večji bo propagandm fond, temveč se bo lahko storilo na tem poiju. Viiiarski in sadjarski odsfk Maribcr. Iz južnega alkoholnega trga. skimi proizvodi konkurirati na evropskem tržHču. Glede bodočnosti je odvisna važaost konkurence od konmie  letine, ureditve prometa in organizacije svinjske indu strije. Svinjsko industrijo bi se dalo pri nas bolje or ganizirati potom okrajnih poljedeiskih zadrug, ki so se= Tedini trg, na katerem padajo cene, je pri uas tr- sicer P°. V0Jn- pojavile v znatnem številu, a jih ovirajo** goviaa z vinom po južnih krajih. Pri južnih vinograd- v razvoju prometne aeprilike. Ako bi bila enkrat gotora nikih se opaža pomanjkanje denarja, izvoza in dobrih jadranska železnica, potem bi tudi lahko govorili o mleiošnjih vin. Nova južna vina so zelo slaba, se kaj rada četku procvita in razmaha naše svinjske industrije. Jupokvarijo in za nje ni kupcev. V okolici Zagreba se goslovanska svinjercja bo gotovo tekoin let odločeyala dobi letošnje vino po 2.50 do 3 din., v Vršcu po 1.50 do glede svinjskega trga v Evropi, a do te odločujoče stop-2 din. Stara vina so mnogo dražja in se plačujejo po nje se bo povspela počasi. Amerikanska izvozna trgokakovosti 4.50 do 8 din. Dalmatinska vina so po 3 do v'na masti in slanine bo dobila v bližnji bodočnosti naj- — - — - — ¦— -— - — ^—«.4 ^^ «*. kj \j ^^ ^k **^ 3.50 din. Glede prevoza južnih vin po železnici je zelo nevarnejšega slaba in rabi 1 vinski vagon iz Bakra v Dalmaciji do  svinjska indi Zagreba 3 do 4 mesece. O kakem izvozu naših vin ni niti govora. Pucljeva vinska pogodba s Čehoslovakijo je ostala sarao na papirju, mi sicer pijcmo češko pivo. čehl pa rajši pijejo madžarska ter italijanska vin, ki so za nje mnogo cenejša od naših. Dobro slavonsko siivovko plačujejo pa 28 do 39 din. konkurenta in ta bo — industiija. jugoslovanska Nekaj o naši svinjereji. Iz zagrebškega živinskega trga. živinske ceae na zagrebškem trgu so se zelo utrdile h) močno posko-čile. Kakor hitro je tako močno paceh riinar, so si nabavili trgovci iz inozemstva našo ceno va— luto, z našo ceno valuto kupujejo naše živo blago in tako dvigajo živiaske cene. V zadnjem času se iz naše dr žave izvaža veliko mesnatih m debelih svinj. Naš živin- Zagrebški list «Obzor« je prinesel zanimive vrste o  ski trg so preplavili kupci iz Dunaja, Nem&je in Frananjereji v naši državi, katere ho-čemo ponuditi našim  cije. Franciia prenoveduie uvoz živih svini. Da iih do- \i poglavjd o narodnem gospodarst^/u. Propaganda naših vin. V zadnji seji vinarskega in sadjarskega odseka JKmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru (13. januarja 1923), kot one institucije v Sloveniji, ki se največ briga *a interese našega vinarstva, se je med drugim sklenilo izvoliti pododsek za propagando naših vin v tu- in inozemstvu ter ustanoviti v svrho kritja iz tega povoda naraslih stroškov posebni «propagandni foad.« Propagandni pododsek ima pred vsem nalogo, da oskrbi brošurico z natančnim popisom vseh naših vinskih okolišev, najznameaitejših vinskih vrhov ter najznamenitejših vrst aaših vin, s slikami glavnih krajev naše vinorodne pokrajine in posameznih najlepših objektov, vinskih kleti, vinskih stiskalnic itd- Brošurica, namenjena tujcem, pred vsem vinskim kupcem in drugim vin,kim iateresentom, bi naj bila nekak vodnik po nakm vinogorju in bo morala torej vsebovati vse, kar bi zamcglo služiti v propagando naših vin, torej tudi natančne naslove vseh znamenitejših vinogradnikov, vinarskih društev in zadrug ter vinskih trgovcev, ia se bo tedaj morala dati tiskati v večih jezikih, pred vsem v nemškem ia češkem in v večji nakladi. Nadalje je odsek skleail prepustiti kot temelj imenovanemu propagandnemu fondu iz svoje imovine znesek 20.000 din. Ker se pa s tem zneskom nikakor ne bo dalo doseči postavljeaega cilja, se odsek obrača tcm potom na vse p. n. korporacije in društva, kakor tudi na posamezne gg. vinogradnike in druge ličnosti, ki jim je prospeh in procvit našega vinogradništva na srcu, s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh za ustanovljeni propagandni fond. Naloga propagandnega pododscka bo nadalje, da skrbi tudi drugačc za reklamo za naša vina, potom reklamnih člankov po tu- in inozemskih časopisih, potom lepakov itd., sploh, da podvzame vse korake, ki bi zamogli služiti v s-,Tho boljšega spoznavanja naših vin in nam dovesti novih kupcev za naše vinske produkte. Čim svmjereji cenj. čitateljem ia naročnikom: Se pred preobratom je bila Srbija važea in naravnost odločujoč činitelj v medaarodai trgovini s svinjskimi proizrodi; sedaj pa je poklicaaa Jugoslavija, da daje smernice za srednje-evropski svinjski trg. Skoro 40 odstotkov zemlje v naši državi je obdelane s koruzo, a moramo tudi pomisliti ua lugoslovanske bukove ter hrastove gozdove, ki dajejo žira ia želoda, ki je tečna svinjska hrana. Jugoslavija je ediaa država v celi Evropi, ki lahko vzreja sviaje tako poceni s koruzo, žirom in želodom, kakor n. pr. samo amerikanske Zedinjene države. Ako še upoštevamo aaravne prednosti in bližino Jugoslavije s sosednimi tržišči, ki so vsa cije. Francija prepoveduje uvoz živih svinj, pa jih po koljcjo na meji v Nemčiji in jih uvažajo na Francosko v zaklanem stanju. Samo dunajska tvrdka Saborskjr je kupila pri aas 2000 komadov svinj. Naše tvorniee z mes nimi izdeiki, ki delajo za iz\'oz, komaj in komaj vzdržujejo konkureaco inozemskih finn ia podjetij. Mastaim svinjam so poskočile cene na 22 do 23 din., cene inesaatim svinjam so se dvignile na 22 do 26 din. Tudi za trgovino z govejo živiao je prišel ugoden čas in bodo začeli v Zagrebu trgovati z govedo na debelo in drobno. Domači brvatski živinorejci še sicer ne c^mijo svoje živine na sejm, pač y& je na prodaj dovoij bosanskik volov, za katere se plača 7 do 8 din. za 1 kg žive težerZa leleta plačujejo v Zagrebu 12^0 do 15 din. navezana aa uvoz svinjskih proizvodov iz naše države, kakor: Avstrija, Čehoslovaška, Italija ter Nemčija, lah-  Zagrcbški žitni trg. ko rcčemo, da je Jugoslavija glede svinjske trgoviae še Vsled naglega padca dinarja so se žitne cene dvigna boljšem kot Zedmjene države.  nile> posebno se je poživila trgovina z belo moko, kile tn vseh ravnokar naštetih prednostih pa tudi v  zadnje dni izvaža v znatni meri v Avstrijo. Cena piei svmjski trgovini ni pnčakovati v bliinii bodičnosti nici se je tudi dvignila, a večjih pšeničnih kupčij se ne sklepa, ker upajo producenti, da se bodo pšenične cene še bolj zvišale. Kakor hitro se je začel v sredini minnlega tedna popravljati dinar, zastala je radi valutne negotovosti celotna žitna trgovina. Žitae robe je vedno reč . - - . - - jna trgu, a kupci ne kupujejo radi valutne nesigurnosti. tudi pozabiti, da smo v državi, kjer vladajo najbolj sla- Na skakaaje žitnih cen so tudi vplivali snežni meteži, be m neurejene prometne razmere. Koruza, ki je pri nas ki so onemogočili* izvoz žitne robe iz nekaterih kraiev. glavni žitai produkt, se bolj uporabha kot prehraaa za r.- • i i* « »i • i > J f- j; , , r \x ,- »i • i x . • Pseaico so kupovaU začetkom mmuleca tedna po-, ljudi kakor pa za ščetince. Ako je koruzna žetev pn |m se . d . . P , na ^ « dl JJ nas dobra, potem dobijo svinje tudi svoj del od preobi- 4?5 Sed j se fWj ccnafa mej 4? ^ ^jsofječmen lice, sicar pa mč ah y«j zelo malo. Svmjereja na Dan- j8Q ^ u 6Q ^ do Za . jedmenom ni skem, kjer je poljedelska mdustnja v ceh Evropi orga- jveiLga ianiianja. Cena rži je 400, oves pa koleba med nizirana najbolje, je popolnoma neodvisna od doma-«- J^ Hin rL* t™,,,! J ni *»!,« H.i^r.o ^ JZ !naši svinjski trgovini ni pričakovati v bližnji bockčnosti velikega razmaha in to pa radi tega, ker jugoslovanska sviajska iadustrija je še do danes popolnoma neorganizirana. Pri nas nimamo dobro urejeaih klavaic, ne pravih ledenic in ravno vsi ti nedostatki so žalostna dejstva, ki zavirajo našo svinjsko industrijo. Ne smemo pa čega žitnega proizvoda in se vsa koruza za svinjerejo uvaža. Pri naših skrajno slabih prometnih razmerah pa je nara-nost izključeno, da bi se koruza kot prehrana za svinjo nvažala od drugod. Statističai popis od aprila 1922 beleži, da je bilo tedaj v Jugoslaviji 3,087.020 sviaj napram 3,283.135 aprila leta 1921. Po siužbenih podatkib pa je to število v nadaljnih mesecih še znataejše padalo, ker se je pričakovalo od koruzne žetve zelo malo. Povrh je še vrgla beograjska vlada na izvoz koruze tako visoko carino, da je prodaja naše koruze v inozemstvo povsem prestala. Celo ameriknnska mast se že uvaža k nam dokaj časa in prodaje vrednejše nego naša. Izvoz svinjskih pro- | izvodov iz Jugoslavije bo v drugi polovici tega leta silno omejen radi visokih izvoznih carinSrbijansko svinjsko industrijo, o kateri so pričakovali, da bo po končani vojni vzcvetela, je zadržala v razmabu dveletna slaba koruzna žetev in radi toga ne moremo s svojimi svinj- 295 do 300 din. Cena komzi se ni tako dvigniia kot pšenici ter moki. Stare koruze ne kupujejo, ker je sploh. predraga. Zadnji čas se je zelo razvila trgtrvina z umetno posušeno koruzo, a do pravega razmaha se tudi ta trgovina ne more povspeti radi slabih prometnih razmer. Sicer je obljubila želcznica razne ugodnosti glede hitrejšega prevoza koruze, a vse to je ostalo samo n»> papirju in se v resnici ne izvršuje. Stara koruza je po 290 do 320 din., suha po 290 do 300, umetno posušena^ pa po 235 do 250 din. Minulo nedeljo je bila prvovrstna moka po 7 din., a že v pondeljek se je d\ignila cena na 7.50 din. Največ moke se je prodalo za izvoz v Avstrijo.. Slabejša moka glede prodaje radi izvoza v Avstrijo sploh ni prišla v posiev. Sedaj pa, ko dinar :opet raste, naša. moka ne bo prišla za izvoz v poštev. i