O m eniti je treb a še način razlik o v an ja k u ltu rn ih plasti. A vtor sam pravi, d a jih je bilo precej težavno razlikovati, k e r p ra v ih plasti sploh ni bilo in so bili arftefak ti le več ali m anj raztreseni v grušču. V bližini n a j­ dišča je m ed gruščem ogrom no krem enčev n ajra zličn e jših zvrsti in barv. To je olajšalo razlikovanje, k e r so naseljenci razn ih k u ltu r u p o rab ljali zm erom skoraj le eno samo vrsto krem ena. N ajbolj se je avtor p ri tem o p iral n a tipološke razlike. Središče naselitve je bilo v razn ih plasteh na različnih m estih pod abrijem . N ek aj opore so dali vm es ležeči deli po­ ru šen eg a stropa in končno tu d i b arv a grušča. K tem u bi pripom nili, da je n evarno in dvorezno, upoštevati tipologijo že p ri izkopavanjih. Središče naselitve pride v poštev samo p ri popolnom a horizontalnih plasteh ali pa p ri točnem poznanju poteka plasti, sa j im am o prim ere, da je ista k u ltu rn a p la st že v m ajhni razd alji v zelo različnih višinah. P ri opisani situaciji so p rav gotovo osebni vtisi ig rali p recejšn jo vlogo. P ri p rim e rja v i z drugim i najdišči S irije in P alestin e (VI. poglavje) se ozira av to r predvsem na najdišče K arm el. Tudi v tem najdišču so bile razm ere podobne jabrudskim , dolgotrajna n aseljen o st in še večja m nožina artefak to v . D elitev k u ltu rn ih plasti pa ni b ila izvedena tak o na drobno kot v Jab ru d u . V erjetno zaradi teg a tu d i nista bila u g o to v ljen a ja b ru d ien in p raau rig n acien , m edtem ko se ostale k u ltu re p rec ej ujem ajo. A vtor se p o sta v lja n a stališče, da sta tu d i tam oba zastopana in le pom ešana med ostali inventar, k e r ni bila delitev izvedena že p ri izkopavanju. V zadnjem poglavju se ne spušča v podrobno p rim erjav o z evrop­ skim i najdišči, am pak d a je le v širokih potezah p rim e rja v o razvoja obeh delov sveta in svoje poglede n a izvor, p rem ik an je in m edsebojno vplivanje poedinih kultur. N a m nogih m estih p rid e do izraza že lja in p o treb a novih n ajd b na B alkanskem polotoku. K er obsega naša držav a v elik del tega, nam p rip ad a naloga, da z novim i o d k ritji izpolnim o to praznino. M R H I. SPELEOLOŠKI KONGRES JUGOSLAVIJE O d 21. do 24. ja n u a rja 1954 je bil v P ostojni p rv i kongres jugoslovan­ sk ih speleologov. Na kongresu so sodelovali stro k o v n ja k i n ajrazličn ejših panog v zvezi s proučevanjem k rašk ih pojavov. Po uvodnem govoru in pozdravih so p re d a v a te lji podali zgodovino speleološkega u d ejstv o v an ja v posam eznih republikah. O prvem m ed­ narodnem kongresu speleologov v P arizu je re fe rira l dr. Savnik, o m ed­ n aro d n i konferenci v F ra n k fu rtu p a dr. Roglić. V strokovnem delu kon­ g resa je prvi predaval ak ad em ik dr. M elik o k rašk ih p o ljih v pleistocenu, k a te rih naplavine pričajo o to p lejših obdobjih te d a n je g a časa in velikih je z e rih te r m očvirjih n a k rasu . P oudaril je važnost razisk o v an ja k rašk ih nap lav in za m elioracijska in hid ro teh n ičn a dela n a k rasu . R eferat o jam ah U čke in Č ičarije je imel M irko Malez. P roblem p re sk rb o v a n ja obm orskega in otoškega prebivalstva s p itno vodo je o b rav n av al dr. M ilojevič n a pod­ lag i p ro u čev an ja slankastih izvirov n a K orčuli te r polotoku Pelješcu. O geoloških problem ih n o tra n jsk e g a in p rim o rsk eg a k ra sa je govoril M. P le­ ničar. V p rašan je visokogorskega k rasa, k i ga bo tre b a šele začeti siste­ m atično proučevati, je postavil prof. P. K unaver. Inž. D raškoci iz S vilajnca je p red a v al o breznih in ja m a h na p o v irju Resave, p rito k a reke M orave. T ehniko razisk o v an ja jam je razlagal asisten t F ra n ce H ribar. V pra­ š a n ja hidrotehničnih del v zvezi z vodnim gospodarstvom k rasa sta ob­ rav n a v ala p red a v ate lja inž. Stefančič in inž. Jenko. Z uporabo geofizičnih m etod p ri raziskovanju ja m je seznanil prisotne inž. M iklič. Inž. H rovat je p red a v al o delovanju eksogenih sil n a kraško površino. V biološko-arheološki sekciji je predaval akadem ik dr. H adži o jam ski favni, k i je silno zanim iva, k e r so v tem nem podzem lju našle zatočišče številne živalske vrste, ki so na površini že davno izginile. O jam ski flori je pred av al prof. Tomažič; v k o referatu je dr. B u dnarjeva poudarila važ­ nost palinologije za u g o ta v lja n je n ek d an je vegetacije, ki nam služi p ri pro u čev an ju živ ljen ja davnih jam skih prebivalcev. O tem sta p red av ala dr. B rodar in dr. Korošec. Prof. B rodar je naglasil važnost speleoprahistorije v okviru speleo­ logije, saj so bile jam e p rv a človeška bivališča. Po ostankih, ki jih n a j­ dem o v jam ah, lahko razberem o k u ltu rn i razv o j človeka stare kam ene dobe ali paleolitika. Do danes so raziskovanja toliko napredovala, da lahko trdim o vsaj za k raške predele severozahodne Jugoslavije, da jih je n a ­ seljev al ledenodobni človek v različnih fazah ledene dobe. Že pred koncem p re jšn je g a stoletja so izkopavali v naših jam ah, a so našli le paleontološke ostanke. Možno je, da je kdo, n. pr. dr. Moser, zadel v k a te ri od izkopanih jam tudi na paleolitske ostanke, gotovo pa ni. M a­ te rial, kolikor ni sploh izgubljen, je brez v sakih podatkov in zato brez vrednosti. P rva zanesljiva najd b a paleolitske kam ene in d u strije je b ila v ja m i Pod kalom. O pisal jo je n a jp re j M ochi leta 1911 in jo u v rstil v m la jši paleolitik v aurignacien, ki je po te d a n jih n az iran jih spadal že v dobo um ika w ürm ske poledenitve. Kot drugo n ajd b o je pred prvo sve­ tovno vojno odkril Th. Korm os kostno k u ltu ro p ri L okvah nad D elnicam i. D anes vemo, da pripada aurignacienu, in sicer olševski kulturi, ta k ra t jo je p a pripisal m agdalénienu. Pod italijansko okupacijo med obem a v o jn am a so se v jam i Pod kalom vršila še nova izkopavanja. Počasi je prevladalo m nenje, da k u l­ tu ra ni aurignaška, tem več m oustérienska in sicer alpski m oustérien. Že le ta 1932 je dr. A nelli n ap ra v il n e k a j sond v B etalovem spodm olu p ri Postojni. K ulturne ostanke, ki jih je našel, je p rip isal neolitiku. P ozneje je kopal nekoliko globlje in zadel na pleistocenske plasti s paleolitsko k u ltu ro . V ojna je n a d a ljn je delo preprečila. R ezultati tudi niso bili n ik je r objavljeni. Po osvoboditvi je bilo treb a začeto delo n ad aljev ati. Šestletna izko­ p a v a n ja so bila bogato poplačana. G lede na k u ltu rn o ostalino, favnistične in rastlinske ostanke B etalovega spodmola, m orem o sklepati, da je b il naš k ra s naseljen tako v starejšem k akor tudi v m lajšem paleolitiku, in sicer od riške poledenitve p rek o rissw ürm ske m edledene dobe še v vseh fazah zad n je w ürm ske poledenitve te r še po n je j. P ri drugih izkopavanjih so b ile po osvoboditvi o d k rite še štiri druge paleolitske postaje; O toška jam a, P ostojnska jam a, Županov spodmol in P arsk a golobina. Zato lahko danes že upravičeno govorim o o kraškem paleolitiku. O m lajših k u ltu ra h v jam ah je govoril d a lje prof. Korošec in d ejal, da je po končani sta re jši kam eni dobi človek ponovno tra jn o naselil jam e šele v starejšem neolitiku. N jegovo b iv an je v ja m ah v m ezolitiku še ni zadosti dokazano, sa j im am o le Špehovko p ri Zgornjem Doliču, v k a te ri so tudi k u ltu rn e plasti, k i p rip ad ajo m ezolitiku. V starejšem neolitiku so zlasti naseljen e jam e dalm atinskih otokov, n. pr. H var, m edtem ko iz tega obdobja nim am o n ajd b v jam ah sloven­ skega in istrskega k ra sa te r ostalih predelov Jugoslavije. V zrok so delno slabo raziskane jam e delno p a tudi geografski m om enti. M lajšem u n eo ­ litik u pripada A jdovska jam a pri K rškem z lengyelsko odnosno slavonsko- srem sko kulturo, k atere p rebivalci so se bavili s poljedelstvom , k ar p rič a jo p la sti pšenice v jam i. Šele pri koncu n eo litik a te r v eneolitiku so naseljen e tudi jam e v Istri in Slovenskem P rim o rju (Škocjanske jam e, B etalov spodmol, V laška jam a, Jam a Pod kalom , P re d jam a itd.). K ljub velikem u številu raziskanih ja m pa zaradi nesistem atičnih izkopavanj v p rete k lo sti še nim am o p rav eg a vpogleda v kronologijo, stanovanjske podrobnosti in ostale živ lje n jsk e razm ere ted an je dobe. V te j dobi jam e niso več tra jn o naseljene, am pak so le začasna zatočišča v n em irnih časih, k i nastopajo z uporabo kovin­ sk eg a o rodja in orožja. Le poredkom a pa so bile naseljen e jam e v b ro n asti dobi, vendar se je v n ek a te rih jam ah naselitev še n ad a lje v ala v b ro n asti dobi, n. pr. G rab- čeva šp ilja na H varu, jam a v P redjam i, Škocjanske jam e. V bronasti dobi p a so bile naseljene tudi n ek a te re jam e po ostalih p o k ra jin a h Jugoslavije (H rustovača pečina v Bosni itd.), vendar so sk o raj vse p red sta v lja le bolj ali m anj- začasna skrivališča. E n ak a je slika tudi v času železne dobe ter rim ske okupacije. Cesto najdem o v ja m ah tudi zidove, ki so jijh delili v več oddelkov ali pa so bili dohodi k jam am nam erno izboljšani. V vseh teh obdobjih pa jam e niso služile samo za bivanje, am pak so v n jih tudi pokopavali (Ajdovska ja m a p ri K rškem , Š kocjanske jam e, jam a v P red­ ja m i itd.). Cesto so bile jam e tu d i k u ltn a m esta, zlasti v rim skih časih v zvezi z M itrasovim kultom . Iz dobe selitve narodov te r slovanske naselitve im am o v jam ah le skrom ne k u ltu rn e ostanke, ki nam pa ne p o ja sn ju je jo vloge jam . Števil­ n ejše te r raznovrstnejše p a so najdbe iz poznejših obdobij, ko so služile ja m e beguncem , p astirjem in raznim roparskim tolpam za zatočišča in skrivališča. Speleološkim organizacijskim vprašanjem sta posvetila svoja p re­ d a v a n ja dr. Bohinec o b ib lio g ra fiji k rasa te r dr. S avnik o n ač rtu k a ta stra jam , jam ske term inologije in nom enklature. K ončno je še prof. H abe n a­ k azal oblike in program bodočega dela ju goslovanskih speleologov, po­ sebna kom isija p a je p rip rav ila tem elje za bodočo centralno jugoslovansko speleološko zvezo. Poleg strokovnih predavanj so udeleženci kongresa n ap ra v ili prak tičn e ek sk u rz ije v Postojnsko, Č rno in Pivko jam o ter v P redjam o in Škocjanske jam e. S. Jesse-M. B rodar Razprave III. S lovenska ak ad em ija znanosti in um etnosti, R azred za zgodovinske in družbene vede, L ju b lja n a 1953, 335 stran i te r večje število risb, načrtov, fo to g rafij in tabel p ri v sak i razp rav i. Povzetek v nem škem , ozirom a angleškem jeziku. SAZU je v R azpravah III izdala posebno p u b lik acijo razprav, ki obsegajo le arheologijo in antropologijo v zvezi z arheološkim i raziska- van ji. P red leti je izšla podobna p u b lik acija pod naslovom A rheološka poročila, sedaj pa se je A k ad em ija odločila, da u v rsti tu d i ta k a poročila m ed razprave. R azprave III obsegajo pet, ozirom a šest sam ostojnih raz­ p rav, k i vsebujejo razno gradivo. P rv a razp rav a »A jdovska jam a« je delo dveh av to rjev : S. B rodarja in J. K orošca te r se deli v dva dela. A jdovsko jam o je raziskoval S. B rodar le ta 1958 in jo obdelal z geološkega in paleontološkega gledišča. Raziskoval jo je z željo, da bi odkril novo paleolitsko postajo. K lju b tem u pa, da je tam bilo precej pleistocenske favne, vendar ostalin človeka, ki bi p ri­ padale kvartarju, ni našel. Zanim ive pa so njegove konstatacije lege holo- censkih plasti. Y teh so bile razne ostaline človeka iz m lajše dobe, kot so k eram ičn e ostaline, pepel in posam ezni železni o b jek ti, od k a te rih p ri­ p ad a jo n ek a te ri celo n a jm la jši periodi. M ed ostalim so posebno zanim ivi grobovi, ki so bili tu, k ak o r p rav i B rodar, izpostavljeni v enem od rovov, k i p red sta v lja jo enega od vhodov v A jdovsko jam o. N jegovo m nenje je, d a so pokojniki, ki so p re d sta v lja li stanovalce te jam e, bili pobiti in izpostavljeni, toda po nekem času so se novi p rebivalci tu zopet naselili. Zanim iva je tudi B ro d arjev a ugotovitev, da je človek u p o rab ljal za svoje b iv a n je le oba rova v jam o, m edtem ko sam a jam a ni bila naseljena. K ulturne ostaline v A jdovski jam i je objavil Korošec. G radivo p ri­ p ad a več ku ltu rn im obdobjem . N ajsta re jša bi b ila neolitska doba, ki je zastopana po keram iki in kam enem orodju. K ulturo te jam e veže Korošec z lengyelsko, ozirom a s slavonsko-srem sko skupino. S k o raj vse keram ične oblike im ajo n ek a j skupnega, posebno v spodnjem delu posode, k a r jih