80 let Papirniškega pihalnega orkestra
Osendcset let mineva odlcar je nekaj elanov sociaMemokratskega društva papjrnttkii dehvcev, ki je takrat združcvalo napredno detav-stvo, ustanovilo svojo godbo. V začetku je štela dvanajsl članov, inš-trumente pa so nabaviB v Gradcu. Namen godbe je bil sodelovati na vseh debmkii in podobnih prireditvah. Kljub velikim političnim. ma-lerialnim. prostorskim in kadrovskim težavam je godba skoz deset-letja nazadržno širilasvoje vrste.se izpopolnjevala in vse bolj dobivala svoj družbenopoblični pomen.
To se je predvsem odrazilo marca 1942, ko so godbeniki sklenili prenehati z glasbenim delovanjem. Takratni predsed-nik in dirigent Feliks Svetek je godbenikom razložil. da med okupacijo godba ne more obsta-jati, ne da bi se kompromitirala z javnimi nastopi. Odločitev jc utemeljilzbesedami: »Čas.kiga preživljamo. je težak in ni v skladu z delovanjcm godbe. Ko se bodo umaknili okupatorjevi vnjaki. bomo spet zaigrali. Do tedaj pa tudi godbe nočem več poslušati.« Za zaključck je godba zaigraJa koračnico S\q-vencec. Srb, Hrvat. Skupinanav-zočih italijanskih vojakov je plo-skala, godbeniki pa so solznih oči nastopili svoj kulturni molk.
V partizane jc odšlo enajst godbenikov, od katerih se jih šest ni vrnilo.
Takoj po vojni, že maja 1945. je Feliks Svetek ponovno formi-ral godbo. Od takrat delovanje godbe ni bilo več prekin jeno, leta 1963 pa se je preimenovala v Pa-pirniški pihalni orkester Vevče. To je edini tovrstni orkester v
naši občini. Posluje v skladu s svojim pravilnikom in poslovni-kom. Organizacijsko vodi orke-ster upravni odbor z predsedni-kom na čelu. Delo upravnega odbora nadzira nadzorni odbor. za disciplino pa skrbi disciplinska komisija.
Tchnično vodstvo je v rokah dirigenta. pri dclu pa mu poma-gajo predvodnik in vodje skupin. Tako popolna organizaci ja omo-goča obvladovanjc obsežnega dela in težav. s katerimi se sre-čuje orkestcr. O obsežnosti dela nazorno govori podatek. da je imelorkestervpreteklemletu 71 nastopov na družbenopolitičnih manifestaicijah. športnih in kul-turnih prireditvah. žalnih ko-memoracijah in raznih koncer-tih.
Posebno vclja omeniti zclo za-htevni koncert ob svečani manifcsta-ciji Kultura in rcvolucija 25. novem-bra ll>7<> vCelju in Zagorju. Pcisnela in predvajala ga je tudi RTV Ljub-ljana.
Za izvajanjo tako različnih pro-gramov jo troba ncnchno vaditi.Or-kcster je imcl v prctcklcm lctu 80 vaj. Zaradi tako vclikc obremenje-nosti pa jo jasno. da so obvcznosti članov krcpko proraslc ravcn konjič-ka. Za uspešno delovanje orkestra jc pok-g osnovnih možnosti potrebna velika odgovornost in požrtvoval-nost. skratka velik entuziazem vscga 55-članskega kolcktiva.
Kljub temu. da spada orkester med večje ansamblc. jc skrb za pod-mladek cna glavnih in ncnehnih nalog vodstva.
V orkcstcr je vključenih 20 pionir-jev in mladincev. Njim je namenjena šc posebna skrb. saj morajo poleg glasbenih veščin pridobiti tudi drugc. našim družbenim normam ustrcznc lastnosti.
Posebno pomembno je šolanje mladih glasbenikov. Tesno s<xJclu-jcmo z glasbeno šolo Moste-Polje in predvsem v oddelku v-Polju sc šola 20 učencev. od katerih je 12 žc vklju-čenih v orkester. Kljub temu. dasoza šolanje potrebna dokajšnja finančna srcdstva. kaže to dejavnost še razširi-ti. Računati je namreč treba tudi z osipom in samo rnnožičnost lahki) zagotovi dovolj ustrcznih g<xlbeni-kov. ki so pognj za hitrejši naprcdek in dvig kakovosti igranja.
V   orkester  so  vključeni   učcnci osnovnih šol. dijaki, študcntjc. dc-lavci in tehniki. nckaj pa jih ima fa-kultetno izobrazbo.
Predanost giasbi vso to pisano pa-lcto združujo v homogeno ecloto. Med že omenjcnc osnovnc pogoji-spadajo dokajšnja niaterialna in fi-nančna sredstva. Orkester potrcbu jc prcstor. ustrczni inventar. arhiv. inš-trumente. uniformc. sredstva za diri-gcnta. nadnmcMila za razne stroške. ki jih imajočlani vzvezi znastopi.za šolanjc učcnccv in raznc rcžijskc stroške.
Scdcž orkostra jc žc vrsto let v godbcncm domu na Vevčah. Odsto-pi la mu ga jc Papi mica Vcvčc v brcz-plačno uporabo. Poleg tcga je imcla papirnica v prcteklih lctih vcdno vc-liko razumcvanja za potrcbc orke-stra in posebno ob vcč jih nabavah iz-datno finančno sodelovala. V zad-n jem času pa |e tudi na tcm področ ju
čutiti stabilizacijske ukrepe.
Orkestcr bi se moral vzdržcvati predvsem zobčasnim programom pri zvczi kulturnih organizacij Moste-Polje. Vendar žal ni tako. Lani je or-kcster prejcl 100.000 din. kar ni za-dostovalo niti za šnlnino učencem in plačilo dirigentu. Seveda pa tudi ZKO razpolaga le z omejenimi sred-stvi. porabnikov pa je veliko. Ostanc pa dejstvd, da potrebuje orkestcr za svojo dejavnost letno približno 500.000 din in da si mora razliko pri-služiti s honorarnimi nastopi. To pa <irkcstru onemogoča vsaj dclno izbiro nast(ip<w. gostcivanj ipd. Pre-vcliko štcvilo nastopov tudi ncga-tivno vpliva na študij. Nikakor nc bi smcli dovoliti. da bi ta problcmatika zavzcla prevclikc širino in ogrozila delovanjc (inkcstra ali colo zman jšala entuziazem članstva.
Sevcda pa nc kažc biti prcvoč čr-nogled in žcljc in hotenja orkestra za srcdn jeročno (ibdobjc so žc začrtana.
Prizadevali si bumo predvsem za:
—  nenehno dviganje kakovostne ravni orfcestra, da bi lahko ietno izva-jali tri zahtevne koncerte z razfičnim programom.
—  nadaljnje izpopolnjevanjc pa-radne formacije.
—  ustanovilev slalne bobnarske skupaie.
—  vzgnjo novih godbenikov.
—  vzdiževanje in dopolnjevanjc uniform.
—  vsaj delni nakup novih inštru-mentov,
—  stalno dopolnjevanje potreb-ncga nutranjega arhiva in
—  zadovoljevanje   poireb   naše družbe po tovrstni dejavnosti.
Za urcsničcvanje tcga pa bo vse-kakor potreben tudi dobcr družbcni posluh. Papirniški pihalni orkcstcr jc naši družbi potreben in to s svojim marljivim dclom nenchno dokazujc. Za uspcšno dehi je tovariš Tito orkc-ster odlikoval z redom zaslug za narod s srcbrnimi žarki. SZDL Ljub-Ijana pa jc p<xlelila orkcstru srcbrni znak OK
Svoj visoki jubilej b<> orkester praznoval 20. junija ob 19. uri v kul-turnem domu na Vevčah s slavnost-nim koncertom.
VIKTOR KRESNIK