Književnost. Letna šolska poročila. 1. Jahresbei-icbt des k. k. Staats-Obeigyinnasiuin in Laibach. Prinaša članka: ,Die geodatische Linie. Von M. Vodušek" in ,Profesor Josip Marn. Von A. Karlin". Razven ravnatelja Andreja Senekoviča je imel zavod za obvezne predmete še 27 učnih močij. Koncern šolskega leta je bilo 620 učencev, med temi 78 odličnjakov, 1. red je iinelo 394, ponavljalno preskušnjo 76, II. red 46 in III. red 24 učencev in zaradi bolezni dodatno preskušnjo 2 učenca. Slovencev je biln 490, Nemcev 126, 2 Italijina in 2 Čelia. med temi 614 katoličanov, 4 protestantje in 2 žida. 2. Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani. Uvodni članek „0 metodiškern pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko-utrakvistiških gimnazij. (Konec.) Anton Štritof". Za obvezne predmete ravnatelj Franč. Wiesthaler in \2 urJnib niočij. Koncem leta 357 učencev, vsi Slovenci in katoličani. Spričevalo z odliko je dobilo 44, I. red 236, II. red 31, III. red 6 učencev, ponavljalna preskušnja se je dovolila 39 in dodatna zaradi bolezni 1 učencu. 3. Letno izvestjec. kr. obrtne strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani. K načelni sliki članek ,,Vrata iz leta 1638 v Kranji, Ivan Šubic". Učiteljstvo: ravnatelj J. Šubic, 5 stiokovnih učiteljev, katehet in 3 delovodje. Število frekventantov koncem leta 102. Klasifikacija rednih učencev: uspeh povoljen 38, nepovoljen 8, ponavljalno preskušnjo 3, neizprašan 1, odbodno spričevalo 10, Slovencev 68, Nemca 2, vsi katoličanje. 4. Letno izvestje c. kr. obitne stiokovne šole za u metno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani. Bavnatelj J. Šubic, katehet in 5 učnih močij. Koncern leta 52 obiskovalk. Pri 26 rednih učenkah uspeb povoljen, pri 2 nepovoijen, s pnnavljalno preskušnjo 1, neizprašana 1. Slovenk je bilo 45, Nemk 13, 2 Poljakinji in 1 Hrvatica; po veii 60 katoličank in 1 židinja. 5. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske in olirtne prip ravl jal ne šole v Ljubljani. Članek ,Tristoletnica zmage pri Sisku. Ivan Bele. (Ta članek je v vseh slovenskib Ijubljanskih poročilih.) Šolski voditelj Andrej Žumer, kalebet in 8 učiteljev. Koncein leta 465 učencev, vere vsi katoliške, 364 Slovencev in I Nemec. Za višji razred sposobnib 348, nesposobnil. 114, neizprašani so ostali 3 učenci. — Obrtna pripravljalna šola je imela k. 1. 126 učencev, vsi katoličani, po narodnosti 2 Nemca, drugi Slovenci. 6. Letno poročilo II. inestne petrazredne deške ljudske šole, obrtne priprav- ijalnice in šolske delarne v Ljubljani. Voditelj Fr. Raktelj, katehet in 10 učiteljev. Koncem leta 537 učencev, po veri 536 katoličanov in 1 piavoslaven, 532 Slovencev, 3 Nemci, 2 Srba. Za višji razred sposobnib 379, nesposobnili 150. neizprašanib 11. — Obrtna pripravljalna šola štela je koncem leta 151 učencev. — Solska delarna: Voditelj Fr. Raktelj jii 2 ueitelja. Učeneev je bilo 28. 7. Letno pornčilo n>estne osemraz redne dekliške Ijudske šole v Ljubljani. Nadučiteljica Julija Moos, katehet in 7 učiteljic. Koncem leta 376 ui-enk. Vere vse katoliške, Slovenk 3(i3. Nemk 13. Za višji razred sposobnih 307, nesposobnib 63. neizprašanih 6. 8. Jabresbericht der fiinfclassigen stadtischen deutschen Madchen-Volksschule in Laihacb. Voditeljica Alojzija Bauer, katehet in 7 učiteljic. Koncein leta 350 učenk, 343 katoličank, 2 protestantinji in 5 židinj. Imed teh govorilo je sarno nemčko 62, samo sluvensko 7 učenk, druge slovensko in nemško. Za višji razred sposobnih 284. nesposobnib 48, neizprašanih 18. 9. Letno poročilo Uršulinskih dekliškib šol v Ljubljani. Voditeljica Antonija Murgel, 2 katebeta, poučevale so izprašane učiteljice iz reda sv. Uršule. I. Olroški vrtec je obiskovalo 56 deklic. II. Vnanja osemrazredna šola. Konceni leta 610 učenk in sioer 552 Slnvenk. 50 Nemk. 4 Ilalijanke. 1 Hrva- tiea in 3 Gehinje. Za višji razred sposobnib 46'!, nesposolmih 139. neizprašanili 8. (Dalje prih.) Gilavne oblike zomeljskeg-a povrSja. Marijiva tvrdkn Kleinniayr- Bambei-g je izdala pod tem naslovorn v slovenskem prevodu znano učilo, ki je bilo p.» mnogili šolah že do sedaj udomačeno. Res je, da nain ta tabla ne predočuje vseli pojmov, ki so opisani v navadnib zemljepisnib knjigah, vendei- je to, kar nam ona podaje, tako razlofno in jasno, da si mora učenec koj ustvariti pravo podobo o posaineznib prednietili. Zlasti morje v dotiku se suho zemljo je kaj razločno in poučljivo predstnvljeno. Glede sl<>venske prestave bndi omeiijeno, da je porabljena Jesenkova tenninologija. Le za ,Nadelwald" je vpeljan izraz jelovje (mesto ,šilovje") in za .Laulnvald" šuma (mesto Jislniki", kakor piše Jesenko). Cone lemu koristneinu ueilu glej Uč. Tov. št. 21. Nobena ljudska šola naj lii ne bila brez njfiga.