USTANOVNA   SEJA   KONFERENCE   MLADIH IZ KRAJČVNIH SKUPNOSTI
Vključiti se v življenje KS
Nova ustava, sprejeta lani, je krajevno skupnost opredeli-la kot temeljno družbenoeko-nomsko skupnost in ji s tem podelila novo, ustreznejšo vlo-go. Tako to sedaj ni več, kot je pogostoma v preteklosti bi-la, le podaljšana roka občinske uprave. V okviru krajevne skupnosti se sedaj povezujejo krajani in delovni ljudje iz TO?D v krajevni skupnosti, da. ,na oshovi skupnih progra-mov in z združevanjem dela in sredstev zadovoljijo vse ti-ste interese, ki se v okviru krajevne skupnosti  pojavljajo:
V  to žlvljenje se, kot del te skupnosti, seveda vključuje tu-di mladina. Ne vključuje pa se neorganizirana in nepripravlje-na, temveč v okvirii svoje druž-benopolitifine organizacije, Zve-ze socialdstične mladine Slove-nije. V ta namen so v krajev-nih   skupnostdh,   tako   kot   v TOZD, šolah, domovih in dru-god, ustanovljene osnovne or-ganizacije ZSMS.
V  okviru teh osnovnih orga-nizacij  se mladd spoznavajo z družbenopolitičnim delovanjera tako  preko   teoretičnega  izob-raževanja kot s praktičnim de-
lom. Osnovna organizacija je tudi pobudndk in pogosto orga-nizator interesnega delovanja mladih ter povezovalec vseh ti-stih družbenih organdzacij in društev, v katerih delujejo mladi.     ¦
Delo v osnovni organizaciji pa je tudi šola samoupravlja-nja, saj se v okviru le-te ali preko nje mladi vključujejo v vse organe krajevne samoupra-ve in tako v praksi uresničuje-jo stališča svoje organizacije in naše celotne dr\ižbe.
To je bilo nekaj uvodnih mi-sli, podanih na ustanovni seji mladih iz krajevnih skupnosti, kd je bila sklicana na potoudo oisnovnih organizacdj ŽSMS' dz krajevnih skupnosti in občin-ske konference ZSMS Ljublja-na-Center.
Na seji sta bila ižvoljena predsednik in sekretar konfe-rence ter dvanajstčlansko pred-sedstvo, v katerem je zastopa-nih vseh osem osnovnih orga-nizaeij iz krajevnih skupnostd ter delegati KMD KMI in ko-ordinacijskega sveta družbenih" organizacij pri OK ZSMS.
V razpravi, ki je sledila, so prisotni obravnavali predvsem vključevanje mladih v osnovne
organdzacije, organiziranje pro-stega časa preko interesnih de-javnosti, ki na,j podo združene v okviru družbenih centrov v krajevnih skupnostih ter vklju-čevanje mladih v pripravo pla-nov krajevnih skupnosti. Pri tem je bilo sprejeto ,stališče, da morajo mladi v krajevndh skupnostih Stremefci za tem, da se čvrstijo socialne vezi med mladino po end strani in po drugi med vsemi krajani in delovnimi ljudmi v krajevnih skupnostih. Poleg tega je po-trebno čimprejšnje evidentira-nje potreb po družbenih objek-tih dn iskanje ustreznih pro-storov, ki so sedaj še neizkori-ščeni in ki naj bi služili razvi-janju dnteresnih dejavnosti.
Izobraževanje naj bi poteka-lo na več načinov, je bilo še poudarjeno, tako v obliki pre-davanj, debatnih večerov, kot tudi preko različnih manifesta-tivnih obldk, kot so pohodi in podobno.
Poleg teh so prlsotni navedli še mnogo nalog, ki jih imajo osnovne organlzacije ZSMS y krajevndh skupnostih pa tudi naloge, ki jih te rešujejp v okvi-ru  konference  mladih* in  KS.
M. J.