DELAVSKA POLITIKA IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO IN SICER OB SREDAH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo iv uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, De-lavska zbornica — Celje, Delavska zbornka — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi fse ne vračajo. — Nefrtmkirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstva in nameščencev, vsaka beseda Din 0-50. Štev. 2 * Maribor, sreda, dne 5. januarja 1938 * Leto XIII Za demokracijo in sodalno skupnost Po splošni stavki v Parizu Francoski kapitalisti z draginjo izzvali stavke. Obenem pa naročili, da se delavstvu ne ugodi, ako zahteva izboljšanje mezd p Zadnje dni je bilo glavno mesto ariz pozorišče velikega stavkovnega gibanja, v katerem je sodelovalo domala 200.000 delavcev in nameščencev občinskih podjetij. Zaradi poviševanja cen življenjskim potrebščinam je bilo pred boži-cem po vsej Franciji pod vodstvom strokovnih organizacij mnogo delavskih stavk, ki so bili sporazumno deloma končane že pred božičem, deloma so pa trajale še čez praznike. Kapitalistični špekulanti so naglo zviševali cene življenjskim potrebščinam in z drugimi elementi hoteli izpodkopati vlado ljudske fronte. Kapitalisti se ne morejo pomiriti s socialnimi reformami, ki jih je vlada izvedla že zlasti pod Blumovim predsedstvom. Njih boj je pa naperjen v zadnjem času zlasti proti 40 urnem delovnemu tednu. Pomembna je bila stavka v velikih panskih trgovskih magacinih pred in med božičnimi prazniki. Situacijo je zopet jako zaostrilo, ker so name-S°zasec^* obrate. Niso se pa dogodili večji incidenti, čeprav so o-°S*r° nast°pale proti tej me-, )a- Delodajalci so pa nepomirljivi m smatrajo to blokado delavcev za izzivanje. Stavkovni val, ki je objel vso Francijo, predvsem Pariz, je dal povod mednarodnemu fašističnemu tisku za razne prenagle in alarmantne vesti o neredih in težki politični atmosferi v vsej Franciji . Vse to je bilo pretirano in tendenciozno, ker to, kar se je godilo te ani v Parizu, ni bil politični upor ali °munistično izzivanje, marveč je bil legalen boj delavstva pod vodstvom delavskih strokovnih organizacij. Dne 29. decembra je nastala v Parizu splošna stavka. Sklenila jo je strokovna organizacija občinskih delavcev in nameščencev. Splošna stavka je bil odgovor, ker pogajanja niso uspela, ki so jih vodili zastopniki delavstva z zastopniki občinskih in okrajnih podjetij. Stavka je bila popolna. Stavkalo {e osebje avtobusov, tramvaja in podzemske železnice, tako da je v velikem Parizu ta m nas ednji dan miroval ves promet. Toda stavkali so tudi drugi občinski nameščen«. Opravljali so se najnujnejši 'posli pri vodovodu, v plinarni in električnih centralah. Vodstvo stavke je oskrbelo obicaino delo v bolnicah, ambulantah in otroških zavodih. Pripomniti je še treba, da je bila situacija otežkočena tudi s stavko pri Privatnih prevoznih podjetjih in v trgovinah z življenjskimi potrebščina- ki je že trajala nad osem dni. Ta stavka se nadaljuje, ker se podjetniki upirajo, da bi sprejeli neko število oseb zopet v delo, češ, da so vodje stavke. Neposredni vzrok velike stavke občinskih delavcev in nameščencev je bil, ker pariška občina in sejmsko okrožje nista hoteli dati draginjskih doklad. Nedavno so se ti delavci pridružili državnim uradnikom glede zahteve draginjskih doklad. Parlament — kakor vemo — je dovolil znatno manjše doklade, kakor jih je državno ob Novem letu Novo leto je za nas zaznamba na merilu časa. Koledarsko leto je končano. In novo se pričenja. Kapitalist zaključi svoje račune in pregleda, kakšen je dobiček minulega leta. Mi pa vsak zase razmišljamo o svoji u-sodi v minulem letu ter rešetamo in kujemo načrte in nade za bodoče leto. Usoda posameznika pa je za splo-šnost povsem postranskega pomena, ker človeštvo še nima dovolj čuta za socialnost in skupnost. Sliko te nekulturnosti nam nudi mednarodni položaj, ki nas venomer vznemirja s strahom, da zopet izbruhne svetovni požar, katastrofalna svetovna vojna, ki zada Evropi kulturni in gospodarski smrtonosen udarec. S tem strahom stopa tudi delavstvo v novo leto, dasi je skoraj v dnu srca prepričano, da kapitalizem in diktature še ne pojdejo v večjo temno negotovost tako kmalu. Ali bo vojna ali ne? Ali morda ostanemo le pri zavratnih napadih kakor dosedaj v povojni dobi? Verjetno je to in ne prvo. Zakaj? Že pred nekaj meseci je senator Zedinjenih držav ameriških, Henrik Beringer, povedal, da je troveza Italije, Nemčije in Japonske naperjena pravzaprav proti Franciji. "'V- Francija je namreč najbolj napoti avtoritativnim imperialistom. Značilno je, kako presojajo Ame-rikanci položaj v Evropi, ki tudi na zunaj napravlja tak utisk, zlasti, kar se odigrava v mednarodni politiki za kulisami. — Zgodilo bi se pač, da bi imeli vojno, če bi odrekle demokra- uradništvo zahtevalo. Pariška občina pa je sklenila na zahtevo, da dovoli še dvakrat manjšo doklado, kakor so jo prejeli državni uradniki. Naravno, da je ta stavka v javnih podjetjih pomenila veliko nevarnost. Vlada je pod vodstvom Chautempsa sklenila, da za vsako ceno vzpostavi Promet in zato je bolj in bolj pritiskala na vodstvo strokovne organizacije. V noči dne 30. decembra je pa vodstvo stavke sklenilo ustaviti splošno stavko, in sicer po nasvetu vrhovne strokovne centrale. Če ne bi bilo prišlo do tega pre- cije in bi se silam, ki hočejo vojno, posrečilo koncentrirati tudi za vojno potrebne pomočke, ki jih danes nimajo. To pa je odvisno od nespretnosti demokracije in spretnosti fašizma. V vojni je v glavnem potrebno jeklo, premog, nafta, dušikovi proizvedi in zlato. Če primerjamo te dobrine dežel, ki pripravljajo vojnoi, vidimo, da jim manjka vsega, dočim je v demokratičnem taboru tega blaga dovolj. Večja ali svetovna vojna je zaradi-tega nemogoča, če miroljubne države ne bi same zalagale s temi potrebščinami svojih vojnih — nasprotnikov, kakor se je to vršilo v svetovni vojni in se vrši tudi v povojni dobi v vseh dosedanjih neumljivih vojnih tragikomedijah. Fašistične dežele imajo letno navedenih snovi 25 milijonov ton jekla, 196 milijonov ton premoga, 1,600.000 ton nafte in 720.000 ton dušikovih proizvodov. Zlata nimajo, ker so ga porabile v vojnah in vojnem gospodarstvu. V protivojni blok lahko štejemo Anglijo, Francijo, Zedinjene države in Rusijo. — V teh deželah imajo 78,300.000 ton jekla, 840 milijonov ton premoga, 212,446.000 ton nafte in 537.000 ton dušikovih proizvodov. Zlasti glede jekla je os Rim-Berlin jako slaba. Italiji manjka doma vsega za vojno. Dovolj nafte imata samo Rusija in Zedinjene države. Ameriška nafta bi bila lahko na razpolago demokraciji, ki bi jo plačevala z zlatom,. Namčija in Italija sta bogati samo na dušičnih snoveh, dovolj imata aluminija, drugih kovin pa ne. Vse pa okreta, to je, če bi bila splošna stavka podaljšana, je gotovo, da bi bilo prišlo do krize vlade ljudske fronte, ker so bili socialistični ministri proti izvajanju vojaških ukrepov, ki naj bi omogočili promet v Parizu s pomočjo vojske. Socialistični ministri sodrugi: Leon Blum, Marx Dormoy, Pavel Faure in Georges Monnet so se zavzeli z vsemi silami, da se je občinskim delavcem in nameščencem dalo zagotovilo glede izpolnitve zahtev. Na to jamstvo je vodstvo stavke sklenilo, po nasvetu glavne delavske zveze, bi jim zadostovalo le za krajšo dobo tudi z zalogami vred. Pasivna je tu tudi prehrana, in sicer v Nemčiji za 20, v Italiji pa za 25 odst. Ta primerjava nam kaže razmerje vojnih snovi, ki jih imajo demokratične oziroma protivojne ter avtoritativne imperialistične sile. Razlika v tem razmerju nam kaže, da do vojne v večjem obsegu zaenkrat skoraj ne more priti, dokler se mednarodni odnošaji ne poslabšajo v nje prilog. Novo leto mora zaraditega biti leto boja za demokracijo. Politična, gospodarska in kulturna demokracija mora biti naš cilj. Svetovno delavsko socialistično gibanje posveča temu cilju že nekaj let sem vso svojo pažnjo kljub ogromnim tež" kočam, ki groze delavskemu razredu in končno družbi. Ko stopamo na prag novega leta, se mora glasiti naša prisega boj za demokracijo, ker more le ta in edino ta biti v prid delavskemu razredu in socialnemu razvoju. Demokracija doma in povsod! V tem zmislu srečno in veselo novo leto, leto novih bojev, ker velike ide-je zmagujejo le v boju. Francoski proračun 34 milijonov presežka. Francoska ustava predpisuje, da mora biti sprejet vsakoletni proračun do polnoči dne 31. decembra. — Parlament in senat sta tudi letos obravnavala proračun in se nikakor nista mogla sporazumeti do določenega časa. Da se izpolni zakon, so v oarlamentu in senatu ustavili ure. — Proračun, ki izkazuje 34 milijonov presežka, so v resnici izglasovali ob 5. uri zjutraj. Nova pravila Bratovske skladnlce stopila v veljavo s 1. januarjem. Novi zakon o bratovskih skladni-cah je bil razglašen dne 1. januarja. Nekatere določbe prinašajo izboljšanje napram dosedaj veljavnim določbam. Skrajšana je doba zavarovanja in povišane podpore v bolezni. O zakonu bomo še izpregovorili. Za danes naj zadostuje, ako rečemo, da ne verujemo v izboljšanje rudarskega zavarovanja, dokler bosta v to zavarovanje prispevala samo rudar in podjetnik, da se konča splošna stavka. Desničarski tisk v Franciji je izrabil to stavko v svoje politične namene. Naravno je, da je bil s tem posebno otežkočen položaj socialističnih ministrov, ker se je na nasprotni strani hotelo z vsemi pomočki zavesti k mnenju o bolševiški nevarnosti ter so v zvezi s to splošno stavko krožile najbolj fantastične domneve. Kako je ta tisk »iskren«, oziroma hudoben, pa najbolj dokazuje to, da trobi sedaj o zlomu stavke. Židi, glavni adut Goge da opraviči diktatorske ukrepe. Izprememba režima v Romuniji, kjer je prišla na krmilo krščansko-fašistična stranka, ki je dobila pri volitvah komaj deset odstotkov glasov, je izzvala veliko presenečenje v vsej Evropi, ker je iz poteka dogodkov razvidno, da gre za vzpostavitev avtoritarnega režima s fašističnim obeležjem. Glavni adut nove vlade, ki hoče opravičiti svoj obstoj so Židi, kot je to običajno po vseh državah, kjer se zadnja leta pojavljajo diktature. Vlada je napovedala veliko čiščenje v notranji upravi — od židovskega vpliva, prepovedala je pet židovskih listov, nadalje hoče odvzeti koncesije Židom in odvzeti državljanstvo vsem tistim, ki so si ga pridobili po vojni. Ker pa v parlamentu za te ukrepe ni večine, bo parlament razpuščen. Na volitvah pa upajo krščanski fašisti, da bodo dobili večino. Če smemo verjeti, bo v Romuniji sedaj vzcvetelo pravo blagostanje. Sil Teruelu ni boji pri leruem Republikanske čete drže Teruel Na teruelski fronti se se razvili silni boji. General Franco je vrgel v boj vse svoje sile, da bi iztrgal republikancem važno strateško postojanko Teruel in tako tudi vsaj deloma popravil porazen vtis, ki ga je padec Teruela izzval v španski in svetovni javnosti. Republikanske čete so morale zadnje dni starega leta osvojiti v Teruelu poslopje za poslopjem, v katerih so se vgnezdili nacisti. Med tem pa se je tudi razvijala bitka v okolici Teruela. Na nekaterih mestih so se morali republikanci u-makniti do samih predmestij Teruela. Vesti o zopetni osvojitvi Teruela po nacistih pa so se izkazale kot ne- resnične in preuranjene. Boji še trajajo, dasi je zadnje dni nastopil hud mraz in snežni meteži otežkočajo gibanje čet in prevoz mu-nicije ter vojnega materijala. Republikanci so v Teruelu napravili ogromen vojni plen. Padlo jim je v roke več tisoč pušk, več desetin topov, okoli 300 strojnic, 184 avtomatičnih pištol, municije itd. Razen tega so zajeli tudi okoli 5000 mož. Kako važna postojanka je bil Teruel in da so nacisti nameravali na tem mestu ofenzivo, priča tudi dejstvo, da so imeli tu vskladiščenega 100.000 hi bencina, ki se je med obstreljevanjem vžgal in eksplodiral. Boji za Teruel še trajajo in so silno krvavi. Trije novinarji ubiti Na fronti pri Teruelu je republikanska granata zadela v avtomobil, v katerem so se prevažali trije vojni poročevalci inozemskih agencij v spremstvu nacističnih častnikov. Novi „prostovoljci“ za Franca Iz neke države ob Sredozemskem morju je zopet prispelo v Cadiz 4000 »prostovoljcev« in v Ceuto 100 letal. To državo stane španska avantura generala Franca lepe vsote, ki pa se bodo slabo obrestovale. Veiii izdatki za voisko Vojna nevarnost, ki jo je ustvaril fašizem, sili države, da se zavarujejo pred napadi, državljani pa morajo dati sredstva. Po proračunskem predlogu bomo porabili za vojsko prihodnje leto 2772.1 milijonov dinarjev. Vojni proračun se deli v: 1. osebni izdatki 514.9 in materijalni 1098 milijonov, 2. za letalstvo 285.4 milijona, 3. za civilno letalstvo 23.3 milijona, 4. za mornarico 225.3 milijona, 5. za obmejne čete 109.1 milijona, 6. za izredni kredit za nabave 545 milijonov dinarjev. Vojni minister je rekel, da je za našo državo vojni proračun nizek. Proračun je bil v odboru sprejet z aplavzom. Vetji izdatki za notranjo varnost Proračun notranjega ministra dr. Korošeca znaša 601.1 milijona in je letos za 62.8 milijonov višji kakor lani. Ministrstvo ima 9287 nameščencev, orožnikov pa 18.500. Materijalni izdatki so proračunani na 14.6 milijonov. — Večina finančnega odbora je proračun sprejela z aplavzom. Japonci more v zaledju Japonsko-kitajska vojna se razvija še vedno v znamenju premoči japonske armade. Kitajci se pred prodiranjem Japoncev v redu umikajo in razdirajo sproti železnice in ceste ter požigajo vasi, da bi Japoncem tem bolj otežkočili njihovo napredovanje. Prodiranje Japoncev res tudi ni več tako naglo. Ovirajo ga Kitajci s protinapadi. Tak protinapad pri mestu Hangčavn, ki je vilka luka ob reki Jangce južnozapadno od Šanga- ja, je prinesel Kitajcem precejšen uspeh. Tudi kitajska letala razvijajo živahno delavnost. Japonci so te dni bombardirali sedež južno kitajske vlade Kanton in povzročili tamkaj strahovito razdejanje in zahtevalo velike žrtve med civilnim prebivalstvom. Kitajska letala pa so bombardirala japonske vojaške objekte v Nankingu z velikim bspehom. Egintovsko čudo V Egiptu je prišlo do hudih razprtij med vafdistično stranko in kraljem. Nahas-pašo, vodjo vafdistov in ministrskega predsednika je kralj enostavno nagnal in poveril manjšinsko stranko v parlamentu, da prevzame vodstvo poslov. Ko se je izvedelo, da je nova vlada razgnala plave srajce, rfardo vafdistične stranke, je bilo splošno mnenje, da gre za ukrepe proti fašistom. Med tem pa se je pokazalo, da to ni točno, ker obstojajo poleg »plaviti srajce« tudi »zelene srajce«, gar- Kralj razgnal parlament. da nove vlade, ki so pa čisto fašistično nastrojene. Več sto članov te garde, ki so bili obsojeni, je kralj pomilostil. Ker nova kraljeva vlada v parlamentu nima večine, je kralj razpustil parlament. Ali sl že poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako) svolo dolžnost I Kako bogati so narodi — kaže deloma tudi višina hranilnih vlog na glavo prebivalca. Blagostanje v državi se navadno presoja po hranilnih vlogah državljanov, kar pa zlasti v kapitalistično razvitih državah ni prava slika socialnih razmer. V primerjavo pa le navajamo številke prihrankov na osebo v nekaterih državah. Hranilne vloge na osebo znašajo v dinarjih v Jugoslaviji 188.— Poljski 311.-— Kanadi 496.— Španiji 713.— Avstriji 2095.— Čehoslovaški 2557.— Nemčiji 3278.— USA 3833.— Franciji 4332.— Danski 6042.— Švedski 6726.— Norveški 7695.— Socialne razmere v navedenih deželah ne moremo meriti absolutno po narodnem bogastvu. Zakaj, čimbolj je razvit finančni kapital, slabše so dejanske socialne razmere. Te številke kažejo, da so vendar v demokratičnih deželah kljub vsemu najugodnejše razmere. Dtona ut. pa sveto* Izšla je uredba o podporah za brezposelne, ki se, kot že javljeno, zvišajo. Podpore pa se bodo tudi še nadalje izplačevale iz sredstev, ki jih vplačajo delavci in delodajalci. Nadomestne volitve v senat, ki bi se morale vršiti že v januarju, so razpisane za dne 6. februarja. V Slo-veniji bodo volili župani samo enega novega senatorja. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani s podružnicami vred je razpuščen radi prekoračenja delokroga. V turškem delu mesta v Sarajevu je divjal požar, ki je del te naselbine uničil. Za tujce ima baš ta del mesta silno privlačnost. 60 familij ali 120 milijonov Ame-rikancev. Ameriški notranji minister Ickes je govoril v radio za novo leto. Rekel je, da bo v 1. 1938 treba dobojevati boj med 60 bogatimi fa-milijami v državi in 120 milijoni Amerikancev. Kajti ni mogoče, da bi 120 milijonov Amerikancev živelo pod finančno' diktaturo 60 familij. 100 novih vojnih ladij grade v Angliji. 70 ljudi ubitih med kino-predstavo. V Kokamahiju na Japonskem se je v nekem kinu udrla streha med predstavo. 70 ljudi je bilo ubitih, 23 hudo, 43 pa lažje ranjenih.____________ Le svoboda nam daje mol in veselje Nemška propaganda na Balkanu. V Berlinu se dogovarjajo glede potovanja velike potujoče razstave »Delo in veselje«, ki naj obišče spomladi balkanske dežele, in sicer najprej Atene. Na poziv mednarodne centrale »Delo in veselje« sodelujejo pri posvetovanjih znani javni delavci iz javnega in privatnega življenja iz Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Romunije in Madžarske. — Nedav-no voditelj nemške delovne fronte dr. Robert Ley, ki je predsednik, pozdravil delegate na razgovoru in med njimi tudi jugoslovanskega delegata dr. Bogomila Vošnjaka in docenta beograjskega vseučilišča inž. Vasiljeviča. (Dr. B. Vošnjak je sin pokojnega rodoljuba Mihe Vošnjaka). Dr. Ley je rekel, da je njegova organizacija ustvarjajoča, ne razdirja-joča. To so pokazali uspehi kongresa v Hamburgu. Ni merodajen pri tem sistem vladavine posameznih narodov, marveč je naloga odgovornih mož, da se potrudijo, da narode dovedejo v najboljšo obliko, neglede na sredstva, ki se jih poslužujejo. »»l««1" (O tem poroča »Europska korespondencija«, ki izhaja v hrvaščini v — Berlinu). A. M. de Jone: 83 IZDAJA Otroška leta Mereyntieja Geysena Že je hotel vprašati lepo gospo, če se tudi njej tako dozdeva, toda ka ji je pogledal v obraz, je na svoje veliko začudenje opazil, da so ji visele solze na njenih dolgih, lepih trepalnicah. Tega ni mogel razumeti: Kako more nekdo jokati, ki se vozi v tako lepi kočiji in še celo na potovanju? . .. Toda ... ni izključeno: mogoče se joka od veselja! O tem je čital tudi v pravljicah, in okolščine so govorile za to, da bi kaj takega v resnici ne bilo nemogoče. Nekoliko obotavljajoč se jo je vprašal: »Ali jokaš od veselja?« Njegova ljuba gospa je napravila obraz, kakor da bi jo bil vščipnil. Ni odgovorila takoj, par-krat je požrla, potem pa se je zasmejala^ in si otirala solze iz oči. Tesnejše je privila njegovo roko k sebi in ga vprašala: »Ali je tako lepo, Mereyntje?« Dečku so žarele oči od silnega vzhičenja in gugaje se gori in doli na prožnih blazinah, je re-kel: »Mm ... da, prekrasno ... svoj živ dan se nisem še nikoli tako sijajno vozil, in ti?« »Jaz pač. .. toda tudi meni se zdi lepo in sijajno . ..« Nekoliko v dvomu jo je pogledal: čutil je, da se ji trese glas in to se mu ni dopadlo. »Ali potuješ daleč, gospa Valter?« »Da, Mereyntje, v Amsterdam. To je skoro dvakrat tako daleč kot do Rotterdama.« »Ali boš spotoma prišla kaj v Rotterdam,?« »Da, prišla bom tja.« »Potem bi pa lahko obiskala Vrča,« je predlagal Mereyntje. »Gotovo bi ga zelo veselilo.« Zamišljeno je zrla v njegove vprašujoče oči in občudovala to zvesto dušo, ki je bila vedno pripravljena dokazati prijateljem svojo udanost. Koliko časa bo ostal tak? Nežno se je branila: »To pa ne bo mogoče, Mereyntje. Sicer se bom res vozila mimo Rotterdama, toda izstopila ne bom.« »Škoda,« je odvrnil razočaran, potem je dodal: »Ali boš dolgo izostala, gospa Valter?« »Ti mi moraš reči, moja ljuba gospa,« ga je prosila Ana z resnim glasom. Mereyntje se je moral temu smejati in oblila ga je rdečica. »Ali ti to tako dobro de?« je vprašal v zadregi. »Da, Mereyntje, zelo rada čujem to.« Po kratkem oklevanju, ker se mu je zdelo to vendarle nekoliko smešno, je vprašal ponovno: »Ali boš dolgo izostala, ljuba gospa?« »Smehljaj ji je spreletel okoli tresočih se usten, toda njene modre oči, ki so se zdele v pol-temni kočiji temnočrne, so zrle mimo njega, skozi okno, v daljavo, preko v somrak zavitih zasneženih polj, nad katerimi so viseli temni, sneg obetajoči oblaki. Potem pa je rekla tiho, komaj slišno: »Da, Mereyntje . .. zelo dolgo .. . mogoče se ne vrnem nikoli več. Nenadoma se je M;ereyntje vzravnal. Široko je odprl oči in ostrmel od strahu. Nejasen občutek bolečine, ki je razjedala njeno srce, ga je vznemirjal. Ona trpi! Njegova ljuba gospa, najlepše in najkrasnejše kar je sploh poznal na svetu, je bila žalostna. Kako je bilo to mogoče? »Nikoli več?« je ponovil mehanično in z istim pritajenim glasom, kot je to rekla ona. »Nikoli? ... Ali misliš to resno?« Lepa gospa je molče prikimala. Žareče veselje v njegovih očeh je ugasnilo. Težka bolest se je prikradla v njegovo srce. Imel je čuden občutek, kakor bi se bilo v njegovi notranjosti nekaj, kar je bilo doslej tako na široko odprto, nenadoma zaprlo. Tesnejše se je stisnil k njej, kot da bi iskal pri njej pomoči; obraz uprt v njo, je vprašal skoro šepetaje: »Zakaj, ljuba gospa?« Njen odgovor je bil čuden in neverjeten; kakor tudi se mu je zdel neskladen, pa ga je vendarle za trenutek potolažil; rekla je: »Ker ni nobenega človeka, Mereyntje, ki bi me resnično ljubil.« V grlu ga je ščegetalo, da bi se bil najraje pričel smejati, toda nekaj, kar je zvenelo iz njenega glasu, ga je zadrževalo. Kljub temu mu je hudomušnost sijala iz oči, ko ji je zastavil običajno vprašanje: »To vendar lažeš?« »Ne, Mereyntje, resnico govorim,« je odgovorila lepa gospa, in kakor da bi očutila nepojmljivo zadovoljstvo, da mere svojo bolečino tako nenadoma razodeti mali, trpeči duši, je še enkrat dodala s posebnim povdarkom. »Na vsem svetu ni niti enega človeka, ki bi me resnično ljubil, zato odpotujem in ne pridem nikoli več nazaj.« (Dalje prihodnjič i Trtoovlle Trbovlje v začetku leta 1938. Pogled nazaj nam naj bo kažipot naprej V mesecu aprilu in n žrtve, ki jih doprinašajo s tem, da stalno čuvajo nad že pridobljenimi pravicami delavstva in slede razvoju, ki prinaša vedno nove naloge. Potrebno je mnogo intervencij, posvetovanj in drugih ukrepov. A o tem na drugem mestu. Delavski časopis, »Delavska Politika«, se je med delavstvom lepo razširila. Za to akcijo pa gre največ zaslug pridnim kolporterjem in soidrugom iz Maribora. Delavstvo pridno čita »Delavoa« in »Ljudski glas« kakor tudi knjige »Cankarjeve družibe« in •ovobode.. V kolikor vsled krize in dra-'ln,e. v Preteklem letu ni bilo mogoče napraviti vsega, kar bi še bilo potrebno, bomo skušali stont, letos z geslom: V vsako delavsko stanovanje naš delavski časopis, naše revije in knjige. Tako ie bilo naše delo, delo za konsolidacijo in procvit našega gibanja. Zahtevalo je mnogo nesebičnosti, požrtvovalnosti in truda, zato pa trboveljsko delavstvo ni postalo igračka raznih politič-nih špekulantov, ni postalo žrtev demago-Sije, ni zablodilo v nepremišljene »štrajke«, ki ibi za seboj zapuščali samo razvaline, do-čim gre naše delo za tem, da neprestano gradimo in ustvarjamo na temeljih, ki smo jih s trudom postavili. Mi hočemo do podrobnosti konsolidiran in močan delavski Pokret. Ni šlo žito v klasje onim, ki so sejali razdor med delavstvom, tem ^ manj jim bo šlo v bodoče, za to pa: Dramimo _ nezavedne, organizirajmo neorganizirane, ojačimo iu izpopolnimo naje gospodarske, strokovne in kulturne organizacije in razširimo naj tisk! Prevalje Zborovanje sklicuje podružnica SDSZJ dne 6. januarja s pričetkom, ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Kristana v Prevaljah, na katerem bo .poročal is. Vlndovič iz Maribora. Ker je dnevni red’ zelo vaien, ie dolžnost vseh delavcev in delavk, da se zborovanja vsi udeležijo. Družnost! Ljubljana Sestanek naročnikov „Delavske Politike44 se bo vršil v nedeljo, dne 9. t. m. s pričet- I Sestanek je važen, ker moramo ^ v no-kom ob 9. uri dopoldne v dvorani »Delavske vem letu krepko na delo, da razširimo in zfbornice«. i uveljavimo naš tisk. Maribor Mariborsko delavstvo je zaključilo staro leto z veliko prireditvijo v unionski dvorani. Prireditev je organizirala Strokovna komisija in pevska društva, včlanjena v p od z. vezi Zveze pevskih, umetniških in glais-benih društev Jugoslavije. — Zelo pester spored je nudil obiskovalcem obilo zabave. Igralci so z uprizoritvijo burke izzvali salve smeha in so svoje vloge rešili res izborno. Vseskozi posrečen je bil pevski nastop diplomatov v Ženevi 1937, ki ga je naštudirala »Grafika« pod vodstvom svojega dirigenta prof. U. Vrabca. Med tem, ko se diplomati posvetujejo, se izza odra oglaša kot referen pesem tlačenih in napadanih narodov, ki jadikovaje prosijo pomoči. Prehod iz starega v novo leto je izpolnila recitacija lepe pesnitve našega pesnika s. Antona Tanča. Ves večer je neumorno sviral orkester Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev. Po polnoči je sledil ples. Prireditev je zaključila brez incidentov. Dasi je bila ta prireditev največja ob zaključku leta, kar jih je bilo v našem mestu, je ni omenil niti en meščanski list. Iz tega primera se delavstvo zopet lahko uči, kako potreben mu je lasten tisk, ako hoče, da svet zve o njem. Socialna slika iz dežele. Te dni smo imeli priliko slišati sledečo pretresljivo zgodbo: V Maribor je prišel tam nekje f hrvatsko-slovenske meje, od Štrigove, koma’ 25 let star hrvatski kmet in prosil pravne pomoči. Pred tremi leti se je poročil z ženo, ki je bila takrat stara 15 let. Njeni stariši so bili prezadolženi na posestvu 6 oralov in da se rešijo prodaje zemlje, so poiskali ženina za 15 letno hčerko. Mlado poročeni takrat 21 letni mož, je začel garati na prezadolženem posestvu, tudi brat mu je posodil in je v treh letih odplačal najhujše upnike. Ko bi lahko malo svobodneje dihal, sta ga pa začela tožiti stara prevžitkarja. Najel si je v Mariboru advokata. Pravda je šla sem in tja in še ni rešena niti v prvi instanci pred okrožnim sodiščem. Sedaj je mlademu kmetu odpovedal še lastni advokat pooblastilo in predložil račun, po katere« znašajo dosedanji stroški nekaj čez 20.000 Din. Možakar pa ima morda doma ravno toliko, da kupi sol in kar je treba za vsakodnevno revščino, poleg vknjiženih dolgov. Ne bo torej kazalo drugega, kakor vendarle pognati domačijo na boben, samo da bosta šli sedaj po svetu kar dve rodbini, stari in nuladi. In koliko podobnih kmečkih tragedij je še na naši zemlji? Baje pa, da je tam v tistih zagorskih krajih ob sebi umljivo, da se dekleta možijo že s 15 leti. Je prej od hiše. Zagrebška iinta za goljufanje revežev. Rudolf Horvat, zasebnik iz Peker 14 se je udeležil nagradnega igranja, ki ga je priredila neka otpremna kuča »Novitas« galanterijska in nirnberška roba, Zagreb, Stross-majerov trg 8 in sicer potom »Slovenskega gospodarja«. Dne 3.1. majnika 1937 je bil Horvat obveščen od firme »Novitas«, da je zadel 1 izmed glavnih dobitkov, da pa mora za stroške tpakiranja, poštnine, liste dobitnikov in za druge stroške poslati po priloženi poštni položnici znesek Din 14.50 tekom 14 dni, ker ibi sicer izgubil pravico do dobitka. Horvat je zahtevani znesek seveda takoj .poslal, na obljubljeni dobitek pa je čakal zaman vse do konca leta in je njegov zadnji dopis na »Novitas« z dne 18. decembra 1937 pošta vrnila s pripombo »ne po-stoji više«. Horvat je zadevo prijavil policiji. Če gospodje želite... »Slovenec« bi menda rad sprožil debato o gospodarskih skrbeh, ki hudo tarejo njegovo okolico. Nimamo nič proti temu. Ako gospodje mislijo, da je tako pametno in prav, lahko začnemo. Mi se le čudimo gospodom, ki stalno zasledujejo vse, kar se na gospodarskem polju dogaja, da o tem doslej sami niso še ničesar napisali. Popravi! V stenskem koledarju »Delavske Politike« se je vrinila v oglasu pekarne Scherbaum neljuba pomota. Telefonska številka bi se morala pravilno glasiti 29-60. kar prosimo, da cenj. čitatelji uvažujejo. Poziv! Dotična oseba, ki je bodisi pomotoma ali namenoma vzela ob priliki Silvestrove prireditve v Unionu v takozvani umetniški sobi Hubertus-plašč, se poziva, da v svojem lastnem interesu plašč vrne g. Franju Goležu, Magdalenska ul. št. 19-1 in sicer do 10. t. m., ker se bo v nasprotnem slučaju proti prizadeti osebi, ki je poznana, uvedlo kazensko postopanje. Calje Predavanje v Delavski zbornici. V soboto, dne 8. januarja t. 1. bo zopet predaval v dvorani Delavske zbornice ob 8. uri zvečer s. dr. Avg. Reisman o: »Pravni zaščiti ženske«. Tožbe za nadure. V zadnji številki celjske »Nove dobe« se je po dolgem času vendar znašel učitelj, s podpisom »obrtnik«, ki je napisal članek pod gornjim naslovom, v katerem podučuje svoje tovariše, da sodišče v tožbah za nadure odločajo v prid šibkejšim, t. j. pomočnikom, in da se morajo pač nadure plačati s 50 odst. poviškom. Nadalje Opozarja vse mojstre, naj prično odtegovati polovico socialnih dajatev, ako jih še kateri plačuje sam itd. Do tu (bi bilo nekako vse v redu, če bi se siromak iza svoj poduk proti koncu članka ne bi tako nerodno izgovarjal, češ, vsega tega ne bi navajal An na to opozarjal, ako bi se ne bila razvila taka manija s tožbami za nadure, itd. Iz članka je razvidno, da je tega kasnega učitelja socialne zakonodaje očividno že moralo podučiti tudi sodišče. Člankarju priporočamo, da objavi v prihodnji številki »Nove dobe« naslednji članek, katerega lahko brez sramu podpiše s svojim pravim imenom: »Vse obrtnike obveščam, da sem svoj članek »Tožibe za nadure«, ki je izšel v zadnji številki »N. D.« objavil 16 let prepozno, vsled česar smo preko deset let dobre konjunkture krivično zaslužili s tem, da delavcem nismo plačeval: nadur. Naši pomočniki so bili prikrajšani za težke milijonske vsote in so prenašali .protizakonito krivico celih 16 let, Ker pa nas pomočniki ne morejo tožiti za svoje pravice več kakor za tri leta nazaj, bodemo sediaj v tem težkem času vladajoče brezposelnosti vsaj toliko socialni, da jim vrnemo eno četrtino protizakonito zadržanega denarja, za naprej pa plačujemo redno vsaj to, kar zakon predpisuje. Pomočniki pred vložitvijo tožbe opominjajo na plačilo. V izogib tožbe naj vsakdo, ki prejme opomin, skuša doseč' s pomočnikom ali pomožnim delavcem sporazum in naj plača brez tožbe, da si prihrani stroške. Naši pomočniki so tudi ljudje Zato ne gre, da vidimo samo sami seibe. Parola, da naj trava raste, kjer se pasejo delodajalci, naj bo za vedno zapisana pozabljenju. Oddolžili se bomo pomočnikom še posebej na ta način, 'da ne bomo več ob nedeljah, praznikih in ponoči ter z nadurnim delom izrabljali nedolžno — mladež t, j. učence za brezplačno delo itd.« Jugoslovansko akademsko društvo priredi v petek, dne 7, januarja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predavanje o Trbovljah. Predava novinar in književnik, g. Mrzel. K .predavanju vljudno vabljeni! Vstopnine ni. Delavska knjižnica odprta. Dne 3. januarja je ibi Ja odprta v prostorih Delavske zbornice knjižnica Delavske zbornice. Ta ustanova bo za delavsko izobrazbo velikega pomena, zato vabimo vse, ki se zanimajo za lepo literaturo, da se zglase in vpišejo v krog čitateljev delavske knjižnice. Vpisnina je samo Din 2 za osebo, odškodnina za knjige pa je 5000 Din. V slučaju ponovnega prestopka, poleg denarne kazni z zaporom do dveh mesecev. Kazen izreka kr. banska uprava (Inšpekcija dela). Denarne kazni se izrekajo v korist fonda za zaščito delavskih ali nameščenskih zaupnikov pri Delavski zbornici. Delovanje zaupnikov je z zakonom zaščiteno, pod nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in predpisano s »Poslovnikom o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«, katerega je ministrstvo socialne politike predpisalo na podlagi §-a 116. Zakona o zaščiti delavcev (ZR. Br. 890 IV z dne 23. decembra 1927, objavljeno v 296. številki »Službenih Novin« z dne 29. decembra 1927. j Delodajalci ne smejo odpuščati in pre- i ganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi vršenja njih dolžnosti po odred- J bab Zakona o zaščiti delavcev in Navodil za volitev in Pravilnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Opozarja se vsi volilni odbori, da so dolžni v smislu čl. 34, »Navodil« dostaviti kr. banski upravi in Delavski zbornici ves volilni materijal in zaključne zapisnike o izvedenih volitvah. Istotako so dolžni izvoljeni zaupniki, da v smislu čl, 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov sporočijo kr. banski upravi in Delavski zbornici svoje konstituiranje. Delavska zbornica bo vodila v svoji evidenci samo one izvoljene zaupnike in jim dala na razpolago potreben materijal za delovanje, ki bodo zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4 Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Delavska zbornica bo izvoljenim zaupnikom, ki so zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščnskih zaupnikov izdala posebne zaupniške legitimacije. Vsa navodila za volitev in delovanje zaupnikov, kakor tudi vse tiskovine: glasovnice, volilne kuverte in ostali volilni materija!, katerega bi rabili izvoljeni zaupniki za časa njihovega poslovanja, dobe brezplačno pri podpisani Delavski zbornici. Pozivamo vse delavce in nameščence, da na podlagi svojih z zakonom zaščitenih pravic izvolijo svoje zaupnike za leto 1938. Ljubljana, dne 22 decembra 1937, DEL. ZBORNICA V LJUBLJANI Tajnik: F. Uratnik, 1. r. Predsednik: L. Jakomin, 1. r. ■dvojenost. Zato je prva in nujna naloga, da delavsko gibanje konsolidiramo. K temu pa lahko ravno delavski centri veliko primorejo. V strokovnem pokretu nastali razdor je usoden. Priznati moramo, da je spor bolj osebnega in taktičnega, ne pa načelnega značaja, ki se stopnjuje predvsem med nekaterimi funkcionarji strokovnih organizacij. Delavstvo v obratih je enotno v svojih težnjah in zahtevah. Razdor pa vpliva tako kvarno, da delavstvo strokovne organizacije naravnost sovraži. Nima namreč tako širokega obzorja, da bi se moglo znajti v nastali situaciji. Seveda je pri tem premalo razredne zavesti, kakor tudi ne zadosti strokovne in kulturne izobrazbe. Ozdravljenje bo prišlo počasi. Po tekstilni stavki so pretekli že meseci, pa vendar doslej še ne zaznamujemo nobenega napredka v organizaciji. Prognoze, ki so glasile drugače, so se izkazale za napačne. Ukrepi, ki se napravijo v organizaciji, morajo biti delavstvu splošno razumljivi. Stopamo v novo leto! V novem letu opustimo vse one metode in taktiko, ki se je izkazala organiziranem« delavskemu pokretu škodljiva. Le tedaj bomo želi uspehe na strokovnem in kulturnem polju. Le tako bomo razširili »Delavsko Politiko« med širše množice delovnega ljudstva. Le v tem slučaju bomo vredni dela, ki smo ga dolžni vršiti za boljšo bodočnost, za socializem! Bajd. RuSfl Sankaško tekmo priredi podružnica SPD v nedeljo, dne 9. t. m. na progi Ruška koča—Ruše, Start ob 2. uri pri Ruški koči Prijavnina Din 2. Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in se priporočam JOŽE GABERŠEK krojač ________________________GRIŽE PRI CELJU RAZGLAS. Občina Hrastnik-Dol, srez Laško, razpisuje pragmatično mesto občinskega vojnega referenta. Šolska izobrazba: Popolna srednja ;di njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami o čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Služb, list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936 št, 477-6) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Hrastnik-Dol, dne 29. decembra 1937. Delavski pravni svetovalec Plačilo alimentov in porodaih stroškov (Hrastnik) Vprašanje: Nezakonski oče, ki fe »udar, noče plačevati za nezakonsko hčerko alimentov, češ da mu mora nezakonska mati prepustiti otroka. Obenem dolguje nezakonski oče še porodin-e stroške. Odgovor: Zahteva nezakonskega očeta ni utemeljena. Mati naj predlaga v imenu hčerke rubež na mezdo nezakonskega očeta. Povračilo porodnih stroškov zastara v treh letih in jih torej Vaša žena ne bo mogla iztožiti, če bo nasprotnik ugovarjal zastaranje. Veljavnost pogodbe (Leše) Vprašanje: Kupil sem hišico. Zastopnik neke zavarovalnice me je pregovoril, da sean zavaroval hišo. Naknadno sem se premislil in bi se rad dal zavarovati pri drugem zavodu, ki se mi zdi boljši. Odgovor: Pogodba, ki ste jo sklenili, je veljavna in ste obvezani plačevati zavarovalne prispevke za tolikšno dobo, kot: ste se domenili. Izstavitev od dela (Slov. Bistrica) Vprašanje: Bil sem uslužben kot delovodja. Ostal sem po mojstrovem naročilu med časom službenega razmerja večkrat po par dni doma, ker baje ni bilo dela. Vendar se je vse zgodilo brez odpovedi. Ali sem upravičen tirjati za tiste dni, ko sem bil doma, plačilo? Odgovor: Po § 220 obrtnega zakona pripada uslužbencu plača, če ni mogel opravljati službe po krivdi službodajalca. Oprostitev od takse (Štore) Vprašanje: Katera društva so omenjena v t. 3 prip. 4, tar. post. 99a taksnega zakona? Odgovor: Po tej točki taksnega zakona so izjemoma oiproščene pobiranja takse cerkveni koncerti, javne vaje Sokolskih društev in koncerti domačih pevskih in umet-niško-glasbenih društev, če se prirejajo brez plesne veselice. Oskrba tujega nezakonskega otroka (Prevalje) Vprašanje: Lansko leto sem prevzel posestvo. Na posestvu živi nezakonska hči mciega strica že 11 let, katero moram jaz sedaj oskrbovati, ker je moj stric brez posla. Zaprosil sem pri občini za podporo za otroka, ,ta mi jo je odklonila, češ da živim v dobrih razmerah in lahko kot sorodnik otroka oskrbujem, kar je tudi moja dolžnost po zakonu. Ali je temu res tako? Odgovor: Po zakonu niste dolžni skrbeti za nezakonskega otroka Vašega strica. Zavezani ste k temu le, če ste tako obvezo prevzeli ob prevzemu posestva. Seveda pa ni verjetno, da bi občina dala xa otroka kako podporo, dokler živi otrok pri Vas in Vam lahko že tudi nekaj dela, tako d!a si vsaj za hrano zasluži. V katerem razredu so zavarovane služkinje pri OUZD? Naš odgovor na zadevno vprašanje v predzadnji številki moramo popraviti v toliko, da služkinje niso zavarovane v različnih mezdnih razredih z ozirom na različno višino plače, ampak so vse služkinje, zaposlene v mestih zavarovane v četrtem mezdnem razredu, one zaposlene na deželi pa v tretjem. Srečno in veselo novo leto želita svojina cenj. odjemalcem KARL in ANTONIJA SCHWARZBARTL pekarna POBREŽJE Zrkovska cesta 1. V naše hiše za naš denar MALI OGLASI Naii21tatel|t kapa-jelo najcenefše pri ti »šJhJti h e r e n 11 li! Franc Rormnnn'oina:I.Kiir! Raji Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh wr*t. Naliči« Izbira in naiboMSl aakon. Fižol, lečo. grah nudi najceneje Sever&](omp.£jnb!jana Gosposka 5 FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cenj. ob&aatv« za izdelavo oblek za gospod« In dam« po naijnižjib dnevnih cenah. Hitra in tfolidaa izdelava. Bogata izbira modnega blafa. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ul. 14. Shramba koles čez zimo. Zahteomfe vedno hi povsod M In pedoo Iz Delavske pthorne«Mlnn.» Za konzorcij Izdaja In urejuj« Adolf Jelen ▼ Mariboru. — Ti»1ta: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru. Telefon .2324