemu podjetju Novo mesto, Novogradu Novo mesto, SOP TOZD Ikon Kostanjevica, Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica. Iskrena hvala pevcem ter župnikoma za opravljeni obred ter poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Franci, Milan, Drago, Tone z družinami, hčerki Ivanka z družino in Minka ter bratje in sestre ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustil naš mož in brat ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po zelo dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Ob boleči izgubi naše žene, mame, stare mame, sestre in tete LUDVIK JAKŠE VERE KRIŽMAN EDVARD MURN iz Doleitfe Straže 37 inan *e.zahvaJjujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sožar m n" M Podarjen*! vence in cvetje ter za izrečeno obred no x zahvaljujemo kipniku za lepo opravljeni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekB sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo OOS Labod - TOZD Temenica Trebnje in OOS hotela Grad Otočec za podarjene vence. Iskrena hvala župniku za opraženi obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, Id ste z nami sočustvovali, pokojniku podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, delovnima orranizaci|ama NOVOLES in GOZDNO GOSPODARSTVO za podarjene vence in godbi iz Novega mesta.- Lepa hvala tudi Gasilskemu društvu iz Dolenje S traže ter žu pniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož Tone, sin Tone, hčerka Ven z družino ter ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame TEREZIJE OKLEŠČEN ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric PEPCE KRNC roj. Žnidaršič «' ]z Žabje vasi se najtopleje zahvaljujemo vtem sorodnikom, sovaščanom in znancem, Id so sočustvovali z nami, darovali cvetje ter jo spremili na ni eni zadnji poti Se posebno zahvalo smo dolžni dr. Vodniku za poatvovaJnost v času njene bolezni ter zdravnikom in dragemu medicinskemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Iskrena hvala dobrim sosedom Vovkovim za nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih, govorniku in patru Cirilu za tople poslovilne besede. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi Žalujoči: mož Franc, hči Dragica in sin Franci z družinama, sestra Slavka in brat Janez z družinama Novo mesto, 6. 10. 1980 za fe10 “•»■•Merno vsem sorodnikom in znancem za pomoč. *ožalje, darovano cvetje ter spremstvo pokojne na poti Hvala organizaciji ZZB, posebno tov. Ivanu Virantu, RttU Kulovec za.poslovlne besede. Posebna hvala dr. NovnU sestram Zdravstvenega doma Straža ter godbi JOŽE OSVALD iz Sajeica pri Rimd Žalujoči: hčerki Rezka m Ana z družinama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter sočustvoval! z nami. Zahvaljujemo še tudi duhovnikom za opravljeni obred, pevskemu zboru Slemena, gasilcem, govorniku tov. Sobarju za poslovilne besede, ostalim sorodnikom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena An«la, sin Janez ter Jože, France, Angelca, Meka, Alojz in Savica z družinami ter drugo sotafetve Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VINKA KRIŽNIKA ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil oče, brat, stric, ded in praded KAROL KOLENC s Praprotnice 3 pri Mimi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega izrekli "0.2?hvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, vence in !osebm ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Splošna ^a.hvala GG TOZD Crmošnjice, pljučnemu oddelku °P**vljeni ob 4 Novo mesto, OS in Iskri Semič ter ži pniku za £alir Joči^ žena. Berta, hčeike Berta, Marica in Majda z družinami, sestre ter drugo sorodstvo FRANCA UREKA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo' kolektivom TNN Iskra Novo mesto, Zdravstvenemu domu Trebnje, Dani Mirna in K PD Dob, ZZB Mirna in duhovniku za opravljeni obred. Doktorju Buchbergerhju, kije pokojniku v času bolezni lajšal bolečine, prisrčna hvala. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebna zahva la družini Barbič, Ribiškemu društvu, govornikoma za poslovilne besede, godbi in duhovniku za opravljeni obred. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMA Tl KO, TOZD TOVARNA NAPAJAL NIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi Hrelič iz Metlike - Krunoslava, Bernarda Petrič iz Rožanca -Dragico, Anica Brulc iz Otočca -Benjamina, Ružiča Petrina iz Orlja-kovega - Marino, Jožica Pajtler iz Kremena - Romana, Rozalija Kikelj iz Srebrnič - Dejana, Fanika Zupančič iz Meniške vasi - Klemena, Božena Žagar iz Ivanje vasi -Marjetko, Angelca Vuk iz Gotne vasi - Tomaža, Štefka Djurič iz Ferlan iz Zadovinka - deklico, Anica Murn z Dolnje Prekope -dečka, Alojzija Anzelj iz Repč — dečka, Manja Pasar iz Žužemberka - deklico, Zdenka Cesar iz Potočne vasi dve deklici, Zvonka Bradač z Dvora - deklico, Darinka Radoš iz Cerovca - dečka in Ana Veselič iz Drežnika - deklico. - Čestitamo! Gorenje Straže - Gorana, Branka Redek iz Vine gorice — Janjo, Anica Drmaž z Dolnje Prekope - Sabino, Alojzija Pogačnik iz Trebnjega -Žarka, Nada Jakljevič iz Črnomlja - Lidijo, Jerneja Prijatelj iz Ravnika - dečka, Anica Jarc iz Vrhovca -dečka, Meta Poštrakiz Kostanjevice - deklico, Tatjana Harlandcr iz Sevnice - dečka, Frančiška Žiberna iz Velikih Brusnic - deklico, Marija v Prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o y-in dneh po sprejemu sklepa. le Poskusno delo. 744/41-80 V času od 25. septembra do 1. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Tatjana Pevec iz Stare Bučke - Janeza, Marija Bregar iz Velikih Brusnic — Boruta Dragica Čeh iz Vine gorice - Petra, Marija bi zaradi lakote izdal za košček kruha tovariša. Tudi danes zaupam ljudem. ” Vendar je bil Savo Vovk kljub temu zaupanju tudi razočaran. Ni bil razočaran, ko je pred vojno sodeloval v Sokolu in slovenskem narodnostnem gibanju, ki je vzdrževalo kulturno, narodnostno in politično ravnovesje med slovensko in nem-Sko govorečim prebivalstvom v Kočevju. Tudi zaradi zapiranja, pretepanja in drugih pritiskov Nemcev m napredno slovensko mladino ni bil razočaran. Pač pa ga je kot študenta vojne akademije stare Jugoslavije najbolj razočaralo, da je stara jugoslovanska vojska tako hitro razpadla in kapitulirala. Prav zato je tudi zapustil vojaški poklic in se po vojni vpisal na agronomsko fakulteto, postal diplomirani inženir agronomije in sklenil vse svoje moči posvetiti napredku domovine. 2e med študijem se je udeleževal raznih mladinskih delovnih akcij, po študiju pa se je vrnil na Kočevsko, da bi po svojih močeh prispeval k njenemu vzponu. Ce zapišemo, da se je kot mlad strokovnjak zaposlil pri Republiškem kmetijskem gospodarstvu Slovenije, to lepo zveni Sam Savo Vovk pa pove, da je bil tisti njegov prihod na prvo delovno mesto še najbolj podoben prizoru iz kavbojskih filmov delovnih uspehov so ga leta ^ 1957 poslali na specializaci- »s jo v Švico, Nemčijo in Avstrijo. Po vrnitvi je delo-val na področju programira- \ nja in razvoja kmetijstva na > območju občine Kočevje, za ^ kar je kasneje dobil posebno J priznanje zaslužnega člana s Društva inženirjev in tehni- J kov Jugoslavije. Za svoje S delo je dobil vrsto priznanj, y največji pa sta gotovo, da so £ mu zaradi njegovega znanja, prizadevnega dela, poštenja, J pripravljenosti, da bi skušal razumeti vsakega in vsakemu J tudi pomagal, zaupali naj-prej odgovorni dolžnosti £ direktorja Kmetijskega S gospodarstva Kočevje in na- £ to direktorja Združenega H KG P Kočevje, končno pa je $ bil izvoljen tudi za predsed- \-nika občinske skupščine Ko-čevje. Po vojni je nesebično S razdajal svoje znanje in svoje J moči. To mu je načelo S zdravje. Kljub temu se dolž- § nostim ni nikoli izogibal. * Postal je invalid in zaradi invalidnosti je bil tudi predčasno upokojen. Šeškova nagrada Savu Vovku pomeni hvaležnost občanov za vse, kar jim je dajal, ko se je zavzemal za razvoj podeželja, za napredek kočevskega gospodarstva, za delo v zapostavljenem kmetijstvu pa tudi za dobre medsebojne odnose krajanov in delavcev ter za razvoj samoupravljanja. JOŽE PRIMC m .U m V £ % s TRIJE VELIKANI — Škoda da ima Boris Kamarov, delavec pri GG Črnomelj, samo dve roki, kajti pokazal bi nam lahko še eno kapitalno gobo. Našel je namreč tri jurčke ki so tehtali 1,70 kg, 1,50 kg in 0,75 kilograma. To je bil do sedaj največji plen tega strastnega gobaija. (Foto: Srečko Bastač) Goljufu nudila še prevoz Lahkomiselnost gostoljubne Sonje M. skušajo zdaj popraviti miličniki Postajo milice v Trebnjem je v nedeljo obiskala vsa nesrečna domačinka Sonja M. Miličnikom je potožila, da je bila dan poprej žrtev spretnega goljufa. Vsa stvar je potekala takole: K.o se je Sonja v soboto popoldne vračala domov, se ji je pred stanovanjskim blokom meni nič, tebi nič pridružil neznan moški in ji povedal, da išče njenega očeta. Ker smo Dolenjci pač znani po gostoljubnosti, se tudi Sonja tokrat ni izneverila lepemu običaju in je neznanca povabila v stano-' vanje. Doma ni bilo niti moža niti očeta, zato sta si pač gost in gostoljubna domačinka čas krajšala s klepetom. Neznanec je žuborel kot dež, pri tem“ našteval imena svojih »znancev”, vidnih trebanjskih in novomeških mož, domislil se je celo tega, da je sodeloval pri NESEBIČNA POMOČ SOSEDOV Konec julija je našo družino doletela huda nesreča. Medtem ko smo bili v vinogradu, nam je sosed prinesel žalostno vest, da gori naša hiša. Kljub temu da nismo mogli veijeti tej vesti, smo se seveda takoj odpravili domov. In v resnici je bil naš dom v plamenih. Toda sreča v nesreči je bila, da so nam in gasilcem pomagali gasiti požar še sosedje. Tako se je po zaslugi sosedov, ki so nam požrtvovalno priskočili na pomoč, ostalo vsaj še nekaj prostorov-in pohištva uporabnih. S temi vrsticami bi se radi zahvalili vsem za pomoč, ki nam je bila v resnici potrebna. Družina Kralj Črnomelj 01 salon pohištva novoles komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 POIZVEDBA Iščemo Janeza ŽUPEV-CA, starega 24 let, iz Gornjega Ajdovca, ki se že dalj časa klati po Dolenjski in ga sumimo, da je storil več premoženjskih kaznivih de- Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi UJV Novo mesto ali najbližji enoti miice. iskanju Elka Brajdiča, ki so ga miličniki iskali zaradi suma uboja svojega 7CMetnega očeta. Skratka, beseda je dala besedo in po tako sklenjenem prija-teljstMj se je neznanec domislil in gostiteljico zaprosil za 770 din, češ da jih potrebuje za neko popravilo, da pa bo denar gotovo vrnil že naslednji dan. Sonja, ki ni imela pri roki drobiža, je neznancu velikodušno ponudila tisočak, ki ga je ta seveda z veseljem vzel. Možakar je zatem nameraval oditi, pa se je prijazna Sonja ponudila, da“ najboljšega očetovega „prijatel-ja’ zapelje z avtomobilom v center Trebnjega. Kako se je zgodba končala, veijetno ni treba še posebej zapisati. Možakarje pač pozabil na dobrosrčnost Sonje M. in jo tefka Bar s svojo ,.najdbo” pobrisal v neznano. Sonjino lahkomiselnost skušajo sedaj popraviti miličniki. g g V KOPITARN! NAJBOLJE ŠAHIRAJO Šahovska sekcija sevniške Lisce je pred dnevi pripravila šahovski turnir, na katerem so sodelovale nekatere sevniške delovne organizacije. Zmagala je ekipa Kopitarne s 5.5 točke, dmga je bla Lisca 4, tretji Stilles 2,5. Pri posameznikih je slavila trojka Povalej (Stilles), Blas (Kopitarna) in Gačnik (Lisca), ki so zbrali vsak po 5 točk. A. FELICIJAN VLAK MU JE ODREZAL NOGI V soboto ob 4.50 je prišlo na železniški postaji na Blanci do hude nesreče. S postaje je namreč takrat speljeval potniški vlak v smeri Sevni ce, v istem času pa je pritekel do njega 15-lctni Boris Cešek iz Čanja pri Blanci Hotel je skočiti na že vozeči vlak, pri tem pa mu je spodrsnilo, tako da je z nogami padel pod kolesa vagona. Cešku je vlak odrezal nogi Nemudoma so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica ŠPORTNI DAN V Artičah smo imeli 29. septembra pionirsko konferenca Pregledali smo lanskoletno delo, si zastavili nov program dela in izvolili nov Eionirski odbor. Delovni program je itos namenjen predvsem jugoslovanskim pionirskim igram. Po konferenci smo imeli športni dan, kjer smo se pomerili v krosu in rokometu. ZDENKA PRI BOŽIČ Na Gospodični oktobra planinske ske poti — Tudi vfl o tej poti — '1* V nedeljo, 19. ol bo pri planinskem Vinka Paderšiča na Goi čni svečana otvoritev ske bratske poti Ljui Zagreb, ki je plod te: sodelovanja med m venimi odbori PD iz L|' ne, Zagreba in Novega ta, poteka pa preko d< skih hribov in krajev, zni iz narodnoosvobodilne ne, ter se navezuje na ke planine. Pot v veli delu teče po območju meške občine, s kontn točkami v Šmihelu Žužemberku, v ku, Golobinjeku, na V gori, Tolstem vrhu « Gospodični. Žigi iz vsei kontrolnih točk bodo pogoj za dobitev značke. , _ Do otvoritve — zanjo ^ PD Novo mesto pripf3V krajšo proslavo s kultufl^ programom - bo izdan vodnik o tej poti, ki mu® priključena pregledna kK v prosti prodaji pa bo manjša značka te nov« r n in ske poti. Nevsakdanji hišni gost Mali oklepniki doma tudi v Sloveniji — Recept prehranjevanje v ujetništvu - Kako pa pozimi? za Ne srečaš vsak dan na njivi želvo. Štefka Uer z Male Cikave, se je pred dnevi oglasila v našem uredništvu s tako najdbo v vrečici. Po rumeni . pegi za očesom in bolj obokanem oklepu smo spoznali, da gre za pravo grško želvo (Testudo her-manni hermani), ki na Herjevi njivi ni le slučajni popotnik, temveč bolj v redkih primerih živi na vsem sredozemskem področju, zaleze pa celo na sever do Donave in zahod do Slovenije. Ker je takšna želva kar primerna igračka za nekaj rodov otrok (živi kar 200-300 let) in jo je težko pokvariti, je prav da spoznamo nekaj njenih življenjskih- navad. V naravi se najraje hrani s svežim listjem in sočnimi sadeži, dobro in poceni pa jo lahko prehranimo tudi v ujetništvu. Zadovoljna je že z navadno solato, fižolovim listjem, regratom, rada pa zoblje tudi jagode in vse koščičasto sadje, v slast ji gredo celo drage banane. Če ji damo v mleko namočen kruh, moramo biti pozomi, ko potem nadaljujemo z rastlinsko hrano, saj po navadi pri tem prehodu redno pride do hude driske, kar lahko precej skrajša zavidljivo starost Želve tudi rade pijejo, vsaj enkrat tedensko pa jim moramo privoščiti kopel v plitvi vodi. Manj dela je z majhnimi »oklepniki” pozimi, saj pomlad počakajo kar v zabojčku, kjer ne sme biti podgan in piepiia. Za prezimovanje je najprimernejši šotni drobir, žaganje pa strokovnjaki strogo odsvetujejo. Spomladi, ko le temperatura dvigne do 15 stopinj, jo počasi prenesemo na toplo in ji z dalj časa trajajočo kopeljo damo možnosti, da nadomesti izgubljeno voda J. PAVI N „2ELEZARNA d voj ZDAJ V ARKADAH Razstava ..Železarna na Dv0^. Žužemberku", ki je če* privabljala obiskovalce v galerijo, je na ogM Ljubljani in sicer v ia: Arkade na Trgu osvobodita zstavo je pripravil Dolenjski iz Novega mesta. Eksponati' o življenju in dejavnosti podje je bilo v svojem času med o1 uglednimi industrijskimi ob**1 Slovenskem. Se posebno po*1 vzbujajo na razstavi izdelk* imenovanega umetniškega liva. Prireditelj ljubljanske ra*?1 Narodni muzej v Ljubljani, j* obisk razstave, ki bo odprt* <* novembra, povabil tudi šole, < bo to lahko tehtno dopolnilo #P učni program. SEDEM MLADIH IN LOK1CE V NOVEM MESTU naj _ Ede" bo" ansamblov Jugoslavije „7 mladih četrtek, 16. oktobra, s pričetkom ob 20. uri skupajs P*j£‘ skupino „Lokice” v dve urnem sporedu zabaval obi*?^«* anima*0^. športni dvorani v Novem mestu. Vstopnice za to P* prodaja Kompas v Novem mestu, kulturni aninu organizacijah združenega dela pa jih lahko dobijo v dvorani. In še to: prireditelji pričakujejo, da bo ^ predstava najbolj obiskana prireditev v petih leti>> <** mesto Športno dvorana Magična moč televizge pa £» r ZAKAJ VSAK S SVOJIM AVTOM? Bila je vozna sreda in vratar Ključič ni bil niti utrujen niti zaspan. Čemel je v svojem prostoru tri krat dva metra in 6 mislil o vinogradu. Tolčenje opotca v njegovih možganih je zmotil komercialni direktor tovariš Tižišnik. , V Ljubljano. V Juggradu bom,” je rekel in kmalu nato je bilo slišati motor njegovega avtomobila in gume, ki so zacvilile na asfaltu. Klopotec je spet nemoteno klopotal, dokler ni Ključič prepoznal glasu direktoija prodaje »V Ljubljano. V Ju bom, če me bo kdo isk:_. „Ravnokar se je tja odpeljal tovariš Tižišnik.” ,>Že prav,” je odgovoril di- adu rektor prodaje in obrnil ključ v avtomobilu v smeri vžiganja. Klopotcu se je pridružila pesem motik. »Hitim v Ljubljano. Čakajo me v Juggradu,” je prišel do Ključičevih ušes glas tehničnega direktoija. „Saj sta ...” je hotel povedati vrata, a je videl le še registrsko tabilico na zadnjem koncu avtomobila, za katerega volanom je sedel tovariš tehnični, brez sopotnika — kot kuga v starih časih. Klopotec in motike so utihnile in da ne bi vladala v Ključičevih možganih tišina, je priklical vanje rezkanje Škarij. ,Tu imaš listek, vse piše na ijem,” je izpustil iz rok papir direktor nabave in Ključič je Erebral, da se bo tovariš Na-avič vsak čas odpeljal v Ljubljano, v Juggrad. V prostoru tri krat dva metra je pozvonil telefon. „Tu vratar Ključič. Želite?” „Nujno moram v Ljubljano, pa me zanima, če je že kdo prijavil potovanje.” Ključič je takoj prepoznal glas finančnega direktoija, ker je bil oster in nekompromisen. „Da. Štiije so že odpotovali Nekaj minut je tega. „Kdo?” „Ja: komercialni direktor, direktor prodne, rektor pa še tovariš Naba^J Vsi imajo opravke v Jugs* Nato je priletela slušalka na vilice.vrajar čič pa je spet poslušal ^ffti je Škarij za obl?zo to