Celjski tednik
CEUE, 29. DECEMBRA 1959
LETO X., ŠTEV. 51—52
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-
JETJE >CELJSKI TISK«
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO
UrrdiiitTO: Celje, Titov trg 3 — poštni
predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava:
Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152
— telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri
Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja
•b petkik — letna naročnina 500, polletna 250,
è«trtletna 125 din — posamezuh številka
20 din — rokopisov ne vračamo.
POŠTNINA PLAGANA V GOTOVINI
Da bi bilo srečno in uspešno...
K o stopamo v novo leto 1960, je prav,
da kritično presodimo uspehe in neuspehe
našega dela v letu, od katerega se poslav-
ljamo. S tem nam bodo prihodnje naloge
razumljive j še in državljani se bodo mogli
še z večjo vnemo vključiti v vrste najpri-
zadevnejših oblikovalcev družbenega živ-
ljenja in graditeljev boljših življenjskih
pogojev.
2e nekaj let utrjujemo naš komunalni
sistem, ki edini zagotavlja enakomeren raz-
voj na vseh področjih družbenega življenja
in omogoča državljanom, da svoja osebna
prizadevanja in potrebe vskladijo s priza-
devanji in potrebami vse naše družbe. Si-
stem socialistične demokracije, katerega
oblike dan na dan zaznavamo na vseh pod-
ročjih družbenega življenja, nam ob ne-
nehni rasti materialne osnove družbe, črta
pota k napredku, blagostanju in sreči.
Komunalni sistem je na območju celj-
skega okraja v preteklih letih že dobil do-
kaj ustaljeno teritorialno podobo. Okraj in
naše občine so takšne enote, ki jim splošne
okoliščine že omogočajo enakomeren raz-
voj vseh vej družbeno gospodarskega živ-
ljenja in dokaj samostojno reševanje last-
nih problemov. Gospodarsko razvite občine
posvečajo največ pozornosti družbenemu
standardu — zlasti stanovanjem, cenejši
in solidnejši preskrbi prebivalstva ter bolj-
ši komunalni ureditvi. Nič lažji in enako
pomembni so problemi manj razvitih občin.
Vendar lahko z veseljem ugotovimo, da so
predvsem zadnja leta že močno zabrisala
meje med mesti in podeželjem. Hitrejše za-
dovoljevanje potreb naših državljanov pa
še vedno ovira zaostalost kmetijske proiz-
vodnje v naši vasi. Jasno je, da bomo mo-
rali na tem področju še mnogo storiti. Zi-
veti v novih pogojih, z novimi željami in
cilji, ter hkrati delati po starih načelih ni
mogoče. Premajhna odločnost in nepotreb-
no nezaupanje našega vaškega prebivalstva
predstavljata danes še vedno resno oviro
za hitrejši razvoj socialističnih odnosov na
našem podeželju. Vedeti je treba, da za-
ostalo gospodarjenje v okviru enega kme-
tijskega gospodarstva ne ovira samo dviga
življenjskega standarda posameznih proiz-
vajalcev tega gospodarstva, ampak ima
kvarne posledice za razvoj na vseh področ-
jih družbenega in gospodarskega življenja
komunalne enote.
Industrijska proizvodnja je v preteklo-
sti, zlasti v letu od katerega se poslavlja-
mo, dosegla viden napredek. Ko pa raz-
glabljamo o naših načrtih za prihodnost,
ne moremo mimo dejstva, da so uspehi
odvisni tudi od objektivnih proizvodnih
možnosti naših industrijskih in obrtnih
podjetij in ne samo od proizvajalcev samih.
Četudi se vsi zavedamo dejstva, da so naša
industrijska in obrtna podjetja v precej-
šnjemu številu zastarela in premajhna, pa
smo za uspešno rešitev tega problema vsi
soodgovorni. Tako obsežne in za prihodnost
tako pomembne naloge ne moremo prepu-
ščati le prizadetim delovnim kolektivom.
Zato moramo v prihodnjem letu s skupnim
prizadevanjem občin in kolektivov ustva-
riti potrebne pogoje za to, da bomo maksi-
malno izkoristili obstoječe možnosti. Ne-
vsklajenost naših dosedanjih prizadevanj
na tem področju je vzrok, da moramo kri-
tično ugotoviti premajhen napredek. V le-
tu, ki se od nas poslavlja, smo v glavnem
določili razvojno smer skoraj vsem po-
membnejšim industrijskim in obrtnim pod-
jetjem. V prihodnje pa moramo doseči, da
bomo te naše želje uspešno realizirali. Po-
trebno bo združiti naše napore in material-
na sredstva ter jih vložiti tam, kjer so dane
najboljše perspektive in najboljši pogojL
Vse to je v neposrednem interesu tako
kolektivov, kakor vse naše skupnosti, zlasti
pa naših občin in okraja. Ce se proizvodnja
ne bo razvila in razširila pri nas zaradi že
povedanih pomanjkljivosti, potem se bo
pač nekje drugje v naši domovini. Sila na-
predka in sproščene ustvarjalne pobude že
deluje na vseh področjih našega življenja
in če neko področje zaostaja, je to pred-
vsem njemu v škodo.
Vzporedno s krepitvijo komunalnega si-
stema se pri nas vse bolj uveljavljajo tudi
dejanski ekonomsiki odnosi ne le v proiz-
vodnji in osebni potrošnji, ampak v določe-
nem smislu tudi v splošni potrošnji. Viri
sredstev za šolstvo, kulturo, zdravstvo, so-
cialno varstvo in splošne komunalne služ-
be so že letos in bodo tudi v prihodnje
vedno bolj odvisni od tega, koliko in kako
uspešno delajo prebivalci na področju ko-
mune ali okraja. Posredno se torej v priza-
devanju za hitrejši razvoj proizvodnje ka-
žejo naše težnje po napredku na vseh pod-
ročjih družbenega življenja. Ce tako pre-
sojamo naš komunalni sistem, njegov smi-
sel in njegove naloge, potem je razumljivo,
da moramo k uresničevanju vsakodnevnih
nalog pritegniti čimveč državljanov.
Ce bomo tako ravnali in strnili naše
napore, bomo v prihodnjem letu ne le do-
segli, ampak celo presegli predvidevanja
našega perspektivnega plana in tako eno
leto prej dosegli nivo proizvodnje predvi-
den za konec 1961. leta. Ce si bomo ob tem
ustvarili boljše pogoje za hitrejši napredek
T prihodnjih letih, potem bo leto 1960 v
resnici srečno in uspešno, kakor si ga že-
limo.
R
I
K
O
J
E
R
M
A
N
Slavnosti v pocastìtev'Dneva JLA
v počaetitev 22. decembra je
kumandant celjske garnizije JLA
polkovnik in narodni heroj Franc
Rojšek pripravil več sprejemov.
Tako so v ponedeljek dopoldne
najprej obiskali vojake in oficirje
predstavniki pionirskih odredov
na vseh celjskih šolah. Ko so
otxoci izročili komandantu lepe
pozdrave in šopke cvetic, so nje-
mu in ostalim oficirjem, ki so se
udeležili sprejema, pripovedovali
o svojem delu. Zraven tega so
sapeli in zaigrali na harmoniko
več pesmic. Nekaj partizanskih
pa so zapeli tudi vsi skupaj. To
je bilo prisrčno srečanje, brez
sramežljive zadržanosti. Na koncu
sprejema se je polkovnik Rojšek
znova zahvalil za sprejem in če-
stitke in zaželel vsem celjskim
pionirjem veliko uspehov pri
učenju. Ob slovesu so jim gosti-
telji podarili vrečice, polne sla-
ščic in ostalih dobrot.
Kmalu zatem, ko se je poleglo
živahno kramljanje otrok, so pri-
šli zastopniki celjskih tabornikov.
Zatem je predsednik okrajnega
strelskega  odbora  Drago  Cater
čestital komandantu in ostalim
pripadnikom garnizije k prazniku
22. decembra. Nazadnje so prišli
še člani okrajne zveze Partizan s
tov. Francem Vitancem na čelu.
ki so prav tako prinesli prisrčne
pozdrave.
Pri vseh teh sprejemih se je
ponovno izkazala velika ljubezen
naših ljudi do svoje armade; lju-
bezen in zaupanje, ki imata glo-
boke korenine že iz časov borbe
za svobodo.
V popoldanskih urah 21. decem-
bra je komandant celjske garni-
zije pripravil še sprejem za naj-
vidnejše zastopnike okrajnega in
vseh občinskih ljudskih odborov,
nadalje za predstavnike okrajnih
in občinskih političnih organiza-
cij, za javne delavce in druge.
Zvečer pa je bil v unionski dvo-
rani tovariški večer, združen s
koncertom in nastopom umetni-
ške skupine zagrebškega radia.
Sprejem pionirjev pri komandantu celjske garnizije JLA, pol-
kovniku in narodnemu heroju Francu Rojšku
S IV. PLENUMA OKRAJNEGA KOMITEJA LMS CELJE
Mladina o šolski reformi
Pred dnevi je bilo v Narodnem
domu IV. plenarno zasedanje Okraj-
nega komiteja ljudske mladine v
Celju. Mladinci so se skupno z osta-
limi forumi pogovorili o nalogah
mladinske organizacije pri uveljav-
ljanju šolske reforme. Plenumu sta
prisostvovala tudi sekretar Okrajne-
ga komiteja ZK Celje tovariš Franc
Simonie in sekretar CK LMS tov.
Tone Preložnik. Po uvodnem refera-
tu se je razvila razprava med pred-
stavniki mladinske organizacije, šol-
skih skupnosti, šolskih odborov in
direktorjev šol.
Na plenumu so se seznanili tudi
z nekaterimi kadrovskimi spremem-
bami v Okrajnem komiteju ljudske
mladine Celje, ki so nastale zaradi
odhoda nekaterih članov na druga
delovna mesta. Novi sekretar Okraj-
nega komiteja je tovariš Emil -Roje,
predsednik politično-ideološke ko-
misije pa tovariš Jožko Plahutnik.
DEDEK MRAZ
MED CELJSKIMI
OTROKI
Kakor že nekaj let zapovrstjo, ta-
ko je celjsko Društvo prijateljev
mladine tudi lefos organiz:ralo pri-
hod Dedka Mraza. V središču pozor-
nosti in zanimanja je bila nedeljska
predstava v celjskem gledališču, ki
sta jo omogočila Olepševalno in tu-
ristično društvo ter tovarna Aero.
Na njej so nastopili pionirji z vseh
celjskih in bližnjih šol. Vsem tistim,
ki niso dobili vstopnic pa je domača
radijska postaja ustregla z direkt-
nim prenosom. Po prihodu v gleda-
lišče, kjer je dobri Dedek obdaroval
vse pionirske odrede, se je z vsem
svojim spremstvom podal na pohod
skozi mesto. Nazadnje se je ustavil
v Kajuhovi ulici, pri gimnaziji, kjer
je znova spregovoril otrokom. Tu so
taborniki postavili nekaj šotorov,
zraven tega so se otroci zabavali
pri gledanju risank in občudovanju
ledenega gradu. Godba, da tudi
godbe ni manjkalo ...
Enaka slika na Kajuhovi ulici se je
ponovila še v ponedeljek in torek.
Za jutri, 30. decembra popoldne pa
bo pohod Dedka Mraza po celjskih
ulicah oskrbelo Avto-moto društvo
»Slavko Slander«. Ker bo Dedek
Mraz že hudo utrujen od prejšnjih
potovanj, ga bodo naložili na avto.
Za prijetno presenečenje na tej pri-
reditvi pa bo poskrbelo tudi pod-
jetje Avto-motor. Kakšno bo to pre-
senečenje, še ne povemo! Pridite in
videli boste!
Program prireditev na čast Dedka
Mraza so izpolnile še najrazličnejše
predstave naših gledaliških ansamb-
lov. Pa to ne samo v Celju, temveč
tudi izven mesta. '
Na prihod Dedka Mraza so se le-j
po pripravili tudi otroci na Otoku.i
saj so ga v mnogih blokih pozdra-j
vili s pevskimi, baletnimi in recl-1
tacijskimi točkami. Tudi daril ni
manjkalo.
Tako je Dedek Mraz pripravil
otrokom spet veliko veselja. Ker so
bili pridni v šoli in doma, so si ga
tudi zaslužili.
VREME V NASLEDNJIH DNEH
Sprva izboljšanje vremena, ki
bo predvidoma trajalo nekaj dni,
a v zadnjih dneh decembra zopet
padavine.
Okrog novega leta kaže na iz-
boljšanje, ki pa ne bo trajalo več
kol dva dni, nato znova padavine.
Pomembnejša ohladitev, ki ne
bo dolgo trajala, se pričakuje v
zadnjih dneh decembra, za tedaj
kaže tudi na sneg.
Poljubček za srečno novo leto 1960
o
CELJSKI TEDNIK — Stev. 51-52 — 29. decembra 1959
Novo leto - nove naloge
družbeni plan industrijske proizvodnje in go-
spodarskih nalog za naslednje leto. ki ga je na
If?I obravnavala okrajna skupščina, predvideva
IrEDvIeM da bo petletni perspektivni plan izpol-
njen v ItÍrIH letih, in celo za 4,7 odstotka preko-
racen. to je velika obveznost in TEZAVNA naloga,
Bendar vzpodbudna, saj vemo. da je dvig življenj-
ske ravni odvisen od napredka NASEGA gospodar-
stva in boljšega gospodarjenja na sploh.
2e bežen pregled podatkov plan-
skih nalog nam pokaže, da si v
celjskem okraju prizadevamo, da
bi v naslednjem obdobju še bolj
povečali porast narodnega dohod-
ka. To bo mogoče s smotrnejšo
uporabo surovin, energije, s spre-
membo strukture proizvodnje —
kvalitetnejše blago in za tržišče
zanimivejše proizvode — pa na
podlagi rekonstrukcij, kar brez
dvoma pomeni korak naprej v
rentabilnosti naših gospodarskih
organizacij.
NALOGE INDUSTRIJE
V industriji so v glavnem ute-
meljene zaliteve za izpolnitev pet-
letnega perspektivnega načrta v
štirih letih. To so razmeroma do-
bra preskrbljenost z osnovnimi
surovinami, ugodne razmere na
tržišou, pravilnejša delitev do-
hodka in napredovanje sistema
nagrajevanja ter razvito delavsko
upravljanje. Spričo tega lahko ra-
čunamo, da se bo industrijska
proizvodnja povečala v nasjed-
njem letu za okoli 7,5 odstotka,
kar zadostuje za izpolnitev osnov-
ne naloge.
Vendar pa med panogami ob-
stajajo precejšnje razlike. Tako
da bodo nekatere panoge lahko
petletno nalogo izpolnile šele v
1961. letu. To velja predvsem za
proizvodnjo električne energije,
premogovnike in za barvno meta-
lurgijo.
KORISTNOST INVESTICIJ —
DRUŽBENA POTREBA
Brez dvoma je eden od najpo-
membnejših smotrov našega raz-
voja iskanje poti, da bi gospodar-
ske kapacitete v celjskem okraju
obnovili in tako omogočili višjo
rentabilnost, večje uspehe in ra-
zumljivo, tudi večje dohodke.
Skupščina je glede tega osvojila
štiri osnovna načela za izvajanje
investicijskega vlaganja v nasled-
njem letu.
V naslednjem letu bomo brez
dvoma morali dokončati začete
investicije, se pravi, dograditi in-
dustrijske objekte, ki so v izgrad-
nji.
' Pospešeno bomo morali izgra-
jevati tiste objekte, za katere so
dokončane vse tehnične priprave
in hkrati tudi zagotovljena po-
trebna investicijska sredstva.
Med pomembne naloge sodi tudi
sklep skupščine, da bodo okrajni
in občinski organi morali nuditi
ekonomskim enotam široko mož-
nost pri pripravljanju lastnih re-
konstrukcijskih programov. Go-
tovo je namreč, da vsaka investi-
cijska naložba, ki ni dovolj ali ni
pravilno utemeljena, ne more biti
uresničena.
S tem v zvezi bo potrebno po-
svetiti vso pozornost moderniza-
ciji obstoječih obratov, kar je za
razvoj gospodarstva v celjskem
okraju odločilnega pomena. Stu-
dije so namreč pokazale, da ima-
mo v celjskem okraju številčno
močno industrijo, da pa je ta v
zelo slabem stanju, izrabljena in
da ne more dati pričakovanih go-
spodarskih rezultatov.
Od tod tudi izvira zaostajanje
gospodarskega razvoja v celjskem
okraju za povprečjem v Sloveniji,
še bolj pa v državnem merilu. Na
podlagi tega je skupščina osvo-
jila predlog investicij za nasled-
nje leto, ki bi znašal kar 11 mili-
jard dinarjev. To je velika vsota.
Fotrebni bodo veliki napori, da
bo ta naloga uresničena. Potrebno
pa bo tudi temeljito sodelovanje
podjetij oziroma njihovih sred-
stev pri izvajanju tega programa.
S tem prehajamo že na pod-
ročje nove naloge, ki bo v nasled-
njem letu verjetno ena najpo-
membnejših in najodločilnejših.
To je na združevanje sredstev go-
spodarskih organizacij. V tem se-
stavku ne bomo govorili o potrebi,
nujnosti in načelih združevanja
sredstev, vendar je treba pripom-
niti, da je združevanje sredstev
eden osnovnih stebrov razvoja
gospodarstva v celjskem okraju.
Način koriščenja teh sredstev pa
bo moral biti kar najbolj smotrn,
ekonomsko in tudi družbeno upra-
vičen.
Sprejem pri komandantu celjske garnizije JLA, polkovniku in
narodnem heroju Francu Rojšku« v počastitev 22. decembra —
bo ostal vsem pionirjem v nepozabnem spominu. Lepo je bilo
takrat, ko so eni in drugi govorili o svojem delu in nalogah,
še lepše pa, ko so vsi skupaj zapeli nekaj partizanskih pesmi.
Na sliki — lep duet iz tega zbora, komandant in pionirka
Z MLADINSKE OBČINSKE    KONFERENCE V CELJU
Priznanje za uspešno delo
Preteklo nedeljo je bila v na-
rodnem domu letna mladinska ob-
činska konferenca,, ena najbolj
uspelih v zadnjih letih. Dobra
organizacija in živahna razprava,
ki se je razvila po poročilih in
programu, sta dokazali, da je mla-
dina v tem letu storila velik korak
naprej. Ne le, da je konferenca
trajala od osmih zjutraj do pol
treh popoldne, tudi razprava, po-
ročila in program dela so zago-
tovili še uspešnejšo pot mladine
celjske občine v naslednjem raz-
dobju.
Na konferenci su bili poleg de-
legatov prisotni: sekretar CK
LMS   tovariš   Tone   Preložnik,
predsednik celjske občine tovariš
Franc Rupret, organizacijski se-
kretar Okrajnega komiteja Zveze
komunistov tovariš Stane Divjak
in sekretar občinskega komiteja
Zveze komunistov Celje tovariš
Cveto Pelko.
Predsednik Občinskega komi-
teja LMS Celje tovariš Dragan je
govoril o legendarni poti SKOJ
ter poudaril, da mladina ne bo
nikoli pozabila svojih učiteljev.
Mladi ljudje delajo danes dru-
gače, uveljavljajo se v delavskem
in družbenem samoupravljanju,
pomagajo graditi našo socialistič-
no stvarnost. Razmerje mladine,
vključene v organe delavskega
upravljanja, mora biti enako kot
razmerje med mlad'no in sta-
rejšimi delavci v vsem podjetju.
V živahni razpravi je mladina
govorila o svojih problemih, o
dosedanjem delu, nalogah in pro-
gramih za naslednje leto. Tako so
se zvrstili predstavniki kmečkih
organizacij, delavskih in šolskih,
vsak s svojimi problemi, pa vsi z
enako že^jo — da bi bilo delo v
naslednjem letu še bolj če in po-
vezava med mladimi še tesnejša.
V kmečkih organizacijah se borijo
predvsem z nazadnjaško misel-
nostjo na vasi, v delavskih orga-
nizacijah imajo težave zaradi se-
zonskega dela, mladina v šolah
pa se bori za čimbolj šo izvedbo
šolske reforme.
Tovariš Cveto Pelko, prav tako
tudi tovariš Stane Divjak sta pri-
znala velike uspehe, ki jih je mla-
dina celjske občine dosegla v tem
razdobju. Oba sta poudarila željo
po tesnejšem sodelovanju in dala
mladini koristne smernice za na-
daljnje delo. Glede sprejemanja
članstva v Zvezo komunistov pa
sta poudarila, da ni prav, če v
članstvo sprejemamo le ljudi, ki
so stari že osemnajst let. Med
mladimi delavci, dijaki in kmečko
mladino je dosti takih, ki jih
lahko vključimo že pred to sta-
rostjo. Oba tovariša sta poudarila
važnost politično ideološkega de-
la z mladino, predvsem na kmetih.
Tovariš Tone Preložnik je iz-
razil prijetno presenečenje nad
uspelo konferenco. V imenu pred-
sednika CK je mladini celjske
občine k njenim uspehom česti-
tal in priznal, da je mladinska
organizacija v naši občini s svo-
jim delom spet koristno prispe-
vala k našim skupnim interesom.
Največji uspehi so po njegovem
mnenju na šolah, v bodoče pa
naj še bolj sprostimo svobodne
aktivnosti. Govoril je o važnosti
politično-ideloločkega dela in po-
udaril, da moramo čimprej preiti
na popolno sistematizacijo.
Predsednik celjske občine to-
variš Rupret se je mladini zahva-
lil za njeno pomoč pri komunalni
graditvi. Ko je govoril o materi-
alni podlagi, je poudaril, da mora
mladina naslednje leto dobiti pro-
stor, kjer se bo lahko zbirala.
Govoril je tudi o važnosti pove-
zave med delavsko mladino,
kmečko in šolsko mladino, saj
bo enim in drugim v korist, če se
seznanijo s težavami in uspehi
svojih vrstnikov.
Mladina je na konferenci spre-
jela program za naslednje leto.
Program je izčrpen in bo služil
kot napotilo za delo vsem mla-
dinskim aktivom celjske občine.
Pečovniški rudarji delajo
v Hrastniku
v zadnji številki smo poro-
čali o nesreči, ki je zadela rud-
nik v Pečovniku. Voda je za-
lila odkopne rove in morali so
ustaviti de'.o. Problem zaposlit-
ve pečovniških rudarjev, ki je
bil tedaj najbolj pereč, je do-
slej že rešen. Nekaj rudarjev
se je zaposlilo v Velenju, del
v Zabukovci, večina v trbovelj-
ski odkopni jami pri Hrastniku
Na de'.o se vozijo s posebnimi
avtobusi.
Hkrati smo tudi zvedeli, da
bodo v Pečovniku poizkusili iz-
črpati vodo. Ce bi se ta zami-
sel uresničila, bodo odkopna
dela v Pečovniku obnovili.
Istočasno so predstavniki ko-
lektiva, občine in okraja raz-
pravljali tudi o možnostih za
eksploatacijo premogovnih slo-
jev pri Košnici. Sodijo, da bo
teren potrebno najprej temelji-
to preiskati in izdelati podrob-
no študijo rentabilnosti in ko-
ristnosti. Vendar je treba pri-
pomniti, da v tem predelu ob-
stajajo podobne tektonske pri-
like in bi enako težaven bil
problem vdorov vode.
POGLED
PO
SVETU
Zadnje dni starega leta — ka-
kor da bi šlo za neko tekmo s
časom — se gode na Zahodu ve-
like stvari zaradi velikega do-
godka, do katerega bi naj prišlo
že letos, pa žal ni prišlo, namreč
zaradi sestanka na vrhu. Tako
se prve naveze sveta ne vesele
erforije na najvišjem vrhu, vsaka
zase zasedajo na sosednjih, tudi
visokih vrhovih. Strokovnjaki za
visoke vzpone pravijo, da je za
uspeh zelo važno notranje soglas-
je naveze. No, tega menda, vsaj
na videz, manjka zahodni NATO
zvezi in navezi, ki združuje 15
držav.
V tej družbi je prišlo do no-
tranje krvavitve. Radfordov na-
slednik ameriški general Twi-
ning, šef ameriške vojske v Ev-
ropi in s tem prvi mož atlantske
vojske, je užalil de Gaulla. To ni
težko, saj je de Gaulle že večkrat
pokazal, da ga melje »manjvred-
nostni kompleks«. Twining je
očital, da je Francija največ kri-
va, če atlantski tabor ne razpo-
laga s trdnejšo, notranje strnjeno
vojsko. Nekaj že mora biti na
stvari. De Gaulle je celo Nemcem
pihal na dušo, da so oni, kakor
Francozi po letu 1959, spet obudili
»persnnalite nationale«, osebnost
naroda, to je, da bosta nemški in
francoski nacionalizem Evropo
tako okrepili, da se bo sama lah-
ko branila brez Amerikancev.
Nemcem ta galski ponos ne gre
povsem v račun, zato se spra-
šujejo takole: Kaj pa, če bo res
tako, ali ne bo potem treba še
bolj zatajiti nacionalizem in se
združiti pod skupno evropsko za-
stavo? General Twining je na
Francijo odprl pravo kanonado,
češ da sabotira NATO. Močno je
nanjo pritisnil tudi drugi mož iz
Amerike, Dillon, zdaj ne več stric
s paketi dolarjev, pač pa trezni
trgovec, ki Francoze pregovarja
k skupni obrambi dolarja, k novi
razdelitvi svetovnega tržišča,
predvsem pa k temu, naj tudi
Francija več prispeva k razvoju
nerazvitih držav.
De Gaulle pa je še posebej za-
meril, ker Cabot Lodge, ameriški
delegat v OZN, ni glasoval za
alžirsko resolucijo. Ta resolucija
je bila bleda in vodena, OZN se
z njo ni nič kaj izkazala. Zato je
Cabot Lodge, s tem da se je
vzdržal, dal prav FLN in afriško-
azijskim ljudstvom, ki imajo s
Francozi svoje račune. Tako ne-
kako je izzvenel tudi Eisenho-
werjev razgovor s Habibom Bur-
gibo v Tunisu.
Težko vzdušje raste tudi iz
obeh dosedanjih oblik evropske
gospodarske integracije. Oba dela
Evrope se trgata za naklonjenost
Nemčije, ki je zahodni evropski
»svobodni« svet že zasužnjila s
svojo gospodarsko premočjo. Ta
je tako velika, da Nemčija danes
že nastopa na zahodnem vrhu kot
enakovreden partner, remilitari-
ziran in na startu k popolni
atomski oborožitvi, torej k stra-
teškim ciljem, ki so vse prej kot
pa tisto, kar si želi človeštvo.
Natanko po enem letu je SZ
zoper to restavracijo Nemčije kot
vojaške sile spet protestirala.
Noto je predal Timošenko Knapp-
steinu, ta pa je izrekel običajno
formulo, da bodo noto skrbno
proučili. V resnici pa noto pod-
cenjujejo. Res pa je, da je šel
Kroll, nemški ambasador, te dni
ponovno v Moskvo. Za razmere
v NATO pa je vendarle značilno
tudi to, da je laburist Warbey
v britanskem parlamentu zaradi
nemške atomske oborožitve in-
terpeliral.
Zanimivo za te notranje raz-
mere v NATO je dalje tudi to, da
je Zahodna Nemčija prav te dni
delila nauke glede odnosov do
kolonialnih ljudstev. Na čigav
račun, če ne na račun Anglije in
Francije! S tem se je pridružila
Eisenhowru, ki je samoodločbe
azijsko-afriških ljudstev v Tunisu
štel med najvažnejše zadeve v
svetu, obenem pa ponovno vrgla
svoje trgovske mreže v ta orjaški
svet, sama ne obremenjena s
kolonialnimi vprašanji: »Zahod
se mora boriti za prijateljstvo
Azije, Afrike in Bližnjega vzhoda.
Ce bodo simpatije tega sveta pri-
padale SZ, potem je usoda vseh
nas zapečatena. Zahod se tu mora
žrtovati, mora si pritegniti pas,
odreči se mora svojemu razkošju,
nerazvite narode bogateti in jih
rešiti za naše nazore o svobodi
in življenju.« Ali ni v teh nem-
ških naukih od včeraj tudi nekaj
tistega Hitlerjevega psovanja za-
hodne plutokracije, le da je ton
drugi!
Naj torej že pride do juriša,
bodo razgledi z njega tako jasni
in široki, da se bo zjasnilo tudi
v glavah in se bo otajalo srce
vsaj za »mirno konkurenco«, če
že ne za prijateljsko sodelovanje
med narodi in državami.
T. O.
Rodila se je Okrajna delavska
univerza
VELIKA PRIZADEVANJA, POSVEČENA DUHOVNI PRE-
OBRAZBI NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA IN VSEH NA-
ŠIH DELOVNIH LJUDI SO NAPOSLED OBRODILA SADO-
VE — DELAVSKE UNIVERZE. NJIH ROJSTVO OZNAČU-
JE LETNICA LETOŠNJEGA LETA, NJIH ŽIVLJENJSKA
DOBA PA JE PRIHODNOST, JE CAS, V KATEREM BODO
NOVA POKOLENJA KLESALA NOVO IN POPOLNEJŠO
PODOBO NAŠE SOCIALISr^NE DRUŽBE.
ČETRTKOVA SEJA
V četrtek, 17. decembra je bila
v Celju prva seja upravnega od-
bora Okrajne delavske univerze
v Celju, ki jo je otvoril sekretar
OO SZDL tov. Stane Sotlar ter
predlagal za predsednika uprav-
nega odbora predsednika OSS v
Celju Jožeta Jošta. Člani so pred-
log sprejeli.
Potem je Jože Jost govoril o po-
menu in vlogi naše nove izobra-
ževalne ustanove, o začetnih te-
žavah v zvezi s prostori in o
kadrih. Poudaril je nujnost tes-
nega medsebojnega sodelovanja
vseh članov odbora. Upravni od-
bor je nato razpravljal o pravil-
niku Okrajne DU, o sistemizaciji
delovnih mest, finančnem vpra-
šanju in drugem. V ostalem je po-
trdil imenovanje direktorja LOJ-
ZETA SELANA, hrati pa izvolil
za sekretarja IVANA JUSTI-
NEKA.
PRAVILNIK IN NOTRANJA
STRUKTURA
Okrajna DU bo samostojna fi-
nančna ustanova s sedežem v
Celju. Njeno delo bosta nadzoro-
vala OO SZDL in OSS, pravico
nadzorovanja pa imajo tudi ostaH
soustanovitelji.
Naloge Okrajne DU bodo v tem,
da bo ob sodelovanju rednih in
honorarnih strokovnih delavcev
proučevala najuspešnejše načine
in metode posredovanja družbeno
političnega, družbeno ekonom-
skega, funkcionalnega, strokov-
nega in poljudnoznanstvenega iz-
obraževanja in bo v skladu s tem
vključevala pet centrov za iz-
obraževanje. Nadalje bo DU pri-
rejala predavanja s teh področij;
s seminarji izobraževala člane de-
lovnih kolektivov, gospodarskih
in družbenih organizacij, društve-
nih ustanov, zavodov in podobno
na področju celjske občine in po
potrebah na področju celjskega
okraja; nudila bo strokovno po-
moč pri organiziranju centrov za
izobraževanje v podjetjih in uspo-
sabljala inštruktorje za te centre;
koord'nirala bo delo centrov in
inštruktorjev ter občinskih delav-
skih univerz in jim nudila stro-
kovno in pedagoško pomoč.
VPRAŠANJE PROSTOROV,
DRUGA VPRAŠANJA
IN ŠTEVILKE
Organizacijska struktura Okraj-
ne delavske univerze in njena
idejno vsebinska plat je torej s
prvo sejo upravnega odbora do-
bila svojo formalno rešitev. Ker
pa zah eva ta notranja ureditev
brez dvoma še svoj zunanji okvir,
stoji potemtakem pred vpraša-
n:em prostorov in drugimi vpra-
šanji. Zaenkrat si bo poiskala iz-
hod za silo v petih, šestih prosto-
rih sedanjega Gospodarskega so-
dišča, ko se bo le-to selilo v svojo
novo zgradbo.
Osnovna sredstva je za zdaj za-
gotovil OLO z OK ZKS v Celju;
sprejet je bil tudi proračun s pri-
manjkljajem 6 milijonov dinarjev,
ki bi si ga delila celjski okraj in
celjska občina — vprašanje pa,
ali bi ta sredstva šla iz proračuna
ali sklada za kadre, je ostalo od-
prto. Nadaljnji proračun dohod-
kov in izdatkov za leto 19G0 pred-
videva 14 milijonov 62 tisoč di-
narjev dohodkov in 20 milijonov
362 tisoč dinarjev izdatkov. Po
ustanovni listini OO SZDL in OSS
mora namreč ustanova ustvariti
60 odstotkov dohodkov, 40 odstot-
kov pa jih v obliki dotacij pri-
spevata celjski okraj in celjska
občina, v kateri še posebne občin-
ske delavske univerze ne bo. Pri-
hodnje leto se bodo seveda dota-
cije zmanjšale.
IN MEMORIAM TEHARSKI
ŠOLI
Teharska šola, ki je kot šola za
delavsko in druiibeno upravljanje
doživela bleščečo, družbeno po-
membno preteklost — saj je skozi
njene učilnice šlo na tisoče pro-
izvajalec-upravljavcev, ki danes
svoje izkušnje in znanje, tu pri-
dobljeno, s pridom posredujejo
naprej, bo hkrati z zaključkom
letošnjega leta prenehala biti šola
za delavsko in družbeno uprav-
ljanje. Svoje prostore bo odsto-
pila Okrajni DU, ki jih bo upo-
rabljala za interne seminarje za
vsa področja svojega dela, za vso
tisto dejavnost, ki jo je zdaj
opravljal Zavod za napredek pro-
izvodnje.
DODATEK
Na seji so se sporazumeli
tudi, da bi center za drulbeno
politično izobraževanje vodil Miro
Mastnak, družbeno ekonomskega
Štefan Marci.ian in strokovnega
začasno prof. Franjo JakheL Vpra-
šanje ostalih dveh cantrov je osta-
lo odprto. Tudi sicer celotna no-
tranja struktura še ni dokončna,
dokončno jo bo izoblikovala šele
praksa. dhr
Nova vloga osnovne
organizacije SZDL
Peti kongres Socialistične zveze
bo v drugi polovici aprila 1960. le-
ta. Stiri mesece se bodo nanj pri-
pravljale organizacije SZDL, da bo
kongres »čimbolj pripravljen, da
bi lahko postal nova vzpodbuda ta-
ko razvoju in družbeni vlogi Socia-
listične zveze, kakor tudi za nadalj-
nji razvoj in napredek socialistič-
nih odnosov in sploh socialistične
prakse pri nas.«
S temi besedami je pred dnevi ge-
neralni sekretar Edvard Kardelj na
desetem plenumu SZDLJ podčrtal
družbeno in politično vlogo Sociali-
stične zveze, kateri bo kongres na-
kazal nove oblike dela, ki bodo v
skladu z dosedanjimi izkušnjami in
pogoji našega družbeno-političnega
in ekonomskega razvoja. V tem
smislu bo dopolnjen tudi statut So-
cialistične zveze na prihodnjem kon-
gresu.
Čeprav tudi sedanji statut nudi
dovolj možnosti za vsestransko de-
lo osnovnih organizacij, je ugotov-
ljeno, da je bilo njihovo delo preveč
splošno politično in tako so se pre-
malo poglabljale v osnovno nalogo
— usposabljanje državljanov za
zavestne nosilce mehanizma druž-
benega upravljanja. Izven delovnih
kolektivov je bilo doslej v tem po-
gledu zelo malo storjenega.
Sistem družbenega upravljanja pa
se je že davno razširil tudi izven
podjetja. Vedno je več področij druž-
benega življenja, kjer državljani
upravljajo z materialnimi sredstvi.
Te naloge so odgovorne. Zato je po-
trebno zavesi upravljavcev nenehno
dvigati in jih politično ter ekonom-
sko usposabljati za reševanje kon-
kretnih nalog in problemov. Teh pa
ne manjka nikjer. V praksi izbijajo
na dan v komunah, zadrugah, v or-
ganih družbenega upravljanja, v
svetih, stanovanjskih skupnostih, v
hišnih svetih, šolskih odborih itd.
Če vzamemo za primer le komuno,
kot nositeljico družbenega sistema in
razvoja socialističnih odnosov, lah-
ko takoj ugotovimo, koliko aktual-
nih problemov se v njej poraja.
Mnogi med njimi čakajo na rešitev,
zaradi neizkoriščenih oblik sodelo-
vanja državljanov. Enako lahko tr-
dimo za stanovanjske skupnosti, ki
imajo že sedaj dovolj konkretnih
nalog, pri katerih je interes in so-
delovanje državljanov življenjskega
pomena. Prav v stanovanjskih skup-
nostih se najbolj kažejo nove nalo-
ge organizacij SZDL. V njih bodo
morale najti vsebino svojega deia in
v njih bodo morali člani vedno bolj
aktivno delati.
To je eden osnovnih razlogov, za-
radi katerega dosedanja dejavnost
osnovnih organizacij ne odgovarja
več pogojem razvoja. Organizacije
niso mogle z dosedanjim načinom in
oblikami dela dovolj uspešno zain-
teresirati in aktivizirati članstvo za
delo v stanovanjskih skupnostih.
Delo je bilo omejeno v glavnem na
politične referate, predavanja in
razprave, manj pozornosti pa so or-
ganizacije posvečale problemom ož-
ji skupnosti državljanov, s katerimi
se vsak dan le-ti srečujejo. Tudi me-
hanizem organizacije ni privlačil '
državljanov, da bi neposredno sode-
lovali pri reševanju konkretnih na-
log. O teh stvareh je navadno raz-
pravljal le ozek krog ljudi v odbo-
rih organizacije. Družbeni razvoj pa
nujno narekuje potreho za bolj dife-
rencialno in v določenem smislu
»specializiranoi; delo v osnovnih or-
ganizacijah, ki bi se naj odvijalo v
raznih skupinah, pododborih, sekci-
jah in komisijah. V njih naj bi so-
delovali člani organizacije po svojih
sposobnostih, izobrazbi in nagnje-
nju. Tako bodo organizacije angaži-
rale za reševanje raznih vprašanj
veliko več ljudi kot doslej, saj vsak
državljan ni pripravljen, šs manj pa
sposoben, ukvarjati se z vsemi za-
devami.
Le na ta način bodo osnovne or-
ganizacije sposobne kvalificirano
nadzorovati organe družbenega sa-
moupravljanja v komuni. V tem bo
nova vloga osnovnih organizacij, ki
bodo poleg svoje politične dejavno-
sti postale tudi delovne enoti, v ka-
terih se bodo državljani »speciali-
zirali« za reševanje konkretnih na-
log v svojih ožjih skupnostih.
CELJSKI TEDNIK štev. 51-52 - 29. decembra 1959

Pot na vrh je dolga
(PREGLED ZUNANJEPOLITIČNIH DOGODKOV V LETU 1959)
V začetku leta 1958 je Bulganin
predlagal konferenco na najviš-
jem nivoju. Navzoči naj bi bili
tudi LR Kitajska in Indija. Za-
hodne sile so odgovorile, da se
mora vršiti najprej konferenca
zunanjih ministrov. Zahodnonem-
ški parlament se je nato izrekel
za atomsko oborožitev. V senco
stopita Bulganin in Zukov. Na
oblast pride de Gaulle. Zruši se
bagdadski pakt. LR Kitajska od-
pre topovski ogenj. V Kairu se
osnuje provizorična alžirska vla-
da. 27. novembra 1958 eksplodira
sovjetska nota: Zahodni Berlin
naj postane svobodno mesto, za-
hodne čete naj se umaknejo, ulti-
mat! Odgovor: Nobenega popu-
ščanja sovjetskim zahtevam. Ber-
linsko vprašanje je rešljivo samo
v zvezi z vsenemškim vprašanjem.
Hruščev je na dnevnem redu sve-
ta.
Konec leta 1958 je kazalo, ka-
kor da bo korak na poti k pomi-
ritvi zastal.
Začetek 1.1959. — 4. do 19 .janu-
arja se mudi Mikojan v ZDA, 16.
in 17. januarja se sestane z Dulle-
som in Eisenhowrom v Wahingto-
nu. 3. februarja nastopi svojo
zadnjo pot v Evropo, v London,
Pariz in Bonn, vitez hladne vojne
John Foster Dulles. Zgoditi se je
moralo nekaj velikega. Po vrnitvi
mora Dulles v bolnišnico, dva te-
dna nato predlagajo zahodne sile
konferenco zunanjih ministrov. Na
dnevnem redu je Nemčija, na-
vzočnost nemških opazovalcev
nujna. Nastopi nov mož, za novo
doba: Macmillan. 13 dni se mudi
v SZ, oglednik, ki naj ugotovi, ali
je led res mogoče prebiti. Kar je
Mikojan storil v ZDA, je Macmi-
llan poskušal storiti v SZ. Morale
so biti zelo važne stvari, saj je
kmalu po prihodu iz Moskve že
obiskal Bonn, v katerem se Ade-
nauer drži kot legitimni naslednik
Dullesov v nepomirljivi hladni
vojni zoper »komunistično nevar-
nost«.
Med tem se reši ciprsko vpraša-
nje, ne edina lepotna napaka na
starikavem obličju Atlantide. Glo-
boko brazdo zareže še domišljavi
de GauUe, ki je že konec 1958
povzročil napetost med Francijo
in ZDA s predlogom, naj bi v
NATO paktu komandiral direkto-
rij treh. Sredi marca 1959 odtegne
francosko sredozemsko floto izpod
poveljstva NATO pakta — v pri-
meru vojne.
Konec marca 1959, tri leta po
Madžarski, se ves svet obrne v
Tibet. Dežela lam, najskrivnost-
nejša dežela na svetu, se razodene
kot upornica, LR Kitajska kot de-
žela s težkimi notranjimi vpraša-
nji.
Aprila zboruje atlantski »lager«,
nastopi Dullesov namestnik hromi
Herter. Atlan'.ski velemožje se pri-
pravljajo za ženevski rendez vous
zunanjih ministrov.
Sredi maja se vrši prvi del že-
nevske konference. Zahodne sile
odgovore na sovjetski načrt mi-
rovne pogodbe z načrtom o etapni
združitvi in evropski varnosti. Zu-
nanji ministri se posvetujejo o
berlinskem interimu, začasni ure-
ditvi Berlina.
Za prvo fazo Ženeve zadoni
Chopinov pogrebni marš — zato-
nil je Dulles, a ne še njegov duh.
V začetku junija potegne vrhov-
no poveljstvo NATO ameriške
lovske bombnike iz Francije. Sle-
di sredi julija druga faza ženev-
ske konference in se njeno na-
daljevanje preloži za nedoločen
čas. Do berlinskega interima ne
pride, nobeden noče popustiti, a
konferenca formalno še traja.
Med konferenco pride Dulle-
sov človek, podpredsednik ZDA
Nixon v Moskvo. Svet je poln no-
vic o ostrih, duhovitih pa tudi
mirnih razgovorih med dvema
velikima »plebejcema«: med biv-
šim ukrajinskim kovačem Hrušče-
vim in ameriškim selfmadema-
nom Nixcnom. 23. julija je Nixon
prišel v Moskvo, 2. avgusta je že
obiskal Varšavo. Ni videti, da bi
se bil Nixon kaj spremenil po teh
obiskih.
Toda Hruščev je dobil in spre-
jel vabilo v ZDA dan po Nixono-
vem obisku v Varšavi. Preden je
on odgrmel čez. ocean, je konec
avgusta za celih 8 dni odšel v
Evropo Eisenhower. V London,
Paris in Bonn. V Bonn najprej,
kajti Adenauer, močni mož po-
vojne Nemčije, Nemčije, ki brez
močnega moža na vrhu menda
sploh ne shaja, se s politiko »ta-
janja ledu« ne more pomiriti. Ali
pa rentači zato, da bi nova vele-
sila, Nemčija, čim manj utrpela
pri odjugi.
V drugi polovici septembra si
Hrušćev ogleduje ZDA. Kritični
moderni Kolumb se — post tot
discrimina rerum, po mnogih ne-
ljubih dogodkih — izkrca v zatiš-
ju Camp Davida. Prva dva moža
na svetu se sporazumeta, da je
treba delati za mir, ne za vojno.
Hruščev  ima  pobudo  močno  v
svojih rokah. In to ne samo za-
radi Lunika. Moč SZ, njen vpliv
v svetu je po svojem pomenu ta-
ko velik, da Eisenhower v pogo-
vorih s Hruščevom ne rabi več
DuUesovega slovarja. Eisenhower
pristane na sestanek na najvišjem
nivoju, Hruščev s svoje strani na-
domešča ultimate z najuvidevnej-
šimi ponudbami in predlaga pred
OZN splošno razorožitev. V za-
četku oktobra zmaga Macmillan
na volitvah. Nikogar ne preseneča
poraz laburistov. Macmillanov
ugled je zaradi misije v Moskvi
tako zrasel, da jaše val zgodovine
na najvišjem vrhu. Vendar se
svet ne zasuče tako, kot si je on
zamislil. Enfant terrible v atlant-
skem taboru, de Gaulle, se 19. 10.
1959 izrazi zoper takojšnje sklica-
nje konference na najvišjem vrhu.
Po njegovem bi bil moral Hru-
ščev potrkati tudi v Parizu. Hru-
ščevu na videz ni nič za prestiž.
Ce de Gaulle želi, zakaj ne bi
obiskal prvi mož SZ še glavnega
mesta sveta, Pariza?
In nastopil je mesec december.
Eisenhower se je odpravil na naj-
daljšo svojo diplomatsko pot, na
potezo velikega stila: Ankara, Ka-
rač", Kabul, New Delhi, Teheran,
Atene, Tunis... Nemci, ki vse
gledajo suh specie bajonetov, v
znamenju divizij in orožja, pra-
vijo, da je v ozadju tega potova-
nja predvsem poenotenje, brat-
stvo v atlantskem orožju. Zato z
največjim zanimanjem spremlja-
jo pariško konferenco povel,ist\'a
NATO pakta. Menijo, da je treba
s SZ še vedno govoriti trdo.
Novemu letu se bližamo s stra-
hom in upanjem. Slišali smo mno-
go lepih besed o miru, vmes pa so
še vedno škrtali petelini na vro-
čem orožju. Vendar je upanje
močnejše, kajti pamet govori za to,
da se človeštvo sporazume. Vodil-
ni ljudje sveta stoje pred veliko
odgovornostjo. Upajmo, da nas ne
bodo razočarali. Saj vojna ni nad-
naravna sila, ljudje sami lahko
odločajo, ali se bodo znebili te
strašne more ali ne.
T. O.
90 DNI -90 PREDSTAV
(Novoletni razgovor z upravniko m SLG v Celju Fedorjem Gradiš-
nikom o prvi »etapi« te kulturne ustanove.)
— S spremembami, ki so v vaši
ustanovi nastopile z letošnjo sezo-
no in ki so, kakor vse kaže, obro-
dile prve žlahtne sadove, ste ho-
teli svoje poslanstvo približati na-
menu, zapopadenem v naslovu, da
bodi torej gledališče ljudsko,
družbeno napredno. Ali tako tudi
postaja?
— Mislim, da. Umetniški kole-
gij je vsaj v prvih treh mesecih
odlično opravili svojo nalogo. Pro-
gram, ki smo si ga takrat zasta-
vili, uresničujemo, ga moramo na-
posled uresničiti. Tudi delovna
vnema je nasploh dosegla visoko
stopnjo in tudi kvaliteta predstav
je boljša.
— Bi lahko postregli s konkret-
nimi podatki?
— Letošnja sezona se je pričela
3. oktobra. Do 29. decembra je
bilo vsega skupaj 90 predstav, kar
pomeni, da je bila vsak dan po
ena predstava. Podatek je vse-
kakor zanimiv, in vključuje seve-
da tudi nedelje in praznike. Za
primerjavo naj navedem, da jih
je bilo v enakem razdobju lani,
in sicer od 21. septembra do 15.
decembra samo 64.
— Kako je bilo z gostovanji in
kako z obiskom?
— V svoji hiši in v Narodnem
domu— torej na Malem cdru je
bilo 69 predstav, zunaj pa 21.
Obiskovalcev je bilo 27.500, zunaj
pa 5.332. Gostovali smo v Štorah,
Šentjurju, Zrečah, Kostanjevici,
Trbovljah, Mozirju, Velenju, Šo-
štanju in Novem Celju. Razen
tega je Mali oder uprizoril 16
predstav, od tega 10 v Narodnem
domu in 6 zunaj — v celjski bol-
nišnici. Novem Celju, Ingradu,
Zagradu, Kostanjevici in Zrečah.
— Omenili ste svojo novo usta-
novo — Mali oder. Se je obnesla?
— Se je. Mislim, da je vseh 10
predstav »Korzcaka« občinstvo le-
po sprejelo. Z njim bomo z dvema
predstavama 9. januarja 1960 go-
stovali v Mariboru — v zam.eno
za njihovo gostovanje tu. Oboje
je namenjeno proslavi stoletnice
rojstva Rista Savina.
— In število ostalih predstav?
— Število dosedanjih predstav
je bilo naslednje: »Krajnski ko-
medijanti« 25, »Sneguljčica« 18
»Kastelka« 13, »Prebrisana vdo-
va« 6.
— So predvidena še kakšna go-
stovanja?
— Lahko rečem, da bo januar
mesec gostovanj. Datumi še niso
določeni. Razen v Mariboru bomo
gostovali s »Korczakom« v Ekspe-
rimentalnem gledališču v Ljub-
ljani, Hrastniku in Krškem.
— Kakšna pa je finančna plat
teh gostovanj?
— Nekateri kraji krijejo stro-
ške, drugi spet ne. Poudariti pa
moram, da smo lani ustvarili le
dva in pol milijona dinarjev last-
nih dohodkov, medtem ko smo jih
letos ustvarili čez pet milijonov.
Kaže tudi, da bomo dobili nov
avtobus in nov kamion, kar nam
bo strošlce prevoza znatno znižalo.
— Merda še o pomoči režiserjev
amaterskim odrom?
— Vsak od njih se je obvezal
za določeno režijo izven hiše in
vsi delajo. V zvezi z natečajem
naj omenim, da bomo od del, ki
jih bomo dobili, eno podarili
Svobodam.
— Bi lahko zdaj povedali še
besedo, dve o repertoarju?
— »Prebrisana vdova« je bila
peta in zadnja letošnja premiera.
Sledilo ji bo »Dvanajst porotni-
kov«, »Beneški trgovec«, »Cajnica
na Okinawi«, in »Saljivec«. Tako
na odru SLG, na Malem odru pa
»Brez tretjega« in Stoli«.
— So na vidiku morda kakšne
spremembe v ansamblu?
— SI. januarjem bomo na novo
angažirali diplomantko Akademi-
je za igralsko umetnost Bredo
Gostičevo, hkrati pa štipendirali
dva slušatelja s pogojem, da po
absolu tori j u prevzameta angažma
v Celju. Oboje je že urejeno.
— In na koncu, na pragu No-
vega leta in nedaleč od praga
Vaše sedemdesetletnice še privat-
no vprašanje — imate morda ob
tej priliki kakšno osebno željo?
Upravnik Fedor Gradišnik se
je prisrčno nasmehnil, kakor češ:
jaz sem tu in tu je tudi moje pri-
vatno življenje. Potem je rekel:
— Da. Da bi naša nova pot šla
tako naprej, da seveda ne bi pri-
šlo kaj vmes in da bi sezona v
celoti uspela. Nanjo gledam z op-
timizmom! dhr
PROSLAVA 40 LETNfCE
KPJ IN SKOJ V CELJU
v počastitev 40-letnice ustano-
vitve Komunistične partije Jugo-
slavije in SKOJ je okrajni svet
Svobod in prosvetnih društev v
Celju pripravil v ponedeljek ,dne
21. decembra zvečer v Sloven-
skem ljudskem gledališču slavno-
stno akademijo. Tu so pevski
zbori iz Celja in Laškega, nadalje
recitatorji ter godba na pihala v
besedi in pesmi prikazali nasta-
nek, borbo in zmago Komunisti-
čne partije, oziroma Zveze komu-
nistov Jugoslavije skozi vsa ob-
dobja štirih desetletij.
Tovarna tehtnic presegla letni
plan izvoza
Zadnje tedne so v tovarni tehtn'c
delali dan in noč, v nekaterih od-
delkih kar v treh izmenah. Obrat
namreč skoraj ves oktober ni mogel
obratovati zaradi redukcije elek-
tričnega toka in je bilo treba zamu-
jeno nadoknaditi. To je bilo potreb-
no še predvsem zaradi tega, ker je
tovarna sklenila pogodbo, da bo do
25. decembra odposlala na Reko ve-
liko pošiljko raznih tehtnic za Zdru-
ženo arabsko republiko.
To delo ni bilo lahko, ker kupec
ni pristal na podaljšanje dobavnega
roka. Težava je bila tudi v tem, ker
nekateri dobavitelji niso dobavili
pravočasno tovarni potrebnega ma-
teriala in je bila zaradi tega izde-
lava tehtnic otežkočena. Stanje v
tovarni je bilo zaradi tega kritično
in nekateri so celo zmajevali z gla-
vo, češ, da jim ne bo uspelo izde-
lali in odposlati tehtnic do predvide-
nega roka. v primeru, če bi podjet-
je tehtnic ne moglo do roka odpo-
slati, bi nastala za tovarno velika
škoda, saj so bile tehtnice izdelane
z arabskimi napisi in oznakami ter
bi v tem primeru morali tehtnice za
domači trg na novo predelati. Ker
so se tega dobro zavedali, so delav-
ci napeli vse sile in v noči od 24.
na 25. december so odpremili na
Reko zadnjo pošiljko tehtnic, prav v
zadnjem času, saj bi ladja morala
že skoraj odpluti. Za ta uspeh gre
priznanje vsemu kolektivu, pred-
vsem pa delavcem, in voditeljem v
proizvodnji, saj so s to dobavo do-
segli in celo presegli plan izvoza,
ki je bil še enkrat večji kot lani. S
to dobavo pa so tudi presegli plan
proizvodnje za letošnje leto, kar
predstavlja dvojni uspeh.
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNA TEHTNIC - CEUE
želi vsem svojim poslovnim prijateljem
veliko zadovoljstva in uspehov
V NOVEM LETU 1960
PODJETJE GLOBUS-SPEDICIJA LJUBLJANA
Titova 33
zaposli v svoji poslovalnici v Celju, Titov trg 3
USLUŽBENCA
Prednost imajo prosilci z urejeno vojaščino ter s stanova-
njem v Celju, v poštev pridejo samo moški.
Ponudbe pošljite do 26. decembra 1959 na gornji naslov.
Kralj voda skozi leto
Mala kot potoček, si Savinja
preriva med skalami prve kilo-
metre svojega življenja. Skozi
Solčavo, Luče, Ljubno si v brzi-
cah pomaga dokler se okoli Mo-
zirja že precej ne umiri. Lepa je,
zelenkasto-modra, hitra pa zopet
počasna, tolmuni in brzice se me-
njavajo — tudi besna je včasih.
Takrat si je nihče ne želi. Toliko
lepega in hudega je ta reka že
storila, da bi bilo marsikaj vre-
dno pomniti. Od Celja proti izlivu
ni več modra, kakor bolnik se
vije počasi, črna in umazana, v
svojih vodah je pomorila že sko-
raj vse, nekaj malega je še ostalo,
pa tudi to bo počasi izginilo.
Sulec, kralj voda, ta plemenita
riba včasih ni bila redka v Savi-
nji, še više od Mozirja pa tja do
izliva je ta lepotec krasil reko.
Prehrane je bilo dovolj in užival
je. Živel je in se bohotil, njegovi
sostanovalci so bili nemimi, vsak
čas je bilo treba pričakovati na-
pad, usmiljenja ni, tako zahteva
narava, tako je.
Ko ob novem letu mraz pritisne
in reko pokrije led, postane tudi
življenje v reki mrtvo. Ribe se
poskrijejo v tolmunih, obleže sko-
raj nepremične. Naš kralj išče
prehrane, le težko se prikoplje do
plena. Prav pošteno se pripravi za
vsak rop, kajti vsaka najmanjša
površnost gre le njemu v škodo.
Lačen pa noče biti, tega noče in
zato križari po vodi, išče in išče ...
Kmalu ko zgine led in začne di-
šati po pomladi, ko se voda že
malo ogreje, pride zanj čas ženit-
ve. Razpoložen je, hiti in krmari
po reki. Išče si samičk. Mnogo
truda pokloni, da si jo najde, po-
gleda, da je tudi njemu dostojna.
Sam se preobleče v poročno oble-
ko, vijoličastordeče barve, in iz-
gleda, da mu gre kar na smeh, ko
si pribori svojo nevesto. Proti
kraju že gre marec, ko se presta-
vita v nizke prodnate brzice. Sa-
mico čaka zopet delo. Z repom iz-
koplje jamo, ki je večja od enega
metra, pa tudi globoka je, sam pa
križari v njeni bližini. Ljubosum-
no čuva, ne mara drugih tekme-
cev. Pride čas, drst imenovan. Sa-
mica odlaga na tisoče iker, samec
pa jih hiti oplojevati. Njih ženito-
vanjska pot je na višku, prav sle-
pa sta in tudi na meter človeka
ne opazita. Na belem produ je vi-
deti dve temni lisi, če pogledamo
bliže, sta samec in samica. Vedno
nimata miru, saj se znajdejo kak-
áni neobzimi samci, ki hočejo mo-
titi njuno zaljubljenost. Vname se
boj med samci — kri in raztrgane
plavuti, pa tudi globoke rane pri-
čajo, da gre zares, kakor včasih
v vaških gostilnah. Vse to traja
samo nekaj dni, v njih zavlada
zopet mir. Cas ljubezni je mimo,
ne poznajo se več, potujejo zopet
v svoja bivališča.
Poletje in jesen je treba kar
najbolje izkoristiti. Iz iker, so se
že razvili sulčki, že ropajo kot
njih starši. Ti pa ropajo in ropajo
in voda visoko brizga, ko se zaga-
njajo za ribami proti plitvini. Tu-
di nasedel je že marsikateri, ko v
svojem elementu požrešnosti po-
zabi, da je zanj voda prenizka.
Mnogo truda je potrebno, da se
dokoplje nazaj v globočino. In ta-
ko gre zopet do zime, ko se začne
z novim letom vse zopet ponav-
ljati.
Suka lovimo v zimskih mese-
cih, saj je čez leto zaščiten, pa
tudi prijemi so pogostejši, ko sneg
in led prekri jeta pokrajino. Ta-
krat, ko ledene plošče plavajo, ko
poka in škriplje pod nogami, ko
ušes ne čutimo in se na prstih
nabira led, takrat je pravi čas.
Sulec nemiren in lačen pograbi
vse, od raznih kovinskih blestivk,
do mrtvih rib, v katerih so skriti
ostri trnki. Po snegu in ledu se
prebija ribič — sulčar, da si pri-
bori kakega teh velikanov. Prav
redki so in plen je zato tembolj
dragocen.
Novoletni dan ali pa tisti dnevi
pred ali po tem, ko začne novo
leto ne dajo sulčarju miru, zato
pa je tudi dosti spominov na
uspehe, in neuspehe na lepe dni
ob vodi, na dogodke, ki jih ribiči
vedno in vedno ponavljajo.
Ves nemiren mi prijatelj pove,
da je postal s prvim dnem v bo-
dočem letu sam sulčar, da bo tudi
on »boljše ribe« lovil, ne samo jaz.
»Ti« mi reče, »se že klatiš dosti
dolgo za vodo, pa bi mi bilo prav
všeč, če bi me vzel v šolo, veš,
pravijo, da si ti »ribiški as«.
Sprejel sem — »samo povej,
kdaj bi-šla prvič«. Odgovor mi ni
bil prav všeč: »Prvega januarja
zjutraj bom prišel po tebe, če ti
je prav.«
Spomnil sem se, da bo silve-
strovanje nekaj noči vzelo, da
me bo neprespanega še bolj ze-
blo, pa sem vseeno bil za predlog.
Bilo je 20 minut pred šesto na
novoletni dan, ko sem precej zmu-
сгп legel z mislijo, morda ga le
ne bo, zaspal še nisem dobro, ko
je pozvonilo.
»O jej, zdaj pa ne morem bese-
de požreti,« mi je šinilo po glavi.
Odprl sem in prijatelj je vstopil.
Streslo me je, ko sem ga videl.
Nos in ušesa rdeča, po obleki ivje,
gumijasti škomji pa so bili kar
trdi. _
Vroč čaj, nekaj malice, pribor,
in že sva škripala po zmrznjeni
cesti proti Laškem. Med potjo
sva se pogovarjala in skoraj vsa-
kega sulca, ki sem ga dobil ob tej
poti, sem mu opisal.
Ta je imel 6, ta 8, drugi 10,5,
pa zopet 4 kg, nekaj jih je bilo
pod mero, tam pa mi je izpod nog
ušel celo velikan. Pa o tistem, kaj
so mi pripovedovali, kako je bilo
pred dvajsetimi leti, ko jih je bilo
baje še toliko, da so se kar tiščali,
itd.
Skozi meglo se nama je poka-
zal tremarski železniški most. To-
liko opevano mesto. Ni še bil prav
dan, za sulca je že bil čas.
Tukaj bova začela. Tu so tudi
takšni po meter, če so silvestro-
vali in so morda fajhtni pa bi
bilo lahko kaj prida. Pribor sva
pripravila, rokavice v žep, roke
sva premasirala, konjak popila.
Vse je bilo, kakor pač zahtevajo
stara pravila. Začelo se je.
»Takole, pa takole, globoko je
treba loviti, če čutiš kak odpor je
treba udariti, veš, sulec ima trd
gobec in mu je treba trnke močno
zasaditi če hočei, da bo obvisel.«
Vse je povedano, lahko začneva.
Poglej malo, kako bom jaz lovil,
potem bos pa samostojno začel,
sem dodal.
Hotel sem priti do srednje johe,
tam je curek v katerem so se naj-
raje držali, malo sem že zajel
mrzle vode v visoke škornje, da
sem potrdil običaj. Se malo, pa
sem bil pri johi, od koder sem
mislil, da bo najbolje. Vrgel sem
nekajkrat, naenkrat udarec. Po-
tegnem. Nič in nič. Hotel sem
malo naprej, pa se je zgodilo kar
do takrat še nisem doživel.
Pod vodo sem videl nekako
senco — kamen, sem mislil, da
je, cel blok zbombardiransga mo-
stu, ki jih tu toliko leži. Ni bilo
tako.
Hladna voda v mojih ustih mi
je povedala, da je voda precej
čez glavo, da sem kamen samo
v sanjah videl in da je silvestro-
vanje krivo, da se sedaj kopam
oblečen z nahrbtnikom in klobu-
kom. Ni me zeblo, prijatelj pa me
je zvlekel iz vode, ni vedel kaj bi.
Ti, sedaj pa greva v gostilno, da
se posušiš. Prav trd, kot bi bil
leden sem prišel v gostilno, kjer
me je prijatelj predstavil kot »no-
voletnega sulca«.
Kvartala sva, dokler se ob vroči
peči obleka ni posušila. Okoli pol-
dneva sva šla nazaj za vodo. Bil
je eden tistih dni, ko ribič doma
pravi: »Voda je bila prevelika,
ušel mi je, niso prijemali, preveč
jih je bilo pred menoj, sulcev ni
več«, itd.
Minilo je že mnogo let, prijatelj
pa še ni dobil sulca, ki si ga tako
želi, morda bo Novo leto uspeš-
nejše?
*
Popoldnevi so pozimi kratki. Po
službi sem se odločil, da stopim
malo za vodo. Snega ni bilo, mraz
pa je bil pošten. Nekaj ribičev mi
je zaupalo, kje strašijo velikani,
da izgleda, ko da bi se »ljudje
kopali«, ko ropajo, da so veliki,
»da jim kar hrbti ven gledajo«.
Eden teh sulcev pa je moral biti
cela pošast. Potrgal je že toliko
trnkov in vab, da ima v gobcu
verjetno že celo zbirko ribiškega
pribora. Kako srečen bo tisti, ki
ga bo dobil, saj bo s trnki pre-
skrbljen za dolgo. Teh govoric je
bilo že toliko in sklenil sem, da
si to sam ogledam. Sel sem za
vodo, uspeha se nisem nadejal,
saj je bilo le nekaj minut od
mesta.
Lovil sem že košček, ko srečam
sulčarja, bil je žalosten pa mi je
takole pripovedoval:
»Premetaval sem vabo — levo
in desno — naenkrat kakor bi
drevo zapel, nisem premaknil,
vlekel sem na vso moč, vleklo je
nazaj, kakor bi nekaj fantov pod
vodo držalo za vabo in vleklo v
nasprotno stran. Nato se je vdalo
in pred mano se je prikazala po-
šast. Precej čez meter dolg sulec
je bil svoj boj na življenje in
smrt. V bližini je »furman« na-
lagal gramoz. Poklical sem ga na
pomoč. Prihitel je z lopato — in
ni mu bilo treba reči »udari«.
Mahnil je, vrvica je popustila, od-
leglo mi je. Pa nesreča strašna —
namesto po ribi, je udaril po vrvi-
ci, pretrgal jo je, sulec pa je s
trofejo več odplaval v mogočen
tolmun. Veš, tako sem žalosten,
da ne vem kaj bi napravil.«
Vabe sva ponovno metala, noč
se je spuščala in pričelo je snežiti.
Ta dan je bila sreča že blizu in
zopet sva obujala spomine o tistih
»velikih«, ki strašijo in nočejo
nobene vabe. Na Kapucinskem
mostu sva se razšla.
Bo pa drugič bolje, vsaka šola
nekaj stane.
Od Mozirja do izliva je Savinja
imela teh velikanov. V Gornji Sa-
vinjski dolini jim pravijo sulači,
pa da so taki bili, da so Splavar-
jem preglavice delali, v okolici
Celja pa tja proti Laškem in Zi-
danem mostu, tam so bili še večji,
pravili so, da izgledajo kot pod-
mornice. Vseh teh skrbi pa smo
sedaj že reSeni — le redki so še,
ki bi jim gornje lahko pripisovali.
Zato je kapitalen plen že redkost,
ribiču, ki ima srečo, da se spo-
padejo s kraljem voda, pa pravijo
»srečnež«. Bližajo se novoletni
dnevi, ko vsak sulčar sanja o no-
voletnem sulcu.
Prav iz srca jim ga želim.
To niso sanje...
0
CELJSKI TEDNIK - Ster. 51 — 29. decembra 1959
Stekleni metulji
Bila sva pred njenim domom.
Stopila je pred menoj. V ku-
hinji je hila tema. Zavrtela je
stikalo. Mišo je spal naslonjen na
komolcu. Ni se prebudil pri oživ-
ljeni svetlobi. Kratki lasje in gla-
va so bili kakor zatekli. Zdel se
mi je zabuhel in dihal je globoko,
mučno, hropeče.
»Spi, rada hi, da bi šel v po-
steljo.«
Spi, sem si rekel, in rada bi,
da hi šel v posteljo. Tam naj spi
in naj vrti v zmedenih sanjah
obroč svojega jaza. Obroč, v ka-
terem so žalost, užaljenost, po-
nos in tisto, kar je njemu lastno.
Človeški obročki. Neprehodne
pravice posameznika. Kazalci ča-
sa v obročih, in stroji, ki proiz-
vajajo misli. Tovarne in lastniki.
Tovarne misli in dejanj. Oblast,
na katero se ne da vplivati in se
je ne da zahrzdati. Prosta svo-
bodna oblast na ozemlju obročev.
Dekle je stalo ob bratu. Dvoje
obročev, ki jih je rodil isti obroč.
Prijel sem Mišove roke pod
pazduho od zadaj.
Momljajoče, rigajoče truplo se
je dvignilo. Bil je še vedno v
srajci in spodnjicah. Nič dosto-
janstva in nič ponosa ni bilo v
drži telesa brez oblasti, topega od
pijače in mlahavega.
Angelca je odpirala vrata in
prižgala luči.
Položil sem Miša v posteljo. Za-
ril se je s celim omamljenim te-
lesom v zimnico.
Z Angelco sva se vrnila v ku-
hinjo.
»Ne bom spala poleg njega.
Gabi se mi. Spala hom v tvoji
sobi.«
»V moji sobi?«
»Da, vedno je bila to tvoja to-
ba. In ti?«
»Spal bom pri tebi. Potem se
hom poslovil skozi okno. Rad bi
še slišal tvoj glas. Se še spomin-
njaš svojega glasu?«
»iVi bil tako hrapav, kajne?
Spal boš pri meni.« Rekla je brez
pridržka. Nobene sramežljivosti
ni bilo. Čutil sem zadržano brid-
kost. Mogla hi se jokati, sem po-
mislil. Solze v njenem obroču,
solze, ki jih oči ne iztisnejo.
Svinčeno jekleni sijaj je v sobi.
Prav isti sijaj je na njenem ob-
razu. Nekje nad stropom škrta
podgana. Moj suknjič je obešen na
oknu kot smešen pajac. Cuje se
zvonkljanje dežja po strešnem
žlebu.
Človek dvajsetega stoletja, ki
vedno išče in išče. Izmika se ne-
odgovornim napadom in rešuje
svojo kožo, svoje imetje in svojo
srečo pred številnimi neuvidev-
nimi viharji. Kaj je človek? Kaj
sem jaz v tej postelji, ki plove z
mojim dragim bitjem in menoj
skozi svinčeni, jekleni sijaj ne-
skončne noči. Komu sva važna?
Komu je važna belina njenih iz-
sušenih prsi in komu moje po-
spano telo? Dve kresnici, ki sta
si segreli srce oh srcu in se je oh
njuni toploti topil pisani stekleni
metulj sreče. Toda koliko je ne-
ulovljenih metuljev.
Čutim kako dremotno drsi z
baržunastimi ustnicami po mojem
vratu. Vrača mi poljub. Sreča
ne more biti večna, hi ji rad re-
kel. Tista popolna sreča. Lahko je
samo takrat, ko uide nesreči in
se za kratek trenutek poigra z
najinimi nasmehi. Sreče je pre-
malo. Preveč je ljudi, ki brez-
plodno teptajo zemljo, da hi se ji
obesili na steklena krila ter jo
segreli in omehčali z dihom svoje
prošnje.
»Kako preprosto je hiti s te-
boj,« je šepetala.
Poslušal sem njen dremotni
glas, ki je segreval svinčeni sijaj
deževne noči.
»Preprosto. Da. In vedno še
iščeva. Nikoli ne moreva biti tam,
kjer je želja. Kakor da nisva
ustvarjena za srečo.«
»Nikar je ne preklinjaj sedaj,*
je zamrmrala. »Preveč je naklo-
njena.*
»Pozabljaš, da spi tam pijani
Mišo, da se z jutrom pričenja
spet dan, ki ho naju morebiti
ločil.<
Pritsnila je mojo voljno roko
k svojemu toplemu trebuhu.
»Današnji večer naju bo zve-
zal,« je rekla.
Iznenada sem razumel. »Si že-
lela?* sem vprašal.
»Ze dolgo sem želela — s teboj.
Veš, ta leta sem mislila na vsak
tvoj korak. Cesto bolj nate kakor
na brata. Vstajala sem bolj zgo-
daj, da sem te potem videla kako
hitiš na jutranji vlak. Med nama
pa ni bilo drugega kot suho vljud-
nostno pozdravljanje. In lansko
leto na veselici si se me kar ogi-
bal.«
»Takrat sem plesal z nekim de-
kletom.*
»Kdo je bilo tisto dekle?*
»Moja sošolka. Bilo je samo
otroško poigravanje: mežikanje in
nekaj posiljenih poljubov.*
»Zelo se te je tiščala.«
»Mislim, da bi se tudi koga
drugega. To ji je v naravi.t
»Kaj je meni v naravi?* je
vprašala.
»Ne vem,* sem rekel. »Vem, da
si sedaj tu. To mi je dovolj. Tudi
to vem, da ne moreš biti vedno
tam, kjer sem jaz.*
Sesal sem ji ustnice.
Jože Horvat-Jaki: ZIMA
Lahko da se jutri zbudim in ne
bom verjel. To se mi je že doga-
jalo,« sem šepetal v njeno uho.
»Vedno so te potrebovale ustnice,
oči, vsak del mojega telesa te je
zahteval. Hotel sem se potopiti v
dolžnosti. Ure in ure sestankov,
predavanj, uradniških del, študi-
ja, toda nikoli ni bilo to niti hlizu
popolnosti. Vsekdar si manjkala.
Karkoli sem storil, sem pričako-
val, da ho od nekod prišlo tvoj*
odobravanje. Glej, od nekod se
mi je zdelo, da me slediš.«
»In me nisi sovražil?«
»To je bil ponos, v sovraštvu.
Za daljšo ali krajšo dobo pa si se
spet vračala. Bila si mi potrebna.*
»Kakor kruh.«
»Ne kakor kruh. Tudi ko te ni
bilo, si bila ob meni.«
»Lahko da je isto. Se neka vez
več mora hiti od teh, ki vemo
zanje.«
Čutil sem, kako dihanje njenih
prsi valovi mojo kri.
»Moltija sovražiš?«
»Ne.«
Zamislil sem se.
»Bilo je naravno, da si ga
zmedla. Moral je hiti ganjen in
zavzet. Sprva je bilo težko po-
mišljati, da se te je dotikal. Pot-
lej pa ni bilo več tako težavno.
Moral sem pomišljati, kakšen sem
bil. Poiskati si je bilo treba oseb-
no ogledalo. Primerjal sem svoje
ravnanje z njegovim. Kako naj :
bi mu bil kos? Bil je v poletu,
poln idej. Kako bi ga zdaj sovra-
žil? Propadel je. Odrinilo ga je
z njegovim stremuštvom in gos-
podovalnostjo vred. Odselil se je
z birokracijo v kot. Ti še misliS
nanj?«
»Trohica spominov,« je rekla.
»Čutim to,« sem dejal. »Tudi če
ne bi ničesar rekla, hi vedel, da
še misliš nanj. Vem, da ni bila
ljubezen. Ženske nerade ločite ra-
dovednost, občudovanje in ljube-
zen, če je vse združeno s telesom,
kajne?«
»Danes je Molti odveč. V tej
postelji ne moremo biti trije.«
DANE DEBIC, naš ožji ro-
jak, se je v slovenski literaturi
pojavil l3rez predhodnih »signa-
lov«, kakršne daje večina na-
ših piscev po posameznih revi-
jah preden se pojavi. Ne glede
na to pa je njegov prvi roman
Brez milosti, ki ga je
pred leti izdala Državna za-
ložba Slovenije, vendarle plod
in rezultat njegovega nedvom-
nega »ilegalnega« literarnega
dela. Z njim je solidno in ena-
kopravno stopil na pot sodob-
nih tvorcev slovenske besede.
Pred kratkim pa je pri Za-
ložbi Obzorja v Mariboru izšel
njegov drugi roman Stekle-
ni metulji, roman iz ne-
posredne vsakdanjosti, ki v
svoji elementarnostl ohranja fj-
ziognomijo njegovega prvega
romana in hkrati fiziognomijo
njega samega — ta pa je pred-
vsem njegov stil.
Potem sva se nekega dne
srečala. Skromen, kakor je, ni
hotel uradno govoriti niti o
svojem delu niti o sebi — go-
vorila sva torej privatno, ker
pa privatni pogovor za javnost
ne bi bil zanimiv, sem mu na-
del uradno obleko. Na kratko
takole.
— Kako si zadovoljen z uspe-
hom svoje druge knjige?
— Človek navsezadnje ni-
koli z ničemer ni zadovoljen.
Se najmanj s seboj.
— Pa so vendar morda kje
kakšni znaki osebnega zado-
voljstva?
— Da, zadovoljen sì lahko,
če si opravil pošteno in korist-
no delo. Namen je bil tak, to-
da če je tudi delo tako...
mislim, da sem se zresnil.
— Od kod so prišle pobude
— konkretno, za Steklene me-
tulje?
— Preprosto iz potrebe pe
oblikovanju, s katerim sera se
ukvarjal skoraj leto dni.
— In vzori?
— Dobre knjige.
— V čem vidiš vlogo knji-
ževnosti v sodobni družbi?
— Ta vloga je predvsem dru-
gačna, kakršna je bila nekoč.
Naš čas zahteva od pisatelja,
da spoštuje vodila našega druž-
benega razvoja, pri čemer mo-
ra biti kritičen in odkritosrčen.
Kritičnost, ki izhaja iz socia-
lističnih načel, je družbeno ko-
ristna in umestna.
— Na pragu je Novo leto in
na pragu novega leta postane-
jo naši načrti za tisto leto še
celo otipljivi in spodbudni!
— Predvsem imam kot grad-
beni tehnik opraviti z vse pol-
so načrtov, vendar, se razume,
Imam načrte tudi v literaturi.
Prihodnje leto, mislim, bo Dr-
žavna založba Slovenije izdala
tretji roman Mehurček.
Kratkomalo, pišem.
*
In tu objavljamo zdaj odlo-
mek iz Steklenih me-
tuljev.
dhr
Kje ste, moji sinovi?
s tresočo roko je otrnila stenj in prižgala petro-
lejko. Medla svetloba ni pregnala teme iz kotov, in
težka hrastova miza, za katero je starka sedla, se
je v brljikavi luči in osamljenosti zdela še daljša.
Tiktakanje stare stenske ure je preganjalo zloveščo
tihoto po prostrani izbi m zase merilo čas, kajti za
ženico se je ustavil že pred meseci. Pod težo usode
upognjena samotarka se je v teh mesecih postarala
bolj kakor v vseh letih poprej. Negibna kakor kîp,
kakor k molitvi sklenjenih rok, je bila brezčutna za
vse, samo za spomine ne in za tiho, boječe upanje.
Vsa njena bit je bila vklenjena v preteklost, vsi upi
v dan, ko se bo življenje nadaljevalo tam, kjer je
bilo ustavljeno. Zdaj pa je neprestano begala od
resnične sedanjosti v preteklost in od tam še s hujšo
bolečino nazaj v resničnost.. .
Tudi to noč so se prikradli spomini:
Slišala jih je, kako so prihajali. V veži so si
otresali sneg s sukenj in si otrkavali ledene podpe-
tice s čevljev. Potem so kar hkrati prišli v izbo, se
zgnetli okoli nje in ji stisnili roko v pozdrav. Z
možem, Matevžem, sta jih imela rada. Vse tri. Ja-
neza, Lo j za in Franceta. Vsi trije so jima zrasli
čez glavo, tudi najmlajši, toda zanju so bili še ved-
no tisti živahni pob je, ki so se nekoč prerivali na
peči za prostor v kotu, ki ni bil nikoli prevroč. Radi
so prihajali domov, če niso mogli drugače, potem
vsaj za novo leto. Na Silvestrove večere so dolgo
posedali za mizo, pili kuhano vino in hvalili njeno
orehovo potico, češ da nikjer na svetu nihče ne
speče boljše. Včasih je France raztegnil harmoniko,
da se je zdelo, kakor da je v hiši svatba. Druge dne-
ve so pripeljan tudi dekleta, za Novo leto nikoli.
Sele takrat, ko bodo vajine snahe, so pravili... O
polnoči je Francelj, ki je to navado pobral v mestu,
ugasnil luč. V temi so si voščili novo leto. In ko je
luč spet objela stene tople izbe, so natočili najbolj-
šega in trčili za srečo in zdravje ...
Starka je podzavestno dvignila uvelo roko, ka-
kor da bi hotela nazdraviti namišljenim postavam
za mizo. Potem se je njena roka zatresla in njeno
drobno telo se je še bolj upognilo. Nato je počasi
vstala in skrušena, kakor da jo tišči k tlom nevidno
breme, oddrsela k stem, kjer je to jutro za slike za-
taknila smrekove vršičke. Trepetaje je njena roka
drsela od slike do slike, kakor da je za gladkim
steklom božala žive, tople obraze:
— Janez že ves mesec ni pisal. Pravijo, da je
nekje v obroču.
— Lojza sc zaprli in od takrat ni glasu o njem.
— France je tisto noč, ko so Lojza odgnali, iz-
ginil.
— Matevževo srce je bilo prešibko. Ustavila ga
je kap.
Starka ni čutila vročih solz, ki so polzele čez
uvela lica:
»Kje? Kje ste, sinovi meji?«
Lojz je bil samo še številka 25.318.
Strupen veter je bril čez mauthausenski grič, ke
je stisnjen ob steno barake čakal, kdaj bo stražar na
stolpu posvetil drugam. Do kantine, od koder se je
po taborišču razlegalo vpitje in neubrano petje pi-
janih stražarjev, ga je ločil le za tri skoke širok
pas dvorišča. Srce mu je udarjalo v grlu od nape-
tosti in strahu in veselja hkrati, kajti iz kantinske
kuhinje, kjer je pomagal kuharju, je tovarišem v
barako odnesel ostanke dobrot z novoletne mize. V
kuhinji bi ga utegnili vsak čas pogrešati. Ta večer,
ko so bili vsi pijani, si je prvič upal zmakniti nekaj
stvari. Saj je bil novoletni večer.. .
Snop jedke svetlobe je končno ugasnil v prehodu.
Lojz je planil čez, pograbil skrito vedro vode in se
vrnil v kuhinjo.
Na pragu mu je zastal korak. Sredi kuhinje je
razkoračen lovil ravnotežje pijani podoficir Mölcker.
V obraz je bil zaripel in s pasjim bičem, ki ga je
držal v desnici, se je nestrpno tolkel po obodih škor-
njev.
»Kje si bil, baraba?«
Lojz je porinil roko z vedrom vode nekoliko
naprej.
»Lažeš. Ukradeno hrano si nesel svojim svinj-
skim tovarišem v svinjak!«
Lojz je uvidel. da nima nobenega smisla tajiti.
Ne tajiti ne karkoli drugega. Porogljiv smeh, na
J. Krašovec:
videz dobrodušnega debelega kuharja je bil njegova
obsodba.
Mölckerjevo vpitje je privabilo še druge iz je-
dilnice. Radovedni, kaj si bo Mölcker tokrat izmislil,
so se molče zibali zdaj na eno, potem spet na drugo
stran. Cez Mölckerjev obraz je šinil značilni po-
rogljivi nasmeh, ki je pomenil, da je iztuhtal nekaj
posebno sadističnega. Iztrgal je kuharju kozarec iz
rok, zlil vino po tleh, potem pa vzel s police uma-
zano steklenico in natočil kupico do roba. Stopil je
pred Lojza in mu porinil kozarec pod nos:
— Vošči gospodi srečno novo leto in pij na naše
zdravje!
Lojz je zavohal petrolej in nehote odstopil. Tedaj
so ga zgrabili, ga podrli s hrbtom na mizo in mu
na silo odprli usta. Mölcker mu je počasi vlival
petrolej.
— Na zdravje, svinja! Zdaj pa ven z njim, da
ne bo nečedil po kuhinji!
Lojzu se je zavrtelo pred očmi. Gnusna tekočina
mu je obračala želodec. V grlu ga je davilo, dro-
bovje se mu je krčilo. V loku je priletel na zmrznjen
sneg. V silovitih sunkih je bruhal in glasno lovil
sapo. Polivali so ga z ledenomrzlo vodo, Mölcker
pa se je razkoračil nad njegovo glavo in obsedeno
kričal: Vsako besedo je podkrepil z udarcem pasjega
biča.
— Srečno novo leto, številka,.. Katero številko
smo ti že obesili, pes?
Janez se je trudil, da bi odprl oči. Nekaj težkega
je ležalo na njih. V glavi miU je šumelo, kakor bi
ga preveč рорЛ. Ni se mogel spomniti, kje je. Zbi-
ral je zmedene misli, ki so se mu kakor v sanjah
podile po glavi.
Potem je slišal korake in glasove, ki jih ni ra-
zumel. Ustavili so se pri njem. Nekdo je snel težo
z njegovih oči, da jih je lahko odprl. Okoli postelje
so stali možje v belih plaščih in zrli vanj. Tisti, ki
je stal ob njegovi glavi, je držal v roki veliko plat-
neno oblogo.
— Kako se počutite? — ga je vprašal v polom-
ljeni nemščini.
Janez je odprl usta, toda ni spravil glasu iz njih.
Preveč so bila suha. Na omarici ob postelji se je v
kozarcu svetlikala voda. Hotel je seči po kozarcu ...
Obnemel je... Kakor da nima več rok ... S stra-
hom je pogledal ob telesu navzdol... Zamižal je in
spet pogledal.. Videl je nad lakti odrezane in de-
belo povite štrclje ...
— Kaže, da se Fricu ne ljubi govoriti z nami, je
zdaj razločno slišal govoriti po rusko. Možje v belih
plaščih so se obrnili od njega in odšli...
Zdaj se je Janez spomnil vsake podrobnosti:
... Ze tedne so biti zakopani kakor poljske miši
v zemljankah pred Leningradom. Iz dneva v noč,
iz noči v dan so poslušali zlovešče tuljenje Stalino-
vih orgelj in čakali kdaj jih bo ta peklenski trušč
pokril s tepihom granat.
Janez se je zatrdno odločil... Naenkrat se mu
je zdelo vse močno preprosto. Čakal je le priložnost.
Tisti večer so ga določili za prednjo stražo. Ko je
podoficir, ki ga je peljal v zasedo, odšel, se je lanez
podvizal. Lučaj od roba gozdiča se je čez poljano
vlekla razrita sled tankov. Ta košček čistega nameta
je Janez nekajkrat prehodil sem in tja, da bi iz-
gledalo, kakor da so ga Rusi presenetili in odpeljali.
Potem se je odplazil proti ruskim prednjim stra-
žam.
Noč je bila nenavadno mirna. Čeprav je bil
ubežnik premočen do kože in premrazen. je vendar
čutil veliko olajšanje, kajti z vsakim premikom je
bil za pedenj bliže cilju. Zanj se je vojna končala ...
Prilezel je do bodeče žice. Samo še skoznjo in
rešen bo. Splazil se je tesno ob oviro, stegnil roko
in dvignil žico... Strahovito se je zablisnilo in
počilo ... Huda bolečina mu je vzela zavesi...
Iz premišljanja ga je zdramila bolničarka. Dvig-
nila ga je in mu hrbet podprla z blazinami. Nato ga
je potrpežljivo pitala z močno juho. Njen obraz je
moral biti lep. če bi se^ nasmehnila. Toda ostal je
negiben, hladen. Cez čas je z gibom odklonil njeno
pomoč in počasi zlogoval v skopi ruščini:
»Jaz nisem Nemec. Jugoslovan sem... Slovan,
kakor vi.«
Dekle se je za hip nasmehnilo. Obrisala ga je
okoli ust kakor otroka. Ko je vstala je tiho za-
šepetala;
»Sčastnaja novaja godina, soldat!«
Zdelo se mu je. da je že celo večnost zunaj na
snegu. Od prvih hiš v vasi do hruške nad vasjo jç.
bila stražarjeva pot. Vsakikrat, ko je prišel do dre-
vesa, je ob gazi s puškinim kopitom naredil jamico
v sneg. Izračunal si je, da ko jih bo dvanajst, bosta
minili dve uri in bo spet prost.
Vasica je bila v popolni temi. Smrekov gozd nad
vasjo se je šibil pod težo snega, ki se je pod stra-
žarjevimi nogami drobil v leden prah. Fant si je
potegnil titovko čez ušesa in kdaj pa kdaj z dlanmi
odtalil ivje z obrvi in trepalnic. Kadar je prišel do
hruške in se mu je razgrnil razgled po zasneženi
daljavi, je vedno za hip obstal. To noč se mu je
hudo stožilo po toplih domovih v dolini, ki je ležala
kakor zasanjana pod njim. Tam spodaj so ljudje
zbrani pri toplih pečeh, je premišljeval, in ko jim bo
spanec lezel na oči, bodo legli vsak v svojo, sveže
pregrnjeno in toplo posteljo. Porojeno nevoščljivost
mu je hitro pregnala misel na lasten dom. Kdo ve,
če je sploh še kdo doma, ki je nocoj zakuril v peč?
Kako prijetni so bili Silvestrovi večeri doma.
Pravzaprav se je vse leto veselil nanje. To noč se
je prvikrat zgodilo, da ni bil na ta večer doma. Ne-
kje je v podzavesti slutil, da doma ni vse v redu.
Vedno znova je premišljeval, kaj bi se utegnilo zgo-
diti z Lojzom, da tisti večer- ni prišel na dogovor-
jen kraj. Po tistem, ko je Lojz pobegnil s prisil-
nega dela v Nemčiji in se skrival na podstrešju zi-
danice v domačem vinogradu, sta se domenila, da
pojdeta skupaj. Ker sam ni upal povedati materi,
kaj nameravata, je to neprijetnost prepustil Lojzu.
V gozdu nad domačo vasjo ga je tisto deževno
noč čakal vse do jutra, potem pa je vznemirjen in
poln negotovosti poiskal partizane... Je Lojz
ostal doma in se še skriva? So ga morda ujeli in z
domačini vred zaprli?
Spet je snel puško in zasadil njeno kopito v
sneg ... Enajsta jamica ... Tedaj mu je pogled slu-
čajno ušel na zasneženo pobočje onstran vasi, če-
prav je tam moral biti na straži nekdo drug. V hipu
se je vrgel v sneg in si pomel oči. Vid ga ni varal.
Od roba gozda so se proti vasi naglo spuščale temne
postave... Smučarji? je pomislil... Bili so lahko
samo Nemci ... Kaj dela stražar onstran vasi?
Spi? ... Le kaj je zelence na tak večer spravilo iz
zakurjenih kasarn? Izdajalec?
Zdaj ni bilo več časa za premišljevanje. Stisnil
je puškino kopito ob ramo. Bilo je predaleč, da bi
lahko zadel. Pa vendar... Moral je zbuditi tova-
riše ...
Strel je preparai tihoto zimske noči. Nato še eden
in še... Temne sence so se na pobočju vrgle v sneg.
Od gozda je zaregljala strojnica. Pod nebo, polno
zvezd, je švisnila raketa.
Fantje so bili hitro na nogah. V vasi je zaropo-
tala breda in iz vseh hiš so švigali svetlobni iz-
strelki ...
France se je s četo prebijal v breg, da bi so-
Tražniku vpadu v hrbet. Komandir je preklinjal iz-
dajalca, ki je s straže pobegnil v nemško posto-
janko in pripeljal Nemce nad bataljon ...
Pritekli so na vrh in po robu obšli sovražnika
za hrbtom. Nemci so ležali pod njimi v raztreseni
črti kakor izvrstni cilji v izdajalskem snegu.
»Dobro merite, fantje,« je zaklical komandir: —
»Glejte, da jih bo čim manj dočakalo novo leto!«
Pred minutami še sanjavo pokrajino je prepletal
en sam plaz smrtonosne svinčene toče..
CELJSKI TEDNIK štev. 51—52 - 29. decembra 1959

Skrb za mladino je prva
Na Zavodu za pospeševanje go-
spodinjstva v Celju je ob tem času
•delovanje usmerjeno predvsem na
večerne gospodinjske tečaje. Kljub
temu pa je zavod letos posvetil vso
pozornost pouku gospodinjstva na
osemletkah. Ta nadzor nad pouče-
vanjem gospodinjstva na osemlet-
kah na območju celjskega okraja pa
jim je kar sproti nudil tudi vpogled
Y organizacijo in dejavnost šolskih
mlečnih kuhinj.
Posebna komisija je т teh dneh
že obšla tri občine in obiskuje v
tem tednu že šole četrte, celjske.
Rezultati, ki so jih uspeli zaključiti
áoslej so, da poteka pouk gospo-
iinjstva skoraj na vsaki šoli dru-
gače. Učni načrt za ta predmet je
sicer določen in predvideva obrav-
navanje vsega v gospodinjstvo spa-
dajočega dela, vendar pa je vsako-
inur jasno, da lahko predavatelj si-
eer upošteva učni načrt, pa pri tem
smatra kakšno poglavje za manj
važno in ga obdela površno ali ga
celo izpusti. Ce drugemu predavate-
lju to poglavje predstavlja važnejšo
temo pri obravnavanju gospodinj-
stva, je pouk pri vsaki skupini že
bistveno različen. Kazno je, da ve-
čina učnih moči smatra za bistvo
Ysega gospodinjskega dela — kuha-
ије, čeprav je učni načrt posvetil
tudi drugim gospodinjskim poslom
enako pozornost, in v tem načrtu
pripravljanje kompletnih obrokov
sploh ni predvideno. Vse premalo se
■amreč še vedno zavedamo, da ni
začetek in konec vsega gospodinj-
skega dela kuhanje. Nasprotno! Ku-
hanje niti ni več poglavitno, saj
nam prehranbena industrija iz dne-
va v dan olajšuje to delo. Tudi
predstavnice Zavoda za pospeševa-
nje gospodinjstva težijo, da bi
usmerile pouk gospodinjstva tako,
kakor ga predvideva učni načrt za
pouk gospodinjstva, to je, da se ena-
kovredno obravnava tudi čiščenje
madežev, pospravljanje stanovanja,
sestavljanje jedilnikov in hranilna
ter vitaminska vrednost hranil, pra-
nje in likanje ter druga dela, ki jih
od dne do dne opravljamo. Le na
ta način se bo sčasoma v naše do-
mače delo vneslo toliko sistematike,
da si bo žena opomogla in ne bo
več suženj lastnega doma. Prepri-
čana sem, da dela vsaka žena z ve-
seljem, saj dela za svoje najdražje,
vendar ne bo njeno zadoščenje nič
manjše, če bo isto delo opravila
prav tako dobro, vendar hitreje in
ne bo vedno tako utrujena.
Komisijo, ki je obiskala osemletke
pa je spremljal na vsakem obisku
še referent za prosveto in sanitarni
inšpektor občinskega ljudskega od-
bora. Pri obiskih v mlečnih kuhinjah
so lahko ugotovili, ali malice v res-
nici ustrezajo zahtevam. V ta na-
men je Zavod za pospeševanje go-
spodinjstva takoj po obisku v šolah
pripravil snov za seminarje, ki je
v grobem zajela vse, kar mora ve-
deti kuharica v takšni kuhinji, da
bodo malice pravilno sestavljene in
bodo ■ ustrezale zahtevam pravil-
ne, torej zdrave prehrane.
V kratkem bodo komisije zaklju-
čile z delom na terenu. Njihovi ob-
iski so zrušili spet novo barikado,
za katero se skrivata nevednost in
času neprimerno pojmovanje gospo-
dinjskega dela.
Novo leto v našem domu
Ob prelomu starega leta, ki nam
je prinašalo dan na dan vrsto vese-
lih ali žalostnih dogodkov, presene-
čenj in razočaranj, delamo načrte
za novo leto vedno z željo, da bi bi-
lo za nas srečno. Tako želimo tudi
vsakemu prijatelju in to voščimo, ko
prvič svane jutro v novem letu svo-
jim najbližjim.
Novo leto je družinski praznik.
Zato naj bodo ti praznični dnevi
doma res lepi, kolikor le morejo biti.
Ze s tem. da se na Silvestrovo ob-
darujemo, pokažemo drug drugemu
skrb in pozornost in to je dovolj,
da bo vzdušje praznično in naš od-
nos še bolj ljubeč kakor sicer.
Drage žene. mamice, potrudite se
za ta dan prav posebej in uredite
dom kolikor вв dei Pripravite pri-
koljšek in odložite domačo haljo!
Vsi domači naj bodo lepo oblečeni.
Novo leto ni čas za reševanje težav,
ki nas morijo leto in dan. Za te dni
jih odložimo vsi po vrsti in kar sa-
mo bo prišlo tudi 9 nas čudovite
razpoloženjem
Najlepše bomo pričakali prihod
Novega leta v sredi naše družine
in morda dobrih prijateljev. Tudi
otroci naj počakajo polnoč z nami,
kajti veselje in vznemirjenje, ki g*
doživlja otrok ob rojstvu Novega
leta je več vredno kakor spanje ti-
stega večera.
Ko bo udarila polnoč, morda пш
gongu preko radijskega sprejemni-
ka, ugasnimo luč. To je lepa stare,
navada in prilika, da poišče roka
roko, ki si jo najbolj želi.
Dober dan, sreča!
Vsak dan njihovega mladega
življenja bi bil enako teman in
brezupen in vsako jutro bi mo-
gli pozdraviti nov dan z »Do-
ber dan. žalost«, če bi ne bilo ..
V toplem, prijetnem in
skromnem domu se je našlo
¿estero otrok. Tega je zdaj že
nekaj let. Štirje med njimi so
otroci istih staršev, dva pa sta
prišla v to sredino iz dveh dru-
gih domov. Vsi so žrtve brez-
vestnosti svojih staršev in le
po zaslugi svoje »tetke« so da-
nes učenci, da, celo odlični
učenci na celjskih šolah in bo-
do brez dvoma nekoč koristni
člani naše družbe.
Verjetno ste že uganili, da
mislim tukaj rejence. otroke, ki
so bili v najnežnejši dobi svo-
jega detinstva prepuščeni sami
sebi. čeprav imajo starše. Sest
jih je. Mirko. Dragica, Karli in
Silva so sorojenci. Ljubica
(ime ji je Ivanka) in Marjan
pa sta zdaj že prav tako njiho-
va sestrica in bratec. V letih,
ko so pri telici našli svoj dru-
gi, vendar pravi dom, so po-
stali tesno navezani drug na
drugega in so nadvse vzljubili
svoje rednike. Ko sem jih ob-
iskala, se je »popoldanskat
trojka pravkar vrnila iz šole.
Tako sem kar v praksi spozna-
la njihov dnevni red. Vzoren
je in otroci v svojih nežnih
otroških dušah čutijo, kako dra-
goceno je postalo njihovo živ-
ljenje. Kajti tako ubogljivih,
pridnih in dobrih otrok tudi v
svojih domovih pogosto zaman
iščemo.
Razen Marjana vsi pojo in
imajo že kar lasten pevski
zborček. Ob vsakem času so na-
red. da zapoje jo in pojo tako
prisrčno! Vsi so v šoli priza-
devni in seveda s tem telici v
veliko veselje. Njihovi načrti?
Mirko bi bil rad konstruktor;
vse, kar vidi, preriše in risanje
mu je največje veselje. Dragi-
ca in Ljubica bosta šivilji, Kar-
li čevljar, Marjan šofer. Silva
pa ... učiteljica. Pravi, da za-
to, ker ji tako ugaja njena to-
varišica učiteljica. Silva je pred
petimi leti prvič prestopila prag
svojega novega doma, že neko-
liko okužena z bacili tuberku-
loze in zelo rahitična. Danes je
vitka kakor jelka in zdrava kot
dren. Le zobki so počasni, kaj-
ne? Vsi štirje sorojenci so pri-
šli v ta dom okuženi s tuber-
kulozo, Mirko je imel že odprto
kaverno. Danes so zdravi ka-
kor vsi tisti otroci, ki nikoli ni-
so pogrešali toplega doma, ma-
terine ljubezni in toplega dru-
žinskega okolja. Mislite, da so
kaj zagrenjeni? Ne morejo biti,
ker se striček rad z njimi po-
zabava in ker danes ni zanje
ničesar žalostnega več.
O.
„Ugrabljeni otroci"
Dežurna sestra v porodnišnici se je
:ganila in zavzdihnila. Spet je čas,
ia obišče male kričače. V malih lič-
nih posteljicah so ležali novorojenč-
ki. Gledala jih je z ljubeznijo, saj
;e je temu poklicu posvetila zaradi
svojega velikega nagnjenja do teh
malih nebogljenih bitij. Nenadoma
pa je pri soju svetilke opazila, da
sta dve posteljici prazni. Pogled na
tla ji ni ničesar razjasnil, sicer pa
si je že v naslednjem trenutku do-
povedala, da bi bilo nemogoče, da
bi se novorojeno dete prekucnilo čez
razmeroma visok rob posteljice.
Zbudila je vse sestre in začelo se
je mrzlično iskanje.
Po uri brezuspešnega pregledova-
nja se je glavna sestra odločila, da
javi primer dežurnemu zdravniku.
Ko se doktor tudi na ponovno trka-
nje ni odzval, je vstopila v sobo.
Na trdem ležišču je spal zdravnik
z obema pogrešanima otrokoma na
rokah. Sestra spričo tega prizora ni
mogla zadržati smeha, ki je prebu-
dil spečo trojico. Zdravnik je pre-
vidno vstal in se v zadregi smehlja-
joč opravičeval: >Ta dva mala kri-
čača mi nista pustila spati, pa sem
ju vzel k sebi in kaže, da drug dru-
gega nismo prav nič motili.«
Komu? - Ne vem...
Zimski vetrovi so zaveli preko dolin, zašumeli so v vrhovih
emrek, zadnje rože so odcvele, travniki in jase so postali pusti.
Ob večerih se zasnežene gore kopajo ▼ močni rdeči zarji. Zima
je prinesla ljudem pokoj; a ne vsem.
Ostala sem sama doma in bilo mi je težko. Imela sem ob-
čutek kakor, da sem izgubila nekaj, česar sem se navadila in na
kar sem se navezala; bilo mi je hudo. Mamica je odšla, ker sem
jo tako razjezila s tistim pismom, vendar res nisem vedela, da
ji delam takšno krivico. Mi bo oprostila? Vse te dni je že huda
in jaz ji res ne morem povedati še tega, da sem dobila nezadost-
no iz risanja. Saj sem to enko že popravila, toda zelo mi je hudo,
da sem jI tedaj ta spodrsljaj zamolčala. Mamica, kdaj in kako
naj ti povem, ko me je pa tako sram pred samo seboj? To pre-
mišljujem zadnje noči, ko se prebujam ob treh zjutraj in čakam
zore. Sram me je, da sem taka in rada bi se poboljšala, pa vedno
•pet naredim kaj napak.
Zdaj tu nI ničesar in ko sem tako sama, se mi posmehuje
staro, golo drevje... ali se res posmehuje? Saj poje mehko In
otožno... poboljšaj sel Ali mi še moreš oprostiti ali ni prepozno
in prehudo, ko sem tako ravnala?
Draga mala deklica, ki si napisala to ljubko pisemcel Kaj
ne veš, da ti je najboljša prijateljica tvoja mamica in da bo samo
ona lahko tvoje napake vedno razumela in oprostila? Za te vem,
da si pridna v šoli in da končno nezadostna ocena iz risanja ni
takšne važnosti, zlasti ne zdaj, ko si jo že popravila. Toda odslej
pojdi s svojimi težavami vedno k mamici, pa naj bodo kakršne-
koli. Veš, tudi tvoja mamica je Imela nekoč dvanajst let In te
bo prav lahko razumela. In nihče ti ne bo želel v življenju bolj-
šega kakor mamica, ki bo za tvojo srečo pripravljena žrtvovati
vse. Torej drugič pojdi k njej in reci: >Veš, mamica ...«
Najzvestejši prijatelj
Senta je bila še zelo majhen In
nebogljen kužek, ko jo je gospodar
potegnil Izpod mamice In odnesel v
vreči proč. Se nekaj časa se je mala
psička spominjala svoje mamice, ve-
like in lepe ovčarke, ki je bila neza-
upljiva do vsakogar, ki se je pribli-
žal trem malim kepicam, ki so bile
prav take kakor Senta. Pozneje se
je izkazalo, da se je stara Sita upra-
vičeno bala za svoje male, kajti za
Sento so ji odvzeli tudi oba ljubka
psička. Sentina bratca.
Toda, ko je preteklo nekaj časa,
se je Senta privadila novemu domu
In stara renčeča mamica jI je Izgi-
nila iz spomina. Tu je bila ljubljen-
ka dveh dobrih ljudi, ki sta bila
vedno mirna, tiha in morda nekoli-
ko zagrenjena. Tega Senta ni obču-
tila, občutila je le njuno veliko lju-
bezen in uživala svoje prelepo živ-
ljenje. Kajti bila je dete teh dveh
dobrih ljudi. 2e davno sta obupala,
da bosta nekoč roditelja majhnega
kričača, zato sta s pravo roditeljsko
ljubeznijo začela negovati malo ov-
čarko.
Senta pravzaprav nI poznala dru-
gačnega življenja, saj je prvo ob-
dobje, ko je bila kratek čas pri ma-
teri, že davno pozabila. NI poznala
lakote, niti mraza, še celo nežno-
sti nI pogrešala, včasih pa ji je bilo
to pestovanje že kar nadležno.
Toda nekega dne Senta-ljubljen-
ka ni dobila kosila in ko je lakota
že prehudo rovarila je mala razva-
jenka pač opomnila svoje gospodar-
je, da je za obed skrajni čas. Ka-
zalo je, da sta tudi sama tega dne
pozabila jesti. — Odtlej je bilo v
tem mirnem domu bolj živahno In
Senta ni bila več v središču pozor-
nosti. Ne, predmet zanimanja so bi-
li sedaj beli kosi blaga, ki sta jih
gospodinja in gospodar zlagala in
prenašala, pa velika bela košara.
Senta ni vedela, da se je kakor po
čudežu bližal družini prihod nove-
ga člana. Občutila je le nekakšno
zapostavljanje, čeprav ga verjetno
ni tako pojmovala.
Iz te bele košare se je po daljšem
času nekega jutra oglasil tih In hri-
pav jok. Senta, ki doslej nI slišala
iz košare nobenega glasu, se je pre- ^
strašila in zarenčala. V strahu za "
ljubljeno malo dete je gospodinja
pregnala Sento v predsobo. Od tega
dne dalje je bila Senta pozabljena.
Dolge dneve je preždela v predsobi
in prisluškovala joku malčka in ni
mogla razumeti, zakaj sedaj ne sme
več v sobo. Poleg tega pa je bila
sila radovedna, kako Izgleda malo
bitje v beli košari v sobi, ki jo je
tako izrinilo iz src njenih dobrih go-
spodarjev In končno. Senta se je že-
lela vrniti v sobo na svoj stari pro-
stor poleg naslonjača.
Tistega lepega poletnega popol-
dneva je gospodinja utrujena odšla
obešat plenice. Bil jih je lep kup in
vrvi so bile razpete prav na koncu
velikega vrta. Ko je odhajala skozi
predsobo, je Senta spala na svojem
ležišču, mala punčka pa v lepi ko-
šarici v sobi.
Dan je bil čudovit In žena se je
za kratek čas predala počitku na
toplem soncu. Mahoma pa je začu-
tila duh po gorečem, tisti znani,
dušljivi vonj in pomislila na pepel
v zaboju. Seveda! V paničnem stra-
hu se je pognala preko vrta in v
obupu klicala: »Alja, moja sladka
mala Alja!« Skozi priprta vrata, ki
so vodila iz hiše na vrt, je že uha-
jal dim. Ali bo sploh še mogla priti
do male? Strašna slutnja ji je hotela
vzeti pamet. Pravkar je pritekla do
vrat, ko so se ta pred njo odprla.
Med njimi je stala Senta, lepa mala
ljubljena ovčarka, zapostavljena pa-
storka in z zobmi previdno držala
ovojček na trebuščku male deklice.
Velike Sentine oči so bile solzne od
dima In mogoče od sreče, če jo je
občutila tedaj, ko jo je gospodinja
objela hkrati z malim belim svež-
njem.
Odtlej je bila Senta spet ljubljen-
ka obeh dobrih ljudi, ob letu pa po-
leg tega tudi miljenka male dekli-
ce, ki ji je takrat, ko je bila še čisto
majhna In nebogljena, rešila živ-
ljenje.
Modni plašči v naših konfekcijsicih
trgovinah;
Konfekcijska oblačila si šele uti-
rajo svojo pot do potrošnika. Do iz-
gotovljenih izdelkov smo bili še vse
do nedavna precej nezaupljivi, po-
leg tega pa med temi artikli nismo
našli takšnih modelov, ki bi se rav-
nali po trenutnih modnih muhah.
To je bilo do neke mere razumljivo,
saj je bilo za te Izdelke premalo
povpraševanja in bi bile vse takšne
enodnevnice pozneje le balast v
skladiščih.
V zadnjem letu pa se je konfekci-
ja Izboljšala, pridobila si je že po-
trošnika in je lahko sledila zahte-
vam modnih kreatorjev, ker se Iz-
delki spričo povpraševanja niso več
kopičili.
V štirih trgovinah s konfekcijski-
mi Izdelki v Celju sem si ogledala
vrsto lepih plaščev. V vsaki trgovi-
ni dobe v sezoni okrog 15 različnih
modelov In ker dobavlja vsaka trgo-
vina od drugod, imajo potrošniki
več kot bogato izbiro. Plašči se rav-
najo po glavnih modnih smernicah,
vendar se vsi Izogibajo pretiranim
posebnostim letošnje mode in bodo
tako preprosti In lepi lahko služili
dalj časa, ali pa jim boste morda
hotele dati drugo leto nov videz in
boste to ali ono spremenile. Od tako
lepe, preproste in laskave mode kot
je letos, se v naslednji sezoni naj-
brž ne bomo zelo odvrnili.
Eva
NOVOLETNA JELKA
V SLOVENSKIH KONJICAH
Tudi v Kcmjicah se pripravljajo
na novoletno jelko, posebno vneto
v oßeh šolah. Otroke bodo pri-
merno obdarili, pripravljajo pa tu-
di vesele večere.
Na silvestrovo bo osrednja pri-
reditev v mladinskem domu.
Celjski trg
Krompir 21—28 (30), čebula 25-40 (З?-
«), česen 120—150 (160—200). visok fižol
120 (80-100), nizek fižol 100 (60-80),
•olata 50 (60—100), cvetača 50—80 (80—
10»). špinača 60 (100-150), motovileč -
(200), radič 100 (150). ohrovt 50 (40-50),
koleraba — (30—40), peferšilj 50-101
(80-100), zelena 70—80 (80—100), por
40—60 (50—70), pesa 35 (40—50), korenje
30-40 (40—60), redkev 30 (40), hren -
(150—200), belo glavnato zelje Ift—?1 (20—
30), rdeče glavnato zelje 50 (40—50), ri-
bano zelje 40—48 (50), repa — (20—25),
ribana repa — (40—45), limone 200 (—),
pomaranče 180 (—), jabolka 40—68 (35—
rO), hruške - (80), grozdje 154 (150).
Na trgu je zadnje dni primanjkovalo
•olate, so jo pa začeli nabavljati iz Dal-
macije. Ker se obeta še večji priliv pro-
dajalcev  z  juga,   solate  najbrž  ne  b*
iiremalo. Trg pa je sicer slabo preskrb-
jen, zlasti ob deževnih dneh.
Poslovanje trgovin ob novoletnih praznilcili
Oddelek za gospodarstvo Občinskega
ljudskega odbora Celje, obvešča potroš-
nike na območju občine, da bodo v dneh
novoletnih praznikov poslovale proda-
jalne živil takole:
V ČETRTEK, dne 31. decembra 1959
bodo poslovale vse trgovine neprekinje-
no do 17. ure poDoldne.
V PETEK na dan NOVEGA LETA -
1. januarja 1960, bodo vse trgovine, ozi-
roma prodajalne ves dan zaprte.
V SOBOTO, dne 2. januarja 1960 pa
bodo poslovale naslednje prodajaln«
živil:
Sadje in zelenjava: »Zelenjava т Can-
karjevi ulici in >Lavac y Stanetovi ulici,
od 7. do 11. ure.
Mleko: vse prodajalne ed 6. do 10. u*
dopoldne.
Kruh: vse tri prodajalne krnha т Sta-
netovi ulici — to je pri Glavni pekarni
in »Ada« od 7. do 11. ure.
Meso: mesnica »Narezek« na Torašiče-
теш trgu, »Matica« v Stanetovi ulici in
mesnica »Rog« v Gaberju, od 6. do 12.
nre dopoldne.
Špecerija: »Samopostrežba« od 8. de
12. ure.
V NEDELJO, dne 3. januarja 1960 bode
Tee trgovine zaprte ves dnn.
Opozarjamo vse potrošnike, predvseM
pa gospodinje, da si ostala živila in go-
spodinjske potrebščin.e nabavijo v četr-
tek, dne 31. decembra 1959, po možnosti
pa že tudi 29. in 30. decembra.
Iz pisarne Oddelka za gospodarstve
_()b¿.inek^a Jt|udske(a odbora Celje
Za
naše
male bralce
Oton Zupančič
Ciciban posluša
očetovo uro
Očka. pa kaj je v tej zlati igrački?
Kaj to nabija nalahno ves čas?
— Ciciban, veš, to so drobni kovački,
naši kcvački, da kujejo čas.
Kujejo dneve in tedne in leta,
s klade vci naglimi kujejo čas,
vsemu, kar koli pod soncem se kreta.
Tik-tak! na delo v skrbi nas budijo,
pota nam merijo, spremljajo nas.
vsakemu svojo pojo melodijo,
srcem človeškim skrivnosten ukaz. —
Očka, povej mi: Ti naši kovački...
ali bi slišal njih pesem i jaz?
— Sinko, le skloni uho k tej igrački,
čul boš, kako se ti kuje tvoj čas. —
Čudo prečudno! Res pojejo meni!
»Ciciban, Ciciban!« slišim ves čas,
drobno kot ptičke na veji zeleni:
k rojstvu in smrti zvonkljajo ves čas. »ciciban, tebi zlat kujemo čas!«
Marjan Aubreht, Velika Pirešica
Mikica je bila le nekaj dni sta-
ra srnica. Sosedov Tone jo je na-
šel pri potoku in jo je prinesel
lovcu Jožetu. Ta namreč zelo
ljubi živali. Zato je sklenil, da
živalca ostane pri njem. Njegova
hčerka in žena sta lepo skrbeli
zanjo. Mikica je doraščala. Pasla
se je po travniku in tudi v bliž-
nji gozd je rada zahajala. Vsak
dan se je vrnila domov. Postala
je ljubljenček vasi.
Danes je Mikica že dorasla
srna in ima dva mladiča, a vse-
eno še rada pride k hiši, kjer je
doraščala.
Josip Ribičič:
Odlomek iz novele —
BOLEČI SMEH
Marko je bil droben, tih in pla-
šen. Njegova lica so bila udrta
in bleda, njegove roke pa skoraj
prozorne. Na hrbtu se mu je kri-
vila velika grba. Ko je bil leto
dni star, so mu fašisti uničili oče-
ta, po očetovi smrti pa je še on
zbolel za sušico. V šoli je imel
Marko le enega pristnega prija-
telja, Poldeta, s katerim sta sede-
la skupaj v klopi.
Nekega dne si je otroška ob-
jestnosti Markovih sošolcev iz-
brala njega in njegovo telesno
hibo za svojo zabavo. Med njimi
tudi Polde. Odslej sta Marko in
Polde sedela drug ob drugem kot
tujec ob tujcu ...
Opoldne so se učenci usuli iz
šole, ko mladi kozliči in zbez-
lali na desno in levo proti svojim
domovom. Vpijoč so prehitevali
drug drugega, da se prah na cesti
dolgo ni mogel poleči za njimi.
Cesta se je hitro praznila in
kmalu sta samo še dva hodila po
njej. Spredaj je počasi stopal
Marko, nedaleč za njim pa Poide.
Tako sta počasi prišla do zadnjih
vaških hiš in do Markovega sta-
novanja. Marko je stopil čez
domači prag in zaprl vrata za
sabo, ne da bi pogledal na desno
in levo. Polde se je približal hiši
in se je ustavil pri vratih, kot
da se ne more odločiti.
»Kaj bi rad?« je nenadoma
nekdo vprašal za njegovim hrb-
tom. Bila je Markova mati, ki je
prišla izza ogla z naročjem drv.
Nič kaj prijazno ga ni pogledala.
»Nič!« Kaj naj bi hotel?« je
zaječal Polde.
»Morda se nisi že v šoli zadosti
ponorčeval iz ubogega fanta,
kai? je jezno rekla mati in se še
bolj približala dečku. »Ali bi ga
še rad tu zasmehoval? Ko da ne
nosi zadosti težko svoio nesrečo!
Pa še ti, ki si se delal, da si mu
prijatelj!«
»Saj nisem zares — kar tako
sem ...« je skoraj v joku dahnil
Polde. »Kar tako, seveda ... Am-
pak njega je zadelo zares! Ko-
maj, da sem ga včeraj potolažila,
še jesti ni hotel... Samo jokal
bi kar naprej in naprej. Ti pa ...
O, da more biti človek tako brez
srca!«
Ko da padajo udarci po njem,
je Polde krčil ramena in sklanjal
glavo. Potem je komaj slišno za-
šepetal: »Pipec sem mu prine-
sel!«
»Pipec? Kakšen pipec?« se je
začudila mati.
»Ta-le!«
»A tako —« je zategnila mati
in se bridko nasmehnila. »S pip-
cem misliš, da ga boè pridobil in
potolažil?«
»Pa rekel mu bom, da... da
bom vsakega nabil, ki mu bo kaj
storil!« je hitel Polde in dvignil
pogled.
Mati je umolknila in ga gle-
dala. Skušala je iz njegovih oči
razbrati, kaj se godi v njegovem
srcu. Potem se ji je obraz raz-
jasnil in dejala je: »Stopi noter
pa se z njim pogovori! V izbi bo
najbrž!«
Polde in mati sta stopila v hišo
in vrata so se za njima zaprla.
Poldeta dolgo ni bilo iz hiše. Ko
je stopil čez prag, se ie obrnil
in govoril nekomu v veži:
»Boš videl, kako je! Skače in
se vrti kot vrtavka. Ko bova šla
napajat, boš zaiahal. Rusa je
prav krotka, veš?«
Za Poldetom je stopil Marko iz
veže in se mu je pridružil. Na
obrazu se mu je prikazal smeh-
ljaj. Pokimal je in oba sta stopila
na cesto. Drug ob drueem sta jo
veselo mahala proti Poldetovemu
domu, kjer skače in hrza mlado
žrebe okoli svoje matere ...
PIONIRJI PRVAKI IN RE-
KORDERJI
VuM iftkavkk
v naši rubriki za male bral-
ce bomo odslej posvetili del
prostora najmlajšim uspešnim
športnikom — prvakom in re- '
kor der jem. V vseh panogah jih ,
zasledimo,  vendar  so  spričo j
pomembnih športnih dogodkov
navadno odrinjeni v stran. Za- i
to jih bomo obiskali in jim v
naši rubriki dali dostojen pro-
stor.
Kot prvega smo izbrali pla-
valca Danija Vrhovška, ki je
po svojih plavalnih rezultatih
v pionirskemi, športu med naj-
bolj znanimi. Star je 14 let,
obiskuje 8. razred osemletke,
stanuje na Ložnici.
. Sport goji že od rane mla-
dosti, s plavanjem pa se ukvar-
ja štiri leta. y začetku mu je
šlo bolj slabo, lani pa se mu
je odprlo. Z rezultatom 0:41,0
je postal slovenski prvak v
hrbtnem slogu. To je bilo ne-
kaj, vendar malo. Zato je vso
zimo pridno treniral in zbiral
moči za poletje. Uspeh ni iz-
ostal. Letos je postavil nov
slovenski rekord v hrbtnem slo-
gu s časom 0:36.0!. kar pome-
ni za pionirja velik in tudi v
državnem merilu bleščeč re-
zultat. Istočasno pa je bil na
slovenskem prvenstvu tudi v
prostem slogu (crawl) prvi —
torej nahitrejši slovenski pio-
nir-plavalec.
Naslednje leto bo Dani Vr-
hovšek nastopal že v mladinski
konkurenci. Upamo in mu želi-
mo, da bi tudi tu celjske šport-
ne publike ne razočaral. No,
verjetno ne bo. saj je bil na
državnem prvenstvu za člane,
ki se ga je lani udeležil, tri-
najsti — kar je za pionirja res
lep uspeh.
Breze
Tihi mrak pokriva polje,
vsa narava sanja že,
breze bele so nemirne,
skupaj sklanjajo vrhe.
Draga sestra, se spominjaš,
kdo počiva blizu nas,
ki v borbi tu je padel,
ko fašisti šli so skozi vas.
Morda kje ga čaka žena,
mati, sestra ali brat,
morda pa ga sinko čaka
in ne ve ga kje iskat.
Preko polj pa veter veje
in nad grobom v temni hosti
žalostne so breze bele
razprostrle svoje veje.
Jožica Zidan, dijakinja
Beži, kočo!
Na počitnicah sem bil na mor-
ju pri sestri. Z nečakom sva šla
lovit ribe k Neretvi. Nekaj časa
sva že lovila. Stal sem nekoliko
zadaj in sem nenadoma zagledal,
kako se proti nečaku plazi kača.
Zavpil sem: ^S'Beži, kača!«, sam
pa sem zagrabil kamen in ga za-
lučal v kačo. Zadel sem jo in
mrtvo sva nato vrgla v vodo in
šla lovit ribe na drugo stran. Od
tedaj sva, predno sva začela lo-
viti, vselej pregledala vsak ko-
tiček in prebrskala vsak grm,
če ni kje še kakšna kača. Čeprav
sva bila v strahu, sva tisti dan
nalovila kar precej rib.
Doma pa o tem dogodku nisva
črhnila niti besedice! Bila sva
namreč prepričana, da nas, če
bi za to zvedeli, ne bi več pustili
k Neretvi lovit ribe.
Vladimir Prelovec, Dečkova 54.
z F N s K E
C R E P P E
NYLON
žabice:
TOVARNA NOGAVIC IN ПП\ ЈГ\ k¡
DROBNE   KONFEKCIJE îULlCLA-
Mučen spomin
Lepe, toda kratke počitnice, na
katerih sem spoznal marsikaj ža-
lostnega, so se mi globoko vtisni-
le v spomin. Bilo je v Rovinju
na Dan borca.
Ta dan smo hoteli počastiti z
majhno proslavo, ki smo jo pri-
pravili za otroke v bližnji bol-
nišnici. S skromnim kulturnim
sporedom emo se odpravili tja.
Veter je neusmilieno b'čal raz-
burkano morje, ki se je penilo
ob obali. Sivi oblaki na so se niz-
ko spuščali in grozili z dežjem.
Galeb se je spustil tik nad gla-
dino ter spretno ujel ribo. Začelo
je tudi rositi.
Mračne stavbe, ki so jih zakri-
vali košati bori, so nas navdale s
skritim strahom. Ko smo vstopili
v majhno okrašeno dvorano, smo
nekateri nehote pridušeno vzklik-
nili nad prizorom. Kot voščene
lutke so sedeli otroci na stolih,
vsi v povojih in mavcu in nas
gledali z veselimi očmi. čeprav
so le-te iz globin izražale žalost.
Bili smo ganjeni do dna srca. Ko
smo končali s sporedom, so nam
navdušeno ploskali — kakor je
kdo mogel — ostali so z vzkliki
in s cepetanjem nog izražali ve-
selje in navdušenje. Podarili so
nam tudi majhen kip partizana
in bel prtiček, v katerega so vsili
besedo »Tito«.
In ko smo odhajali so gledali
za nami z otožnimi očmi, kot bi
hoteli reči: »Ostanite še!« Marsi-
komu se je utrn'la solza; morda
ob snominu na dneve, ko те bil
še zdrav. Nekateri so še žalostno
vzklikali — mi pa smo molče od-
haiali in jim mahali z rokami.
Cesta se je vila med srosto po-
raščenim borovim gozdičkom, za
nami pa so ostale temne stavbe,
s še temnejšimi okni, ki zakri-
vajo nekaj žalostnega.
Štefan Novak, Dečkova cesta
Dedek Mraz bo v Tovarni
emajlirane posode obdaril
И00 otrok
Skoraj vsako leto obišče dedek Mraz
otroke delavcev, ki so zaposleni v To-
varni emajlirane posode. Zvedeli smo,
da jim letos pripravlja prav posebno
presenečenje.
Za to priložnost bodo park pred uprav-
nim   poslopjem   posebno   lepo  okrasili.
Dedek Mraz se bo povzpel na balkon
/eradbe in od tam govoril svom— mla-
dim prijatelje Potem bodo razdelili cel
kup daril. Vsak otrok rd. 1. do leta
bo dobil svoj paket. Kaj bo v njem, vas
zanima? Tega nismo mogli izvedeti! Tudi
mi smo radovedni, kaj vam'bo letos pri-
nesel. Prepričan; pa smo, da bu v paketu
kaj zares dobrega.
Naj vam še povemo, kdni ho nrlšel?
Prav! Dedek Mraz bo prišel točno 30. de-
cembra ob 16. uri pred upravno poslopje.
In — on je vedno točen.
Kaj pa je to zdaj?
Dragi otroci,
odgovorov za zadnjo nagradno
uganko je bilo toliko, da sem se
skoraj zadušil v kupu dopisov.
Vendar smo izbrali tri najus(pe-
šnejše sestavke. Prvo nagrado
smo prisodili Štefanu Novaku,
druTO Borisu Cizeju in tretjo Ol-
gi Navršnikovi.
Danes ofcjavljamo našo peto
nagradno neanko, ki pa je neko-
liko drugačna.
Najprej je tu »čudna« slika.
Fantek je skrivoma načel koza-
rec marmelade, mama pa ga je
pri tem zasačila. Skratka, znašel
se je v težavni situaciji. Kaj je
rekla mama in kaj je fantek od-
govoril? To morate uganiti vi!
Dvogovor, ki ga boste sestavili,
mora biti kratek, duhovit in mor-
da smešen. To je prva naloga.
Ostaneta še dve vprašanji na ka-
teri morate odgovoriti.
1. Kakšen pomen ima varče-
vanje za posameznika, skupnost
in za denarni zavod?
2. Kateri denarni zavod (ban-
ka) je v celjskem okraju naj-
večji in kje ima svoje podruž-
nice?
Tako, torej — to je peta na-
gradna uganka. Težja je, kaj ne?
Vendar se vam bo izplačalo po-
misliti in odgovoriti. Praviljie
odgovore, ki bodo prispeli do 9.
januarja 1960, bo nagradila Ko-
munalna banka Celje. Prva na-
grada 3.000 din, dve nagradi po
1.000 din in dve po 500 din. Na-
grajenci bodo dob'li ustrezne
hranilne knjižice. Torej, le na
delo — časa ni veliko. Najbolje
bo, če pridno izkoristite proste
dneve.
Hkrati vam želim mnogo uspe-
hov pri tem delu in v novem letu.
Urednik
ZIMA
Rože ledene,
so zacvetele
na oknih nam zdaj.
Burje meglene
so prihitele
k nam spet nazaj.
Otrok se joče,
rožice hoče,
o, pridi spet maj!
Kdo ve, zakaj
je kai dobro?
Pred kratkim sem si ogledal
norveški film o partizanu, ki je
v hudi zimi bežal pred Nemci.
Meni je film zelo ugajal. Par-
tizan je bil pogumen. Ponekod
pa je bilo dogajanje tako straš-
no, da sem s težavo gledal na
filmsko platno — na primer
takrat, ko si je partizan sam
z nožem odrezal zamrznjene
prste, ali pa, ko so ga poveza-
nega med smuči vlekli preko
visokih prepadov in tedaj, ko je
ves teden ležal ranjen in za-
sut v ledeni votlini.
Zelo so mi ugajali vsi dobri
ljudje, ki so partizanu poma-
gali, čeprav so bili zaradi tega
tudi sami v nevarnosti. Na kon-
cu sem bil vesel, da so ga
srečno spravili preko meje.
Ko sem odhajal iz dvorane,
sem kar drgetal. Nekaj zaradi
napetega filma, še bolj pa za-
radi mraza, ker dvorana ni bila
zakurjena. Mimogrede sem čul
ljudi, kako so se hudovali za-
radi mraza. Nek starejši to-
variš pa je dejal: »Mogoče pa
je uprava kina nalašč pustila
mrzlo dvorano, da bi ljudem ta
film, ki se godi v hudi zimi, šel
bolj do srca!« Res nisem ra-
zumel, zakaj so se drugi ljudje
na to zasmejali, meni se ni
zdelo smešno.
Branko Završnik, 5. raz.
I. osn. šole, Celje
Igor Kolenc
Šempeter ob
Savinji
Moj prvi lov
Nekega dne sem s starim, izku-
šenim lovcem odšel na svoj prvi
lov. Bil je lep dan. Odpeljala sva
se do Arje vasi. Tam sva pustila
kolesi in odšla v gozd. Jaz sem
nosil malokalibrsko puško, on pa
pravo lovsko.
Ze precej časa je minilo in ho-
tela sva se že vrniti domov, toda
nenadoma se je v bližnjem moč-
virju oglasila šoja. Seveda sva
jo mahnila proti njej. Dolgo sva
brodila — toda šoje nikjer.
Tedaj pa zagledam na robu
močvirja fazana. Splazil sem se
proti njemu, da bi si ga pobliže
ogledal. Ko som dospel do roba,
sem puško obrnil proti tlom in
se zagledal v fazana. Nenadoma
pa se jo puška sprožila in krogla
mi je zdrvela skozi palec desne
noge. Zarila se je globoko v zem-
ljo.
Tako sem se namesto po sreč-
nem lovu — po nesrečnem na-
ključju znašel namesto doma v
bolnišnici, kjer sem ležal teden
dni.
Tedaj sem tudi zatrdno sklenil,
da je bil to moj prvi in zadnji
lov. Vendar ne vem. če bo to
držalo, kajti stari lovci pravijo,
da je tak začetek za lovca dober.
Boris Cizej, Levstikova 12, Celje
Pogled nazaj in načrti za priliodnje
Običaj je, in to dober, da na prehodu starega v novo leto
napravimo obračun čez delo, ki smo ga opravljali skozi vse
leto. Čeprav v tem sestavku nimamo namena analizirati mi-
nulih dogodkov na športnem polju v našem okraju, smo ven-
darle napeljali razgovor s predsednikom okrajnega sveta za
telesno vzgojo Karlom Jugom na nekatere najbolj značilne
momente, ki so spremljali lelesnovzgojno in športno dejav-
nost v letu, ki ga zaključujemo.
Mejnik, ali bolje rečeno kažipot
v naši telesnovzgojni dejavnosti,
je začel odgovarjati tov. Jug, je
bil prvi kongres telesne kulture v
Beogradu. V smislu njegovih za-
ključkov smo dobili pri vseh, ra-
zen dveh občinah celiskega okraja
svete za telesno vzgojo. Njihovo
delo še ni bilo takšno, kot smo
želeli, vendarle pa je že ustano-
vitev potrdila, do so ljudski od-
bori začeli jemati probleme teles-
ne vzgoje bolj resno.
Velika aktivnost se je pokazala
po kongresu, ko so občinske orga-
nizacije Socialistične zveze skli-
cevale širše konference, na kate-
rih so razpravljali o nalogah, ki
jih je nakazal kongres. Zraven
tega se je začela akcija za usta-
navljanje enotnih občinskih zvez
za telesno vzgojo in prav tako
akcija za združitev okrajne zveze
Partizan in okrajne športne zveze.
Pri uresničevanju teh nalog smo
ostali na pol pota. Delno krivdo
za to lahko pripisujemo tako So-
cialistični zvezi, kot še posebej
obema okrajnima vodstvenima
organizacijama, to je okrajni zve-
zi Partizana in okrajni športni
zvezi, ki nista dajali večjih spod-
bud za uresničitev načrtov. V Ce-
lju je sicer prišlo na pobudo ob-
činskega odbora SZDL do usta-
novne skupščine ustrezne zveze
za telesno kulturo, vendar več
kot to ni bilo napravljenega. No-
voustanovljeni forum je kmalu
po rojstvu zaspal. Vse kaže, da
politične organizacije na to sploh
niso reagirale.
V nasprotju s temi ugotovitva-
mi pa lahko ocenimo delo občin-
ske zveze v Žalcu za vzorno. Tu
se je odbor zavedal odgovornosti
in tudi vodil celotno telesno vzgoj-
no politiko. Organiziral je naj-
različnejša občinska tekmovanja,
prireditve, nastope ipd.
50 NOVIH IGRIŠČ PRI SOLAH
V 1959. letu je bilo organizi-
rano tudi zbiranje sredstev za
gradnjo primitivnih športnih ig-
rišč. Pri tej akciji se občinski šta-
bi n'so najbolj izkazali. Tako sp
izpustili lepo priložnost, da bi pri-
šli do izdatnejših sredstev. Raz-
\-eseljiva pa je ugotovitev, da je
bilo v tem času odprtih kar 50
gradbišč za nova športna igrišča,
zlasti pri šolah.
Po nepopolnih podatkih se je
zbiranje sredstev za gradnjo ig-
rišč v zadnjih dveh mesecih ob-
čutno izboljšalo. Vse kaže, da bo
v celoti zbranih nad 12 milijonov
dinarjev. Lahko pa bi še več. Ta
vsota namreč ne kaže dejanske
moči našega okraja. Slaba stran
je bila še v tem, da se občinski
štabi niso znali povezati s politič-
nimi organizacijami. Lep primer
skupnega dela so pokazali pre-
bivalci Štor, ki so na pobudo Zve-
ze komunistov zgradili več komu-
nalnih cbjektov in med njimi tudi
nekaj športnih. To je pot, ki po
velenjskem in zdaj štor^kem pri-
meru kaže, kako je moči doseči
rezultate. Treba je le volje, dobre
organizacije in sodelovanja vseh
družbenih činiteljev.
Gradnja igrišč pri šolah celj-
skega okraja še ni bila končana v
1959. letu. Zato se bo nadaljevala.
To je tudi nujno, saj je bilo do
nedavnega kar 72 od 133 šol v
okraju brez igrišč. Z gradnjo 50
novih igrišč bodo seveda postav-
ljeni solidni pogoji za telesno-
vzgojno dejavnost v šolah.
Okrajni svet je v zadnjih letih
močno podpiral telssnovzgojno de-
lo na šolah. Tako je razdelil nad
poldrugi milijon dinarjev za na-
bavo drobnega orodja, več sto ti-
soč dinarjev pa je potrošil za na-
bavo strokovne literature. Zraven
tega so okrajni in nekateri ob-
čmski sve^i zastavili vse sile za
vzgojo novih strokovnih kadrov,
za štipendiranje bodočih učiteljev
in profesorjev telesne vzgoje. Tre-
nutno je na teh šolah 13 študentov
in ščudentk. Največ štipendistov
imata žalska in celjska občina.
NEREŠENO — FINANSIRANJE
ŠPORTNE DEJAVNOSTI
Kongres telesne kulture je na-
kazal tudi pot, kako naj bi finan-
sirali telesnovzgojno in športno
dejavnost. Navzlic nakazani poti,
problema še nismo re'iili. Res je
sicer, da daje okrajni ljudski od-
bor precejšnja sredstva obema
vodstvenima organizacijama, to je
okrajni zvezi Partizan in okrajni
športni zvezi za funkcionalne iz-
datke, za vzgojo kadrov itd. Ne-
katere občine, kot celjska in žal-
ska, pa sta skoraj povsem že rešili
vzdrževanje športnih objektov. Se
vedno pa je nerešeno finansiranje
funkcionalnih izdatkov pri osnov-
nih organizacijah. Tudi to je na-
loga in stvar celotne družbe. Žal,
se poskus enotnega okrajnega
sklada ni obnesel. Osebno sem
mnenja, da bi bilo bolj prav, če
bi ta sklad decentralizirali in ga
uveljavili pri občinah. Takšne ob-
činske sklade bi morali voditi po-
sebni upravni odbori, ki bi naj
sproti obveščali gospodarske, po-
litične in seveda prizadete športne
organizacije o dotoku in razde-
litvi sredstev.
Ko smo tovariša Juga vprašali,
kako ocenjuje delo partizanske
organizacije je dejal, da je prava
škoda, ker Partizanu tudi v 1959.
letu ni uspelo ustanoviti večjega
števila novih osnovnih organi-
zacij. Možnosti za to so velike
zlasti v mozirski, šmarski in šent-
jurski občini. Delno se da to opra-
vičiti s tem, da so bile okrajna
zveza in osnovne organizacije
preveč obremenjene s pripravami
in zveznim zletom samim. Zato so
izpadli tudi mnogi javni in dru-
štveni nastopi, mnoge akademije
in druge prireditve.
Okrajna športna zveza ni upra-
vičila svojega nastanka. Po do-
brem začetku, je zdaj povsem za-
mrlo njeno delo. Skoda tudi, da
med olčrajno zvezo Partizana in
okrajno športno zvezo ni bilo tes-
nejšega sodelovanja. Tu bo treba
nekaj napraviti, zlasti še, ker živ-
ljenje na terenu teče v drugačni
smeri, ki skupno delo naravnost
zahteva. To potrjujejo tekmovanja
v košarki, rokometu itd., v ka-
terih nastopajo tako športna kot
partizanska moštva.
KAKŠNI SO NACRTI ZA
PRIHODNJE LETO?
Okrajni in vsi občinski sveti
za telesno vzgojo so sestavili po-
drobne investicijske programe za
gradnjo telesnovzgojnih objektov
v obdobju od 1980. do 1965. leta.
Želje so velike, potrebe pa tudi.
Vendar bo treba želje vskladiti
z zmogljivostjo posameznih občin.
Karel Jug — tokrat kot vodja
atletskega mitinga
Osrednja gradnja, ki jo pri-
pravljata okrajni in občinski ljud-
ski odbor v Celju je gradnja doma
telesne kulture, ki bi naj služil ne
samo športnim in partizanskim
društvom, temveč tudi ostalim
družbenim organizacijam za večje
prireditve, za festivale itd. Zraven
tega je v načrtu gradnji pok i tega
plavalnega bazena blizu Cinkarne.
Sicer pa ti načrti predvidevajo
gradnjo kar šestih plavalnih ba-
zenov. Od ostalih objektov so na
prvem mestu šolska igrišča, telo-
vadnice itd.
—an
Stanko Lorger
NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI
ŠPORTNIK
Po anketi, ki jo je izvedel za-
grebški list »ŠPORT« je dobil
Stanko Lorger naziv najboljšega
jugoslovanskega atleta v 1959. le-
tu. Po anketi, ki jo je izvedel beo-
grajski »SPORT« pa je celjskemu
atletu Stanku Lorgerju pripadla
še zlata značka najboljšega jugo-
slovanskega športnika. Naslednja
mesta za njim so zasedli: 2. Mar-
kovič (namizni tenis), 3. Jusufi
4. Durkovič, 5. Šoškič (vsi nogo-
met) itd.
Uspela tekmovonja v čast Dneva JLA
v počastitev dnieva JLA je okrajni
strelski odbor v Celju pripravil v ne-
deljo, dne 20. decembra več tekmovanj.
V tradicionalnem patrolnem teku je so-
delovalo 16 ekip. Zmagali so strelci dru-
žine Branka Ivanuša. Naslednja mesta
s<i zasedli: 2. Kovinar-Slore, 3. Slavko
Šlander-Šerapeter, 4. Cinkarna, 5. ekipa
predvojaške vzgoje iz Konjic itd.
Zelo zanimivo je bilo tudi občinsko
tekmovanje pionirjev v streljanju z
zračav) puško. Ekipe so se razvrstile ta-
kole: 1. Tempo 309, 2. Kovinar-Štore 309,
5.Kovinar II. 249, 4. I. osnovna šola 241
itd. Posamezniki pa so se pri vrhu zvr-
stili: 1. Edi Ulaga 90, 2. Alojz Seme (oba
Kovinar) 86, 3. Emil Vengust (Tempo) 84,
4. Branko Seme (Kovinar) 83, 5. Ervin
Sršen (Tempo) 82 itd.
V strelskem tekmovanju z vojaško pi-
štolo so ekipe dosegle naslednje rezul-
tate: 1. Okrajni strelski odbor 497 kro-
gov, 2. Invalidi I. 485, 3. Ljudska milica
396, 4. Invalidi II. 354, 5. Spitalič 314 in
6. Šentjur 218 krogov. Vrstni red naj-
boljših posameznikov pa je bil: 1. Me-
javšek 173. 2. J. Strajhar 172, 3. Kunčič
169, 4. J. Tržan 166, 5. Cendak 160 itd.
I. P.
44 EKIP NA  PARTIZANSKEM MARŠU
v počastitev dneva JLA je komanda
celjske garnizije pripravila tekmovanje
v partizanskem maršu. Pokroviteljstvo
je prevzel okrajni odbor Zveze borcev.
Sodelovalo je 44 ekip, od tega 29 moških
in 15 ženskih.
V prvi skupini moških moštev (9 km)
je zmagala SD Tempo pred SD Branko
Ivanuša in vojno pošto 1693. V drugi
skupini, ki so morale premagati 5 km
dolgo progo, je zmagala organizacija
Zveze borcev Ingrada pred ekipo rezerv-
nih oficirjev prve četrti in ekipo LD
Grmada iz Celja. Pri ženskah se je na
prvo mesto uveljavila celjska gimnazija,
2. Toper in 3. SD Branko Ivanuša.
NOGOMET
METKA - ZMAGOVALEC
V počastitev dneva Jugoslovanske ljud-
ske armade je sindikalna podružnica
tovarne žičnih izdelkov »Žična« priredila
minulo nedeljo nogometni turnir, na ka-
terem so sodelovala štiri sindikalna mo-
štva, v prvi tekmi je Kovinotehna pre-
magala Žično z 1:0, v drugi pa Metka
Klimo z rezultatom 4:3 po streljanju
enajstmetrovk. V nadaljevanju turnirja
je bila odigrana le finalna tekma, ki
je dala zmagovalca šele po streljanju
enajstmetrovk. Pri tem je Metka prema-
gala Kovinotehno s 6: 5 (v rednem času
3:3).
ŠAH
CELJSKI DIJAKI V TRBOVLJAH
Prejšnji teden so gostovali šahisti
celjske gimnazije v Trbovljah in igrali
dvokrožni šahovski dvoboj na sedmih
deskah proti izbrani ekipi tamkajšnje
gimnazije. Srečanje se je pri moških
končalo z visoko in zasluženo zmago gos-
tov 10 in pol : 3 in pol točke. Dvoboj
ženskih vrst pa se je končal z naravnost
katastrofalnim izidom za celjske dija-
ki.^je, saj so ga izgubile s 6:0.
—vr
SILVESTROV TEK V ŽALCU
TVD Partizan Žalec bo letos že šestič
zapored priredilo tradicionalni Silvestrov
tek v počastitev krajevnega praznika.
Organizator bo posebej ocenjeval tekače
atletskih in posebej udeležence parti-
zanskih društev. Tekmovalne proge bodo:
za mlajše mladince do 18. leta 1.000 m,
za starejše mladince do 20. leta 1.500 m
in za člane 3.000 m.
Zbirališče tekmovalcev bo na šoli Žalec
od 14. ure naprej. Start ob 15. uri. Prvi
trije v vsaki skupini prejmejo lepe prak-
tične nagrade, vsi pa bodo pogoščeni.
Prvi nastop celjskih smučarjev
Čeprav doma še nimamo snega so čla-
ni celjskega smučarskega društva že iz-
rabili zasnežena pobočja Pohorja. Tako
se je pred dnevi pri Ribniški koči za-
drževala skupina mladih ljubiteljev alp-
skega smučanja na štiridnevnem tečaju.
Vodila sta ga Janko Cetina in Daniel
Jagr'.č. Tečaj je lepo uspel in, znova po-
kazal, da rase pri celjskem društvu mlad
kader izvrstnih tekmovalcev. Na koncu
tečaja so imeli še tekmo v slalomu na
250 metrov dolgi progi, ki je imela 22
vratic in 70 metrov višinske razlike.
Rezultati: 1. Požun 70.9, 2. Rom 72.3,
3. Kopinšek 73.1, 4. I. Kragl 75.3, 5, P.
Cater 76.8 itd.
Skoraj v istem času sta se Rosina in
Pestotnik udeležila v Kranjski gori zvez-
nega tečaja za mlade alpske vozače.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komisija za razpis štipendij Občin,'skega ljudskega odbora Žalec
razpisuje po 7. in 2Г. členu temeljnega zakona o štipendijah (Uradni liüt
FLRJ štev. 32'55) naslednje štipendije:
1. EKONOMSKA FAKULTETA - 2 štipei.diji
2. PRAVNA FAKULTETA - 2 štipendiji
3. VIŠIA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE - 7 štipendij
4. VIŠJA FIZKULTURNA ŠOLA - 2 štipendiji
5. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA — B »iipendij
6. GIMNAZIJA (POPOLNA) - 5 štipendij
7. GLASBENA SREDNJA ŠOLA - 3 štipendije
8. ADMINISTRATIVNA ŠOLA (DVELETNA) - 5 štipendij
Štipendije bodo podeljene od 1. januarja 1960 in sicer za čas, ki je
po predpisih potreben za dokončanje študija.
Prednost pri razpisu imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega
nasilja, marljivi dijaki iz socialno šibkih družin in dijaki s področja
občine Žalec.
Prošnje, kolkovane z 250 din državne in 95 din občinske takse, je
vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Žalec.
Rok za vlaganje prošenj je 15. januar 1960.
Prošnji priložite:
1. Podroben življenjepis
2. Zadnje šolsko spričevalo
3. Potrdilo o vpisu v šolo
4. Potrdilo o premoženjskem stanju staršev
5. Potrdilo o višini raesečn.ih prejemkov in otroškega dodatka.
Potrdilo izda podjetje ali ustanova, pri kateri so starši zaposleni.
Otroci padlih borcev in ŽtN naj predložijo potrdilo organizacije ZB NOV.
6. Mnenje osnovne organizacije SZDL ali Ljudske mladine Slovenijt
o prosilcu in njegovi družini.
Priloge k prošnji kolkujte vsako z 25 din državne in 10 din občinske
takse.
Prošnje brez prilog ali brez takse in prepozno dospelih vlog komi-
sija ne bo upoštevala.
Komisija za štipendije ObLO Žalec
KOMUNALA LASKO
razpisuje:
eno delovno mesto visokokvalificiranega vodovodnega
instalaterja — mojstra,
dve delovni mesti ključavničarjev — vodovodnih insta-
laterjev.
Plača po pravilniku.
Nastop s 1. januarjem, oziroma po dogovoru.
Ponudbe poslati na naslov: KOMUNALA LAŠKO, Laško.
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljud-
skem odboru Laško razpisuje glasom 21. člena Zakona o pri-
stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih
organov mesto
UPRAVNIKA
Gostinsko-turističnega podjetja Rimske Toplice.
Pogoji: Visokokvalificiran gostinski delavec s 5 letno
prakso na vodilnem položaju.
Nastop službe je mogoč s 1. 3. I960.
Pismeno kolkovane prošnje je dostaviti Občinskemu LO
Laško najkasneje do 10. IL 1960.
RAZPIS
Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in
okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list
FLRJ 52/57 razpisuje komisija za razpis mest direktorjev
podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Žalec mesto
POSLOVODJE
Mizarske delavnice Polzela.
Pogoj: Visoko kvalificiran obrtni delavec s prakso na
vodilnem mestu v mizarski stroki.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in
strokovne izobrazbe ter prakse je treba poslati ObLO Žalec
najkasneje do 31. 12. 1959.
OBJAVE
v času novoletnih praznikov bodo vo-
zili avtobusi po naslednjem voznem redu:
Od 1. januarja do vključno 5. januarja
1960 ne obratujejo naslednje avtobusne
linije:
Celje Zagreb
Celje Hrastnik
Celje Griže-Prebold
Celie Velenje-Šoštanj
Celie Zabukovca-Griže
Celje-Buče-Kozje
Delno pa bodo vozili avtobusi П'а na-
slednjih progah:
Dne 2. 1. ne bo voz'1 avtobus na progi
Celje-Kozje in Celje-Planina z odhodom
iz Celja ob 10.10 oziroma 10.30.
Dne 3. I. bodo vse redne vožnje na
progi Rcčica-Celje odnosno Ljubno-Celje.
Tega dne se izvrši redna vožnja iz Lo-
ke pri Zusmu z odhodom iz Loke ob
12.50.
Na ostalih progah pa bodo vozili avto-
busi dne 1. I. 2. I. in 3. I. 1960 po nor-
malnem voznem redu.
Na progi Šmartno cb Paki—Solčava pa
vozi avtobus v času od 51. ХП. 1959 do
vključno 4. I. 1960 do Logarske doline.
Dne 51. XII. 1959 bo vozil avtobus na
progi Celie-Ljubno z rdhndom iz Celja
ob 15.15 do Logarske doline.
Dne 21. XII. 1959 je pričela obratovati
redna avtobusna proga Dramlje-Šentjur-
Celje po naslednjem voznem redu:
Dramlje odhod ob 7.05
Šentjur cdhod ob 7.30
Celje prihod ob 7.55
Celje cdhod ob 12.00
Šentjur odhod cb 12.30
Dramlje prihod ob 12.50
Obratuje vsak dan
AVTOBUSNI PRO.MET CELJE
RAZNO
NUJNO potrebujem posojilo din 30.000,
za dobo štirih mesecev. Vrnem din
40.000. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »ZIMA«.
Obžalujem besede, ki sem jih izrekla
proti Antoniji Zgajner iz Vojnika, ter
se ji zahvaljujem, da je odstopila od
tožbe.
Lenka Drolc
Vsem svojim cenjenim strankam
in p(slüVi im p ij teljem ž li srečno
in uspešno Novo leto 1960
Velensek Mihael
Elektroinstalaterstvo
in servisna služba
»Goran« Zagreb,
Celje, Mariborska cesta 48.
Srečno, zdravo in uspešno Novo leto
želijo vsem dekletom in fantom iz svo-
jega domačega kraja: Al^jz TOVORNIK,
Friderik LAZAR in Franc NAGLIC, ki
služijo vojaški rok na albanski meji.
Vsem prijateljem in prijateljicam iz
domačega, kraja želijo mnogo uspehov
v letu 19jO. fantje iz vojne piste 4444S
v Požarevcu: Franc KELHER. Silvo
VRHOVSEK in Franc BUKOVŠEK.
OBVESTILA
Opozarjamo vse hišnike, predsednike
hišnih svetov ali njihove namestnike in
lastnike hiš, ki so izven stanovanjske
skupnosti, da v slučaju ko zapade sneg,
takoj pristopijo k čiščenju in odmeta-
vanju snega iz pločnikov ob njihovi hiši
ali zemljišču. Posebno še opozarjamo
imetnike, oziroma vodje obratovalnic,
poslovnih prostorov in gradbišč, da so
odgovorni za čiščenje pločnikov v dol-
žini obratovalnic, poslovnega prostora
ali gradbišča. Pločniki morajo biti očiš-
čeni tudi ob sobotah popoldne in ne-
deljah, kadar so poslovni prostori za-
prti.
V primeru poledice se morajo pločniki
posuti z drobnim peskom, žagovino ali
pepelom, da ne bi prišlo do nepotreb-
nih nesreč.
Kontrolni organi uprave bodo strogo
izvajali kontrolo nad izvajanjem tega
opozorila in po potrebi za neupoštevanje
naprej navedenih navodil primorani iz-
reči mandatno kazen, v težjih slučajih
pa bodo kršitelji prijavljeni sodniku za
prekrške v kaznovanje.
Javne naprave Celje
SLUŽBE
BLAGA JNlCARKO-trgovisko pomočnico
za servisno postajo, iakoj sprejme
»Petrol« Celje.
PRODAM
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohra-
njena, ugodno naprodaj. Naslov v
upravi.
MALO HIŠICO v Mozirju poceni pro-
dam. Vprašati: Pepel, Mozirje.
UVOŽEN LINOLEJ 2X4,45 m prodam.
Naslov v upravi lista.
NOVO dvotonsko harmoniko prodam.
Zabukovšek Stanko, Teharje 16.
HIŠO v Gornjem gradu prodam. Infor-
macije: MIKUŠ, Gornji grad 71.
ELEKTRIČNO, avtomat črpalko za hišni
vodovcd, v zelo dobrem stanju prodam.
Mahnič,  Celje,  Ljubljanska cesta 81.
STAVBNO PARCELO ob Ljubljanski
cesti in zidan štedilnik, desni, poceni
prodam. Naslov v upravi lista.
SKORAJ NOVO HIŠO in 50 arov zemlje,
večji del je sadnega vrta, na krasni
legi (primerno za čebelarje), blizu
Letuša, 20 minut od trga Braslovče pro-
dam. Ogled ob nedeljah. MAROVT
ANA, Podvrh 116, Braslovče.
ZARADI PREUREDITVE stanovanjs,ke
hiše poceni prodam skoraj nove borove
stopnice, kompletno trodelno okno,
strešne žlebove iz cinkove pločevine in
drugi drobni materini. ROJC Franc,
Celie. Ljubljanska cesta 74 (Medlog).
USNJEN PLAŠČ podložen s krznom, tri-
četrtinski, prav dobro ohranjen pro-
dam. Naslov v upravi lista.
TRAVNIK 1 ha v Medlogu. 100 m od glav-
ne ceste, prodam. Vprašati v popol-
danskem času  v Medlogu, štev. 36.
MOTOR NSU-Prima 150 ccm prodam naj-
bajšemu ponudniku. Kračovic, Kamen-
ce, Braslovče.
HIŠO IN HLEV z električno napeljavo,
sadovnjakom, po želji tudi 170 ha zem-
lje, prodam. ORTHABER, Ponikva 1.
Št. Vid p. Grobelno.
HIŠO z gospodarskim poslopjem. 15 ha
zemlje, 15 minut cd postaje Šentjur,
prodam. Krajne, Bezovje 37, Šentjur.
POSESTVO vseh kultur s 7 ali 3 ha
zemlje, lepa stanovanjska hiša z even-
tualnimi poslovnimi prostori, gospodar-
skim poslopjem ugodno na prodaj. Ta-
koj vseljivo. V trgu. 10 min. od dnevno
štirikratne avtobusne zveze s Celjem.
Jazbec, Pilštamj.
STANOVANJA
IŠČEM prazno sobo v mestu. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »NAGRADA«.
DVA DIJAKA iščeta opremljeno sobo,
po možnosti v centru. Pondbe na upra-
vo lista.
STAREJŠA ZAKONCA-upokojenca, iščeta
stanovanje (sobo in kuhinjo) v Celju,
ali okolici. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v bolku
na Otoku, za stanovanje enakega tipa
s kabinetom. Nslavo v upravi lista.
KUPIM
VSELJIVO, malo enostanovanjsko hišo
v bližini Celja, kupim. Plačam takoj.
Pilih Cecilija, Zadobrova n. h., Škofja
vas.
RABLJENE KNJIGE, predvsem Mohorje-
ve in knjige iz Slovenčeve knjižnice,
kupim. Ponudbe: Ivan Dol^ki, Vojnik
pri Celju.
IZGUBLJENO
TORBICO izgubljeno dne 23. 12. 1959 v
Ljudskem magazinu v Celju, vrnite
prosim na naslov označen na vabilu
od zdravnika, ali pa na upravo lista.
ZLATO ZAPESTNICO izgubljeno med
Gomilskem In Kaplo, vrnite prosim
proti nagradi v Žalcu 75.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Torek, 29. decembra ob 10 — P. Golia:
Sneguljčica — Obisk Dedka Mraza —
Predstava za Društvo prijateljev mla-
dine
cb 15.50 — P. Golia: — Sneguljčica —
Obisk Dedka Mraza — Zaključna pred-
stava za Cinkarno
Sreda. 30. decembra ob 12.30 — P. Golia:
Sneguljčica — Obisk Dedka Mraza —
Zaključena predstava za šolo iz La-
škega
ob 16 — P. Golia: — Sneguljčica —
Obisk Dedka Mraza — Zaključena
predstava za Metko
Torek, 5. januarja 1960 ob 20 — VI. Lev-
stik — H. Griin: Kastelka — Gostova-
nje v Šoštanju
Sreda, 6. jan. ob 16. — C. Goldoni: Pre-
brisana vdova — 111. šolski abonma
Četrtek, 7. januarja ob 20 — VI. Levstik
— H. Griin: Kastelka — Gostovanje v
Vojniku
KINO^
KINO UNION
Od 29. 12. do 31. 12. 1959, »Ponarejeni
zlatnik«, grški film
Od 1. 1. do 6. 1. 1960, »Povabilo na ples«,
ameriški barvni film
KINO METROPOL
Od 28. 12. do 50. 12. 1959, »Tom in Jery«,
risanka za Novoletno jelko, ameriški
barvni film
Od 31. 12. 1959 do 1. 1. 1960, »Mlada
kraljica«, ameriški barvni film
Od 2. 1. do 6. 1. 1960, »Komu zvoni«,
po romanu Hemingwaya, ameriški bar-
vni film
MATINEJA
3. 1. 1960 ob 10. uri. »Čarovnik iz Oza«,
ameriški barvni film
CELJSKI TEDNIK štev. 51-52 - 29. decembra 195S

CELJSKI TEDNIK — Stev. 51-52 — 29. decembra 1959
©
uspehi io bodoče perspektive v naših občinah
OBČINE SO OSNOVNE CELICE SAMOUPRAVLJANJA
DRŽAVLJANOV S SKUPNIMI ZADEVAMI IN NAJIZRAZI-
TEJŠE INSTITUCIJE NEPOSREDNE SOCIALISTIČNE DEMO-
KRACIJE, KI URESNIČUJE VLADAVINO DELOVNEGA LJUD-
STVA PREKO DELOVNIH LJUDI SAMIH IN ZA NJE SAME.
OBČINE SO TISTE CELICE DRUŽBENEGA ORGANIZMA, V
KATERIH UVAJAMO ODNOSE PROIZVODNJE, DELITVE,
POTROŠNJE IN DRUGE VSAKODNEVNE DRUŽBENE ODNO-
SE MED LJUDMI.
ZARADI IZREDNE VAŽNOSTI OBČIN V MEHANIZMU
SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE V DANAŠNJEM RAZDOB-
JU, JE UREDNIŠTVO OB KONCU LETA ZAPROSILO PRED-
SEDNIKE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV V CELJSKEM
OKRAJU, DA POSREDUJEJO NAŠIM BRALCEM USPEHE,
KI SO JIH LETOS V OBČINAH DOSEGLI TER PERSPEKTI-
VO RAZVOJA OBČINE V PRIHODNJEM LETU. TOKRAT OB-
JAVLJAMO ODGOVORE PREDSEDNIKA CELJSKE, ŽALSKE,
MOZIRSKE, ŠENTJURSKE IN KONJIŠKE OBČINE.
Pogovor s predsednikom šentjurske občine Petrom Hlastecem:
Obsežnejše proizvodno
sodelovanje s l<metijsl(o zadrugo
^ Prizadevanje za izboljšanje
kmetijstva v šentjurski občini do-
biva čedalje večji obseg, kar po-
trjujejo doseženi rezultati. Kljub
dokaj neugodnim vremenskim
razmeram v tem letu, kar je po-
vzročilo manjši pridelek krompir-
ja, lanu in še nekaterih proizvo-
dov, je skupna poljedeljska pro-
izvodnja za 8 % večja, kot lani.
To je poleg prizadevnosti samih
proizvajalcev tudi plod obsežnej-
šega sodelovanja proizvajalcev s
kmetijsko zadrugo, večje uporabe
agrotehnike itd. Še pomembnejši
je napredek proizvodnje v živino-
reji, kjer zaznamujemo poveča-
nje staleža za 14 %, ter istočasno
povečanje prodanih količin živine
za 12 %.
Vso pozornost smo posvečali
družbenim kmetijskim posestvom.
Čedalje večji napredek na teh
posestvih ugodno vpliva na oko-
lico, omogoča uspešnejše delo in
hitrejši razvoj na širšem področju.
Kmetijsko posestvo Slom Po-
nikva je povečalo stalež goveje
živine v tem letu za Í70 glav, no-
voustanovljeno posestvo na Pla-
nini ima 230 glav, kmetijski obrat
v Loki pa poleg 40 plemenic že
400 mesnatih prašičev. Tak razvoj
je brez dvoma pozitivno vplival
na kmetijske proizvajalce v sose-
ščini teh posestev.
So kmetje, ki v sodelovanju s
kmetijskimi zadrugami pitajo
tudi do 15 glav goveje živine in
do 20 prašičev. Tako pomeni leto-
šnje leto precejšnjo prelomnico v
pogledu usmeritve proizvajalcev
na proizvodnjo za tržišče, kar je
hkrati moralo vplivati na značaj
odnosov na vasi. Posledice teh
sprememb se kažejo v obsežnej-
šem proizvodnem sodelovanju s
kmetijskimi zadrugami, ne le z
nekaj parcelami, temveč z večjimi
kompleksi obdelovalne zemlje.
Večje postaja zanimanje za odda-
janje zemlje v nakup pri tistih
kmečkih gospodarstvih, ki spričo
pomanjkanja delovne sile, starosti
in onemoglosti lastnikov ne mo-
rejo biti pravočasno obdelana. S
tem bomo že prihodnje leto do-
segli, da zemlja ne bo ostala ne-
obdelana, dočim bodo povečana
družbena in zadružna posestva
postala žarišče sodobnejše, pred-
vsem pa socialistične kmetijske
proizvodnje.
Med prizadevanja za izboljšanje
Peter Hlastec
življenjskih pogojev naših obča-
nov sodi skrb za razvoj komu-
nalne dejavnosti. V tem letu je
dobilo elektriko vrsta naselij,
med njimi Slemene, Loka pri 2u-
smu, del Slivnice, Kalobje dtd.
Razen drobnih komunalnih pro-
blemov smo pričeli urejati neka-
tere trgovske lokale, pomembnej-
še ceste, razširili smo javno raz-
svetljavo, pričeli z urejanjem kra-
jevnih zdravstvenih ambulant v
večjih krajih in dosegli smo kar
zadovoljive uspehe v gradnji sta-
novanj.
Leto, v katerega stopamo, terja
od nas vseh precejšne napore
spričo obilice problemov in nalog.
Med te sodi poleg ostalega, na-
daljnja izgradnja podjetja Al pos,
rekonstrukcija v lesni industriji,
ustanavljanje obrtnih obratov in
komunalnih služb, nadaljnji raz-
voj kmetijskih posestev, stano-
vanjska izgradnja, ureditev osem-
letk, izboljšanje trgovine in pro-
meta, predvsem pa nadaljnji raz-
voj kmetijske proizvodnje. Pri-
pričan sem, da bomo s skupnimi
močmi lažje ustvarjali pogoje za
blaginjo v letu 1960.
Spremenjen dnevni
red na seji Ijudskegi
odbora celjske občine
Po prvotnem predlogu bi mo-
rali člani obeh zborov občinskega
ljudskega odbora v Celju na svoji
seji 19. decembra razpravljati in
potrditi tiste odloke, ki se nana-
šajo na nove najemnine za stano-
vanja. Toda, ker so se pri kon-
kretizaciji načel stanovanjske re-
forme in pri določanju elementov
za izračun nove stanarine poja-
vile precejšnje razlike med posa-
meznimi mesti, je pristojni re-
publiški organ priporočil trenut-
no odložitev te razprave in znova
sklical posvetovanje z namenom,
da se takšne razlike odstranijo in
postavijo enotna merila za vse.
Spričo tega so odborniki sprejeli
povsem nov dnevni red svojega
zasedanja.
Tako so podaljšali veljavnost
odloka o dopolnilnem proračun-
skem prispevku iz osebnega do-
hodka delavcev in uslužbencev
tudi na drugo leto. Ko so sprejeli
odlok o začasnem finansiranju
občinskih potreb v januarju 1960.
leta, so odobrili še dodelitev no-
voletne nagrade v višini 50 %
mesečne plače vsem občinskim
uslužbencem in delavcem. Ker
komisija za nacionalizacijo še ni
končala svojega dela, so podalj-
šali rok njenega dela za šest me-
secev.
V nadaljevanju zasedanja so
odobrili rebalans občinskega pro-
računa in sprejeli odlok o usta-
novitvi šestih stanovanjskih
skupnosti na občinskem območju.
Razen stanovanjske skupnosti v
Storah, ki je že bila ustanovljena,
bodo v celjski občini delale še:
skupnost za ožje mestno središče,
to je Center, nadalje na Otoku,
stanovanjska skupnost Dolgo po-
lje, ki bo zajela še Kersnikovo
ulico. Dečkovo naselje in Novo
vas, stanovanjska skupnost Ga-
ber j e—Hudinja, skupnost Alja-
žev hrib za celotno področje ob
Teharski cesti in Aljažev hrib ter
stanovanjska skupnost Pod Gra-
dom za južni predel mesta.
Ob zaključku seje so imenovali
člane novega upravnega odbora
mestne klavnice, za predsednika
pa veterinarskega inšpektorja
Ivana Pleterskega. Zraven tega
so razrešili upravnika Foto Ide-
ala Franja Kunca in imenovali
Draga Cernetiča za direktorja
podjetja Plinarna-vodo vod.
Mladinski aktiv v
stanovanjski skupnosti
Center
Takoj, ko je bila ustanovljena sta-
novanjska skupnost Center v Celju
si je novi odbor zadal nalogo, da
s pomočjo občinskega komiteja LMS
ustanovi mladinsko organizacijo.
Tako se je pred dnevi na ustanovni
skupščini zbralo okoli 50 mladincev
in mladink, ki so ustanovili aktiv
Ljudske mladine in izvolili 12-član-
ski komite.
Aktiv bo organiziral predavanja in
skrbel za zdravo zabavo. Razprav-
ljali pa so tudi o ustanovitvi film-
skega kluba v Celju, ki bi naj skrbel
za pravilno tolmačenje filmov in
propagiranje filmske umetnosti.
PREDSEDNIK CELJSKE OBCINE FRANC RUPRET:
Razvijati panoge, ki še zaostajajo
Tudi v letošnjem letu je naj-
bolj napredovala industrija. Zelo
lepi uspehi so bili doseženi v po-
rastu proizvodnje, produktivnosti
dela, notranji organizaciji in na-
grajevanju v »AERO«, »Metki«,
Tovarni emajlirane posode. Že-
lezarni Store, Cinkarni, Savinji,
TOPRU itd. Razveseljivo je, da
so številne naše tovarne izdelale
svoje razvojne programe.
Pomemben korak je bil naprav-
ljen tudi v trgovini, ko se je po-
večal promet za 21 %. Poleg raz-
voja Kovinotehne in Mercatorja
smo dosegli uspehe tudi v orga-
nizaciji živilske trgovine. Pose-
bej omenjam otvoritev sodobne
samopostrežne trgovine. Tudi
preureditev nekaterih trgovin,
tako ljudskega magacina in dru-
gih, je zelo važna za izboljšanje
preskrbe ter za nadaljnji razvoj
naše trgovine, obenem pa je to
v znatni meri doprineslo k lep-
šemu izgledu našega mesta.
V tem letu smo tudi na pod-
ročju standarda in komunale za-
stavili delo na zelo široki fronti.
Najpomembnejše je pri tem na-
predek regulacijskih del pri Sa-
vinji. Temu se ima naše mesto
zahvaliti, da smo bili letos že
drugič obvarovani hudih poplav
in milijardne škode.
Pomembno je nadalje, da je
bilo letos dogotovljeno 244 dru-
žinskih stanovanj, in da je na-
daljnjih 125 družinskih stanovanj
pred dogotovitvijo. Dograjen je
bil samski dom Ingrada s 160 le-
žišči, v drugem prav tako veli-
kem domu pa že delajo obrtniki.
Odprt je bil tudi velik internat
za učence industrijsko-metalur-
ške šole v Storah. V gradnji je
tudi še nadaljnjih 200 družinskih
stanovanj.
Ob uspešnem sodelovanju ko-
mune s podjetji in s prostovolj-
nimi akcijami smo izvršili po-
membna komunalna dela v Sto-
rah, cesto na Svetino, Mariborsko
cesto, razna igrišča itd. Dograjeni
so bili tudi trije mostovi v nepo-
sredni bližini mesta.
Za mesto je zelo pomembna
otvoritev popolne osemletke na
Hudinji ter otvoritev mladinske-
ga počitniškega doma v Baski.
V kratkem bo gotova pekarna,
nova tržnica, otvor jena je mlečna
restavracija, mlekarna je pod
streho. Prav tako so za mlekarno
že kupljeni najnujnejši stroji iz
uvoza.
Tudi nekateri krajevni odbori
so izvršili letos važnejša komu-
nalna dela, v čemer predvsem
prednjači Dobrna.
Smatram za potrebno pouda-
dariti, da bo moral občinski ljud-
ski odbor drugo leto skrbeti za
čim skladnejši razvoj tako gospo-
darskih kot negospodarskih pod-
ročij. Zato bo moral predvsem
razvijati panoge, ki zaostajajo za
splošnim razvojem.
Dejstvo, da številna naSa indu-
strijska podjetja, med temi prav
vsa najmočnejša, že vstopajo v
generalno konstrukcijo, bo moral
seveda občinski ljudski odbor v
svoji politiki dosledno upoštevati.
Čeprav bodo rekonstrukcije pre-
hodno omejile možnosti naše ko-
mune ter v določeni meri ne-
sporno zavrle tempo reševanja
ostalih nujnih problemov, se mo-
ramo vsi zavedati primarnega po-
mena in važnosti teh kapitalnih
investicij, saj bodo v znatni meri
povečale našo ekonomsko bazo.
Kljub temu ne nameravamo od-
stopiti od široko zasnovanega
programa daljnjega razvijanja
ostalih gospodarskih panog.
Da bi postavili redno preskrbo
mesta bomo dali prioriteto inve-
sticijam na združenem kmetij-
skem posestvu, ki bi naj zajelo
zemljišče meliorirane Zepine, po-
sestvo Vojnik in Lavo ter del
zemljišča Vrtnarske šole Medlog.
Predvideno je, da bodo obrati
združenega posestva organizirali
specializirano proizvodnjo. Prav
tako se bo občina udeležila inve-
sticijskega natečaja za kredite za
melioracije, in to za nadaljevanje
del v Zepini, za melioracijo na
področju Arclina in Smartnega
v Rožni dolini. Tudi kmetijske za-
druge bodo prihodnje leto inve-
stirale znatna sredstva.
V Celju bomo gradili dve de-
lavski restavraciji, že dolgo ob-
ljubljeni hotel, dogotovili mle-
karno ter dokončali potrošna
centra na Otoku in v Gaberju.
V obrti bomo investirali iz-
gradnjo nove delavnice »Klime«,
dalje obrtni center na Otoku, ob-
rat Finomehanike, številne ser-
visne obrate ter jačali gradbeno
proizvodnjo in remontno obrt.
Več pozornosti kot doslej bomo
posvetili prometu. Sredstva za
nakup dveh avtobusov za mestni
promet so že zagotovljena. Poleg
tega bo podjetje nabavilo še 6
novih avtobusov. Prav tako bo
podjetje »Avtousluge« pričelo z
gradnjo novih garaž.
Ostvaritev teh in še drugih na-
črtov bo zahtevala od nas vseh
mnogo razumevanja in skupnih
naporov v novem letu.
Pogovor s predsednikom mozirske občine Hinkom Čopom:
V l(metijstvu so še neizl(oriščene rezerve
Ko zaključujemo letošnje leto,
s ponosom ugotavljamo uspehe,
ki so bili letos doseženi na po-
dročju mozirske občine. Vsi ti
uspehi pa so brez dvoma odraz
dobrega dela vseh političnih,
družbenih in gospodarskih orga-
nizacij v občini. Družbeni plan za
leto 1959 se je odvijal po vseh
panogah gospodarstva skladno s
petletnim perspektivnim planom.
Glavni smoter letošnjega načrta
je bil dosežen. Ce ga analiziramo,
vidimo, da je bilo ogromno inve-
sticij vloženo za izboljšanje živ-
Ijenskih pogojev. Tako je občino
Letos posvetila vprašanju komu-
nalnih naprav največjo pozornost.
V ta namen je bilo vloženih pri-
bližno 72 milijonov dinarjev. Pri
• tem smo naletela tudi na veliko
pripravljenost p>rebivalcev, ki so
sami vložili znaten del sredstev.
Letos je bilo dokončanih več ko-
munalnih objektov in sicer vodo-
vod v Mozirje, Okonini, Smartnem
ob Dreti; elektriko je dobilo Rad-
mirje in Gneč, sedaj pa nadalju-
jejo z elektrifikacijo Luč, z grad-
njo daljnovoda Luče—Logarska
dolina. Zgrajen je bil nov most
v Smartnem ob Dreti ter temeljito
popravljen most v Gornjem gra-
du, v Lučah pa je bilo naprav-
ljeno brezprašno cestišče. Tudi
stanovanjskim vprašanjem je
ljudski odbor iposvečal pozornost.
Letos je občina začela graditi
skupno z gospodarskimi organi-
zacijami 36 stanovanj v raznih
krajih občine, ki bodo vseljiva
v Fwihodnjem letu. V zdravstvu
so bile nujne investicije zaradi
pomanjkanja primernih ambulant.
Tako bo v letu 1960 dograjen
Zdravstveni dom v Gornjem gra-
du in Ljubnem.
V gospodarstvo je bilo vloženih
preko 60 milijonov dinarjev za
zgaditev gozdnih cest ter drugih
objektov. LIN Nazarje je letos
pristopil k rekonstrukciji podje-
tja, za kar je vložil preko 30 mi-
lijonov dinarjev lastnih sredstev.
Da bo naš perspektivni plan v
celoti realiziran, bo moral ljudski
odbor posvetiti največ pozornosti
v prihodnjem letu kmetijstvu, ker
je naša občina po svojem značaju
kmetijska. Tu so še neizčrpne re-
zerve zlasti v živinoreji, kjer stre-
mimo, da bi postalo naše področje
vzrejno za sivorjavo živino. In-
vesticij za razvoj kmetijstva bi
bilo potrebno precej, vendar bo-
mo morali dati prednost meliora-
cijam »Bočkega polja«, kjer je
okoli 100 hektarjev zamočvirjenih
površin. Kmetijskemu gospodar-
stvu »Savinja« bo treba omogo-
čiti .sredstva za ureditev pitališča
za 200 telet ter nabavo kmetijskih
strojev.
V industriji bomo nadaljevali
z rekonstrukcijo LIN Nazarje,
kjer naj bi v prihodnjem letu pri-
čeli s serijsko proizvodnjo 15.000
tipiziranih oken letne proizvod "'j e
Tudi kemična tovarna Mozirje je
nujno potrebna rekonstrukcije,
zato si bo morala preskrbeti po-
trebne elaborate v prihodnjem
letu.
Ker je mozirska občina progla-
šena v celoti za turistično področ-
je, bo potrebno popraviti repub-
liško cesto St. Rupert—Logarska
dolina. Modernizirana cesta je
predpogoj za povečani turistični
promet, prav tako pa bi bila
ogromna pridobitev za naše lo-
kalno gospodarstvo. V prihodnjem
letu bo elektrificirana Solčava in
Logarska dolina. V Logarski do-
lini bo treba povečati nočitvene
zmogljivosti, v Nazarju postaviti
bencinsko črpalko in urediti brez-
prašno cestišče v Gornjem gradu.
V Ljubnem bo treba dokončati
kopalni bazen in urediti gostinski
obrat, ki bo nudil prehrano tu-
ristom.
Na področju komunalne dejav-
nosti bo treba preurediti vodovod
še v Rečici ob Savinji in Smart-
nem ob Dreti. V prihodnjem letu
bomo rešili tudi vprašanje pekar-
ne v Mozirju, saj primanjkuje
zlasti v sezoni krušnih izdelkov.
Tudi trgovini posveča družbeni
plan važno mesto, zato bo potreb-
no v Nazarjih zgraditi novo po-
slovno stavbo, v ostalih krajih pa
trgovske lokale primerno opre-
miti. V ^rti bo treba povečati
zmogljivost, s čemer bi lahko za-
poslili odvisno delovno silo, ki
predstavlja za mozirsko občino
svojstven problem.
PREDSEDNIK ŽALSKE OBCINE TONE DELAK:
Izboljšati obrt, trgovino in...
V žalski občini beležimo v le-
tošnjem letu na področju gospo-
darstva največ uspehov pri utr-
jevanju in razširjanju obrtnih
gospodarskih organizacij. V ko-
munali in gradbeništvu smo v
preteklem letu določili gradbene
okoliše in tako omogočili vsako
nena črtno gradnjo. Uspelo nam
je tudi zatreti skoraj vse nedo-
voljene gradnje.
V prihodnjem letu bomo posve-
tili še več pozornosti razširjanju
socialističnega sektorja obrti. V
ta namen bomo ustanavljali še
nove obrtne delavnice in s tem
skušali povsem zadovoljiti potrebe
potrošnikov. Dalje nameravamo
ustanoviti enotno gostinsko pod-
jetje, ki bi združevalo v glavnem
ves socialistični sektor gostinstva
v naši občini. Trgovino bomo del-
no centralizirali tako, da bomo
ustanovili štiri močna trgovska
podjetja, ki bodo imela možnost
svoje dohodke načrtneje uporab-
ljati za urejevanje lokalov, kar
pri dosedanji razdrobljeni trgov-
ski mreži ni bilo mogoče.
Morda bi bilo prav omeniti še
gradnjo nove trgovine pa vil jon-
skega tipa v Žalcu in gradnjo ho-
tela v Šempetru, s čemer bi bila
ob uresničitvi zamisli izpolnjena
velika vrzel na področju blagov-
nega prometa v naši občini.
PREDSEDNIK KONJIŠKE OBCINE ADOLF SUC:
IVajveč sredstev za dvig družbenega
standarda in rel(onstrukcija podjetij
Kot eno najvažnejših nalog na
področju komunalne izgradnje smo
letos uspeli dokončno zgraditi cesti-
šče in javno razsvetljavo ter trški
jarek v Slov. Konjicah. To vpraša-
nje se je kot rdeča nit vleklo že
vrsto let po vojni. Slovenske Konji-
ce so v tem dobile lep zunanji vi-
dez. Prvotno smo predvidevali za
dovršitev teh del znesek nad 10 mi-
lijonov dinarjev. Z dobro organiza-
cijo dela in v lastni režiji pa smo
uspeli napraviti ta dela za približno
vrednost 8 milijonov dinarjev.
Vredno je še omeniti tudi gradnjo
nove pekarne v Slovenskih Konjcah
ki bo dograjena v naslednjem letu.
Med važne objekte družbenega stan-
darda štejemo tudi gradnjo okrajne-
ga sodišča s katastrskim uradom in
zemljiško knjigo. Lpamo, da bo
zgradba sodišča dograjena že v prvi
polovici naslednjega leta.
Na področju standardnih gradenj
je potrebno omeniti tudi stanovanj-
ske bloke v Konjicah in Zrečah, ki
so jih zgradila industrijska podjet-
ja. Tako smo letos pridobili približ-
no 50 novih stanovanj, kar znatno
vpliva na izboljšanje življenjskih po-
gojev in na dvig življenjske ravni
prebivalstva. Razen sredstev, ki so
bila vložena v družbeni standard, so
industrijska podjetja na območju
konjiške občine vložila več sto mi-
lijonske investicije v objekte kapi-
talne izgradnje. Tu je vredno ome-
niti velike rekonstrukcije industrij-
skih podjetij TKO Zreče, »KONUS«
ter LIP v Slovenskih Konjicah.
Kar zadeva obrt, smo ustanovili
novo obrtno delavnico, ki zaposluje
nad 15 delavcev in opravlja potreb-
na vodno inštalaterska in kleparska
dela. Razen tega so bile vložene
znatnejše investicije v tekstilno obrt,
predvsem za ureditev krojaško-ši-
viljskega obrata v Slovenskih Ko-
njicah. Istočasno pa smo v občini v
tem času lahko obnovili dve trgov-
ski poslovalnici Trgovski dom ih
»Dravinja«.
V kmetijstvo je vloženo nad 40
milijonov dinarjev za melioracije in
regulacijska dela v porečju Dravi-
nje. S tem smo izboljšali kvaliteto
kmetijskih zemljišč na površini oko-
li 2C0 hektarov.
Glede turizma in gostinstva pa
predvidene načrte nismo uresničili,
ker nismo dobili sredstev iz zvezne-
ga natečaja za gradnjo motela.
Upamo, da bomo v naslednjem letu
v tem uspeli. S tem bi znatno izbolj-
šali pogoje za razvoj tujskega pro-
meta, gostinstva in turizma na ob-
činskem območju, saj so podani vsi
naravni pogoji za razvoj te gospo-
darske panoge.
Nadaljniji razvoj komune mora potekati predvsem na osnovi
zmerom intenzivnejšega razvijanja proizvajalnih sil in neneh-
nega zviševanja produktivnosti dela ter s tem tud' dohodka na
vsakega prebivalca v komuni. To je pogoj za sleherno akcijo ko-
mune pri nadaljnjem Izboljšanju splošnega družbenega kakor
Individualnega, materialnega In kulturnega standarda. Pri tem
se morajo razvijati zmerom širše tudi tisti organ'zmi In tiste ko-
munalne službe, ki pomenijo vsakodnevno neposredno pomoč In
uslugo državljanom in družini v njihovih materialnih, kulturnih
In drugih življenjskih potrebah.
S takšno smerjo razvoja se bo komuna skupaj z delavskimi
sveti In - eloino organizacijo družbenega samoupravljanja zme-
rom bolj afirmirala kot osnovna oblika skupnosti proizvajalcev.
V statutu komune mora najti sleherni državljan svoje pra-
vice In svoje dolžnosti, kakor tudi svoje možnosti, da upravlja
komuno. In po njej, kakor tudi po drugih organih družbenega
samoupravljanja, družbo sploh.
(Iz programa ZKJ)

CELJSKI TEDNIK štev. 51—52 — 29. decembra 1959
Velik korak
Dimniki sicer prinašajo
nesnago čez mesto, vendar
so hkrati tudi simbol gos-
podarske moči mesta.
PRETEKLO LETO JE BILO ZA NAŠE GOSPODAR-
STVO IN V TOLIKI MERI TUDI ZA DVlG ŽIVLJENJ-
SKE RAVNI PREBIVALCEV ZELO POMEMBNO. ZA-
SLUŽKE ZAPOSLENIH SMO NASLONILI NA NJIHOVE
DELOVNE USPEHE, SREDSTVA PODJETIJ IN KOMU-
NE PA NA SPLOŠEN USPEH GOSPODARJENJA. TO
TO JE BIL VELIK KORAK NAPREJ IN HKRATI ŠE EN
UDAREC OSTANKOM ADMINISTRATIVNEGA GOSPO-
DARJENJA.
SEDAJ, KO STOPAMO V NOVO LETO, TA PREHOD
JE TUDI V GOSPODARSTVU VSELEJ POMEMBEN,
STOJIMO TUDI GLEDE RAZVIJANJA SISTEMA NA-
GRAJEVANJA PRED NOVIMI, ZELO OBSEŽNIMI NA-
LOGAMI. NI SLUČAJ, DA JE PRAV V ZADNJIH DNEH
LETA SKUPNI PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZK
IN OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA RAZPRAV-
LTAL O NAGRAJEVANJU PO DELU IN O DELOVNIH
USPEHIH. __
Skupni plenum je podrobno pro-
učil dosedanje uspehe na tem po-
dročju in tudi opozoril na neka-
tere slabosti. Še važne.TŠe pa je,
da je plenum z zaključki tudi za-
črtal naloge v naslednjem letu.
— Politična vodstva in pred-
vsem zbori proizvajalcev bodo
morali razpravo o razvoju siste-
ma nagrajevanja, o posamezno-
stih in zn?čilnostih podjetij oja-
čati. In sicer tako, da bodo izkori-
stili vse dosedanje dobre izkušnje
iz podjetij, kjer so pri razvijanju
sistema nagrajevanja najdlje pri-
šli. Vsebina te neposredne akcije
mora veljati uveljavljanju nagra-
jevanja po enoti proizvoda.
— Na plenumu so tudi menili,
da bo koristno, če bodo razvitejše
občine (Celje, Šoštanj, Žalec in
morda Slovenske Konjice) usta-
novile posebne službe, ki bi pro-
učevale sisteme nagrajevanja v
posameznih podjetjih in jih po-
sredovale še ostalim podjetjem.
Podobno bo potrebno tudi pri
Okrajnem sindikalnem svetu
ustanoviti tako službo, ki bo lah-
ko veliko koristila pri razvijanju
in utrjevanju sistema nagrajeva-
nja po delovnem učinku. Te ana-
litske skupine bodo morale tesno
sodelovati s političnimi organiza-
cijami, občinami in predvsem z
zbori proizvajalcev.
— V naslednjem letu bodo po-
trebna odločnejša stališča proti
vsem tistim skupinam ali posa-
meznikom, ki so še tihi ali glasni
zagovorniki nepravičnega mezd-
nega nagrajevanja. Prisluhniti
moramo težnji delavcev, ki zahte-
vajo, da se del čistega dohodka
podjetja, ki je namenjen za oseb-
ne dohodke deli pravično, t. j. po
uspehu dela. Plenum je tudi za-
vrnil trditev, da v nekaterih go-
spodarskih panogah ni objektiv-
nih pogojev za uveljavitev siste-
ma nagrajevanja po učinku.
— Na plenumu so zlasti pouda-
rili, da je neupravičen vsak strah
pred prekomernim izplačevanjem
osebnih dohodkov. Višji dohodki
zaposlenih, če le-ti temeljijo na
gospodarskih uspehih, so ekonom-
ska nujnost. Bojazen pa je opra-
vičljiva v primerih, kjer bi se
osebni dohodki višali brez ustrez-
nih ekonomskih uspehov, kar je
seveda možno v gospodarskih
enotah, kjer maso osebnih dohod-
kov razdeljujejo po administra-
tivno-mezdnih načelih.
— Zaradi tega je plenum bil
mnenja, da bodo morali občinski
ljudski odbori, politične organiza-
cije in zbori proizvajalcev neneh-
no slediti dinamiki izvajanja druž-
benih planov, gospodarskih uspe-
hov in razvoju nagrajevanja po
učinku v posameznih gospodar-
skih enotah. Pri tem ne kaže pod-
cenjevati ne dobrih ne slabih
strani posameznih ukrepov, po-
trebna je trezna presoja in pred-
vsem smelo obravnavanje nasta-
jajočih problem'>v.
DANES ÍO opravi...
SPREMEMBA NOTRANTTH ODNOSOV, KOT NEPOSLEDNA
POSLEDICA SPODBUDNEJšE DELITVE ČISTEGA DOHODKA
Polzelska tovarna nogavic je
eno izmed podjetij, ki пагггаје-
vanjii delavcev po njihovih de-
lovnih uspehih, proÍDlemom in
razvoju novega s-stema narrraje-
vanja. pa nenehnemu iskanju
ustreznih oblik, ki bi storilnost
č'mibolj razvile, posveča veliko
pozornost.
Marija Jelen je še pred krat-
kim delala na stroju. Ker ie bila
dobra delavka, pridna, skrbna in
sposobna, so jo namestili kot
kontrolorko proizvodnje. Takole
je ocenila eno izmed ipomembnih
sprememb, ki jih je prinesel si-
stem nagrajevanja po delovnem
uspehu:
»Pri nas že dolgo delamo po
normah. PolaToma smo v ta si-
stem zajemali vse več delovnih
mest. V najnovejšem času pa smo
v naši tovarni uveljavili načelo,
da tisti, ki preseže normo, dobi
za presežek še posebno nagrado
— torej progresivno nagrajuje-
mo poraščanje delovne storilno-
sti. Uspehi seveda niso izostali
in se kažeio narooitneje v konč-
nih uspehih podjetja. Prišle pa
so do izraza razlike med posa-
meznimi ljudmi.
Nekdo je bolj spreten, drugi
manj. Nekdo je bolj izurjen —
ima več izkušenj, drugi jih nima.
Zato tudi tisti, ki so bolj spretni
in izurjeni, ki delo bolje poznajo,
več naredijo, njihovi dohodki pa
so seveda zato tudi večji. Vi ste
me vprašali za spremembo, ki jo
je povzročil vzpodbudnejši sistem
nagrajevanja. Ena, o tej hočem
nekaj povedati, je prav odnos
med ljudmi v podjetju, pravza-
prav sprememba odnosov, ki na-
stajajo po navadi največkrat za-
voljo različnih človeških sposob-
nosti.
Včasih, tudi pri nas, se tega
obdobja dobro spominjamo, so
bila med kolektivom zakoreni-
njena tako imenovana »nerga-
n'fa«, češ zakaj ima ta višjo urno
plačo, višjo postavko, zakaj je
ta bolje plačan kot jaz, saj nare-
di manj in podobno. Tedaj smo
se nroti tem n-ojavom bor-li s
političnega stališča, s pojasnjeva-
njem — in nismo vselej imeli
najboljšega uspeha.
Danes vse to opravi sam sistem
nagrajevanja in delitev dela. De-
lavke, vseeno v katerem oddelku,
si skrbno merijo koliko so opra-
vile. V tovarni pa imamo tak si-
stem obračunavanja dohodkov, da
si lahko vsaka delavka na pod-
lagi svojih zapiskov izračuna
končni dohodek. Sedai je prak-
tično docela odpadlo tisto nerga-
nje, ki je včas'h še obstaialo, ker
v podjetju nikomur več ne do-
ločamo dohodka, temveč si ga
določa sam s svojim delom.
TABLICI ;e zapisano
Tovarna žičnih izdelkov v Ce-
lju je že v novembru izpolnila
plansko obveznost. To podjetje
pa razen tega najbolje označuje
njegov raz voi. Saj so pred peti-
mi leti izdelal' komaj 30 ton pro-
izvodov, v naslednjem letu pa se
bo ta štev-lka povzpela na dva
tisoč ton. Pri tem je znač'lno še
to. da se je v tem času število
zaposlenih povečalo le od okoli
100 na okoli 200.
Sami so nam povedali, da Ima
veliko zaslug za te uspehe sistem
nagrajevanja, ki pri njih vred-
noti delo, sposobnost, prizadev-
nost in učinkovitost. Svoj si-
stem so si ves čas izpopolnjevali
in ga predvsem razvijali v smeri
preprostosti, to pomeni, da lahko
sleherni delavec ali delavka ra-
zume sistem nagrajevanja. S tem
so dosegli, da so zaposleni v tej
tovarni začeli spoznavati potntn
svoj&ga dola, da so sami iskali
boljše prijeme in metode pri po-
sameznih delih, pa da nenehno
zasledujejo lastne delovne usnehe
(od tega je odvisen njihov doho-
dek) in končno tudi uspeh vsega
podjetja. V podjetju, v odde'kii
šlarafij smo govorili s Pavlom
Platonjakom. O posebnostih, ki
jih je povzročil vpeljan in za
njihove pogoje najbolj primeren
sistem nagrajevanja, je to-le po-
vedal:
Morda ni napak, če rečem, da je
temu priipomogla tudi nazornost.
Pri nas smo v vsph oddelkih po-
stavili priročne tablice, kjer si de-
lavci iz dneva v dan zan-sujeio
kol'č-no oioravljenega dela. Že
sama primerjava raznih delovnih
uč-nkov ie nrivedla do tega, da
nekateri, ki bi sicer mogoče manj
naredili, tega ne dopustijo, ker
se to na grafikonu leipo vidi.
V obratu pa smo tudi opazili,
da so nekatere delavke, ki prej
n-so b'le toTko prizadevne, svoj
odnos rio d"la teme'''to sprcme-
nMe. Hočejo narediti več. in
bolif". PolpiTomfi so ip stoT'lnost
dvigala in je prišla do točke, kjer
ne odloča samo volia in žf^lja,
da bi več narod'l'. Sedaj kliub
enotni prizaidovnosti nastajajo
precejšni'^ razVke v stor'lnosti
posame/n'kov. To je razumljivo,
če Uinošt'^'^Tmo '■i'^.o'^O'bnos.t in
spretnost človeka. Poiavlja pa se
dru fía težnia. Namreč, da si tisti,
ki so izobrazbo tako ali drugače
zamudili, iščejo poti, da bi ya-
mu'eno nadoknadili. To je /alo
pozitiven pogoj, saj tako dobiva-
mo pravega proizvajalca, ki bo
na svojem delovnem mestu po-
znal vse tisto, kar mu za veliki
količinski in kakovostni učinek
koristi. Torej se med ljudmi ka-
že očUna težnja, da bi si iskali
in pr'dob'li znanje ''n potrebno
spretnost za svoje določeno delo.
Zanimiva je še ugotovitev, ki
je vzporedna z osnovnim nače-
lom višie pro'zvodnje, da sami
delavci izkoriščajo svoi delovni
čas do kraia. Tega včasih ni bilo.
In morda je prav tudi v tem ve-
Tk d"l nroizvodn'h uspehov. Od-
pravlinnie zastoTPv. n^nrek'ni'^-
no delo in podobno, je namreč
osnova tehnološkega procesa.
Morda je vredno omeniti še po-
men sproščenih odnosov med de-
lavci in med njimi ter vodilnim
osebjem. To v obratu prav lepo
občutimo, saj je praktično od-
padlo vsako priganjanje k delu,
komandiranje v slabem pomenu
besede in podobno. Tabele na
stenah pokažejo, koliko je kdo
naredil in tudi pokažejo, koliko
bo kdo dobil. Pravzaprav so sko-
raj one povzele vlogo vzpodbu-
janja k delu. S tem pa je teh-
nično in vodilno osebje v obratih
dobilo nove naloge in tudi mož-
nosti za uresničevanje nekaterih
sprememb v proizvodnem postop-
ku. To se mi zdi še zelo vzpod-
budno.
Kapniki brez vode
Podzemne, zlasti kraške ja-
me so zaradi naravnih lepot in
čudovitih oblik kapnikov znane
daleč naokoli. Najbolj seveda
Postojnska jama, ki so si jo
ogledali ze skoraj vsi Slovenci.
Voda je skozi tisočletja ustva-
rila oblike, statue polne do-
mišljije in preproste, a čudo-
vite kamnite tvorbe, ki bi jih
človeška roka le težko zmogla.
Igra narave je to, tisočletna
igra kapljic, ki te svoje igre še
niso prekinile. Neutrudno »de-
lajo« naprej in naslednje gene-
racije bodo Postojnsko jamo že
videle drugače.
Narava pa kapnike ne ustvar-
ja samo v podzemnih jamah.
Na strehah v hudi zimi visijo
ledeni kapniki, ob vodenicah in
pri slapovih se tedaj tvorijo
idealni motivi za foto-amaterje.
Kapnike zasledimo tudi drugje
vendar načeloma le tam, kjer je
voda in kjer so jih izoblikovale
vodene kapljice. Lahko bi torej
rekli, da je za kapnike prvi
pogoj' voda.
Pa ni vselej tako. V Cinkarni
smo zasledili cinkovo stalag-
nitno tvorbo, ki po svoji obliki
spominja na kamnita stebla iz
Postojnske jame. Oblika in gra-
cionoznost sta isti, loči ju le
način nastanka. Cinkov »sta-
lagnit«, ki ga prikazuje naša
slika, je nastal v razmeroma
kratkem času, pri njegovi rasti
pa voda ni imela prav nobene
besede.
Podobne kovinaste tvorbe
nastanejo v Cinkarni tedaj, če
se razpoči retorta, v kateri je
raztopljeni cink. In če je od-
prtina mala, tako da odteka
cink le počasi, kaplja na tla.
Pri tem se ohladi in s trdi. Vsa-
ka naslednja kapljica pade že
na trdo podlago in tako raste
»cinkov stalagnit«, ki za pod-
jetje pomeni določeno izgubo —
zaradi svojih oblik in odseva
pa predstavlja lep okrasni pred-
met. Zal pa teh naravnih »kip-
cev« v Cinkarni ni veliko, ker
delavci ne dopustijo, da bi jim
skozi razpoke retort uhajal cink
Ce pa se ze zgodi, potem
hitro prekinejo igračkanje cin-
kovih kapljic in ne pustijo, da
bi »stalagnit« narastel. Le red-
ko se zgodi, da kak neopazno
zraste, kot ta na naši sliki. Te-
daj je to posebnost dneva. Po
pravici in upravičeno.
Ш\Ш Ijudslii QdbQP [eljB
Občinski liomite ZKS Ceije
Dliunslii odbor SZĐL Celje
uam želijo srečno in uspešno novo leto I960
CELJSKI TEDNIK štev. 51—52 — 29. decembra 1959
Ф
Oiava, ki čaka
na sneg
Ohsotelje, ki je dolga leta dre-
malo v spokojnem snu, se je raz-
burkalo. Železnica, elektrika in
naprednejše kmetijstvo lomita
staro. Novo je ihtivo in naglo,
staro pa kljubovalno in trmasto.
Oni dan me je pot zanesla po
dolini ob Sotli, kjer še vedno
močvirni travniki, čeprav pridno
brazdajo z jarki, čakajo na boljšo
proizvodnost. Krepko sem se za-
čudil, ko sem sredi gole ravni za-
gledal dokaj veliko krpo z visoko
otavo, ki je lastnik še ni pospra-
vil in je menda tudi ne bo. Zares
čudno, če upoštevamo, da je ži-
vina naokoli v splošnem precej
podhranjena, tu pa otava, ki čaka
na sneg.
Zgodilo pa se je tako. Francelj
je nabral za svojo živino že do-
volj krme po travnikih blizu do-
ma. Ta pa je že precej oddaljen
in delovne sile nima, pa je skle-
nil, da jo proda. Kmet Vilko je
slutil, da Francelj krme ne bo po-
spravil, pa jo je hotel odkupiti.
»Prav«, je dejal Francelj, »če
mi plačaš 26 jurjev za otavo.«
»To ne«, se je zasmejal Vilko.
»No kakih šestnajst bi ti že dal.«
»Kaj? Šestnajst! Dobi si dru-
gega bedaka, ki ti bo šel na lima-
nice. Šestindvajset asov, pa
amen!« je ponudil dlan.
»Pamet imej!« je pomešetaril
Vilko. »Sam je tako ne boš spra-
vil.«
Veš kaj? Kupim ti Tomaževo
žlindro in ti poleg šestnajstih ti-
sočakov še potrosim travnik, da
boš imel drugo leto več krme.
Drži? »je pomolil dlan da bi uda-
rila.
»Kaj? Tistega vraga bi mi ti
trosil po mojem močvirnem trav-
niku? Ta bi bila lepa. Rajši pu-
stim, da otava segnije pod sne-
gom, ko da hi ti jo tako pro-
dal.« Francelj je zaničljivo plju-
nil in se obrnil. »Nisem današnji,
da hi se sprenevedal. To ti kar
sebi napravi. Otave ti pa sploh
ne dam, da veš.«
In otava se je sklonila pod
hladnimi jesenskimi vetrovi. Ča-
ka na sneg, pod katerim bo po-
časi gnila in pognojila travnik.
Ne vem, pa, če je taka France-
Ijeva gospodarska računica res
najboljša.
Zdramil me je rezek pisk loko-
motive. Ogromen stroj je pridr-
vel po tirnicah. Da, to je bila
prva brzčeva lokomotiva, ki je s
težkim tonami preizkušala novo
ohsoteljsko progo. Njen vrisk je
preglasil vse zvoke v dolini, kot
bi zmagovito klical: naprej!
-sk.
Danes še idila ^ &. jutri?
NOVOLETNI OBISK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Smihel. To je kraj, ki je vre-
den večje pozornosti, kakor jo
po navadi ima. Tudi to, da je med
Šmihelčane tokrat prišel »časo-
pisni človek«, je bolj sluiaj, kakor
kaj drugega. Šmihelčani so pre-
prosti ljudje in so že zaradi tega,
ker baje živijo »nekje nà robu
sveta«, bolj skromni kot*je zanje
koristno.
Smihel je rojstni kraj mojstra
in oblikovalca slovenske besede,
pisatelja in prevajalca Vladimirja
Levstika. Dobro se še spominjam,
da naju je nekoč, ko je bil že pod
težo bolezni njegov krepak gor-
janski hrbet upognjen, pogovor
zanesel na njegov rojstni kraj.
Malo je ljudi, ki bi bili tako zelo
navezani na rodno grudo, ki bi
bili tako zelo ponosni na kraj svo-
jega rojstva, kot je bil pisatelj
»Gadjega gnezda«. Zdaj, ko sem
bil med njegovimi rojaki, sem še-
le spoznal od kod izvira njegova
klena govorica. Bogata in melodič-
na v slogu, ne razmetljivo razkoš-
na, takšna pač, kakor bi posnemal
drvarjevo roko, ki s sekiro zada-
ne natanko tja, kamor je treba.
Smihel je kraj, kjer živijo do-
bri ljudje in nevarni, če jih raz-
dražijo. Tudi med zadnjo vojno so
bili taki kakor rudar, ki o njem
pravi pesnik, — Nisem več zdržal,
pa sem udaril! — Šestintrideset
hiš je raztresenih na pobočju
Golt, na spomeniku žrtvam osvo-
bodilnega boja pa je zapisanih
osemindvajset imen. Šest so jih
ustrelili v Celju, tri matere so
podlegle v taboriščih, štirinajst jih
je padlo v hosti in petorico je po-
drla sovragova krogla na pragu
domačih hiš.
Dobro uro hoda ima spešen pe-
šak, da se pretolče čez strmine od
Mozirja do Smihela. Zato je bil
Smihel varen dom partizanov že
takrat, ko si nemški soldateski v
Mozirju še sanjalo ni, da jih bo-
do »šlandrovci« lepega dne spodili
iz trga kakor se pritepencem pri-
lega. Naj je njihova zemlja še
tako težka in čeprav je kamnita
stena že dober palec pod prstjo,
je sleherna domačija imela kaj
kuhanega v loncu za celo četo, če
ni bilo drugega pa vsaj ovseno
kašo.
Po osvoboditvi ni bila zemlja
tam gori nič bolj radodarna. Boj
za obstanek ne pozna milosti. Za-
to so ustanovili zadrugo, da bi z
združenimi močmi kaj več dosegli.
Ce kje držijo vsi ljudje skupaj,
potem so Šmihelčani med prvimi.
Šestintrideset kmetov je in vsi so
člani zadruge. Skupaj premorejo
okoli 130 hektarjev njiv, 108 hekt-
arjev travnikov, 388 hektarjev
pašnikov in 843 hektarjev gozdov.
Sedanja in še prihodnji dve gene-
raciji pa lahko kar mirno odšte-
jeta 106 hektarjev gozda, ki je
pred leti zgorel, vsaj za sto let.
Šmihelčani so podjetni ljudje. Na-
peljali so si elektriko, vodovod,
zdaj pa je na pragu vasi še lepa
avtomobilska cesta, ki jo je zgra-
dilo gozdno gospodarstvo iz Celja.
Ta cesta je bila tako dolgo po-
glavitna želja Šmihelčanov, da
dandanes skoraj ne morete načeti
pogovora, da bi ne omenjali ceste.
Zdaj ko je cesta, bo vse lažje. Za-
druga bo bolje delala, prosvetlje-
nost bo narasla, ljudje bodo bolje
živeli, turisti bodo pogostejši.
Skratka, cesta je os njihovih
upov.
Smihelska zadruga je nedvom-
no najmanjša v celjskem okraju
in bržčas po legi tudi najvišja.
Sicer pa z naštevanjem raznih
posebnosti lahko kar nadaljujemo.
Upravnik zadruge Ivan Gostečnik
je menda tudi najmlajši v okraju.
Sola v Šmihelu nosi zveneče ime
nižje organizirane osemletke, to-
da vseh šolarjev je komaj, za po-
šten razred, saj je vseh skupaj le
38. Učiteljici, ki že dolga leta vli-
vata učenost v nadebudne glave
šmihelske mladeži, sta bolj nave-
zani na kraj kakor bi si mogli
predstavljati, Uprarviteljica je do-
mačinka, njena ko'legica pa do-
poldan gospodinji na kmetiji, po-
poldan pa uči. Dobro, da je tako,
ker drugače bi v Šmihelu gotovo
imeli vsako leto nove učitelje.
Sedež zadruge sem komaj na-
šel. Pravijo, da jim veter prepo-
gosto vrže napis ob tla. Zato so ga
raje postavili na varno. Člani ta-
ko vsi vedo za zadrugo, obiskov
pa je tako malo, da je komaj
vnedno besede. Dve sobi si
z zadrugo deli prosvetno društvo
»Rovtar«, katerega tajnica sedi
upravniku nasproti in je službeno
administrator, računovodja in
knjigovodja hkrati. Poleg tega je
menda edina »tujka« v Šmihelu.
Ste si zapomnili, da je Smihel
zbir šestintridesetih raztresenih
hiš? Zdaj pa napnite oči. Prosvet-
no društvo ima dramsko družino,
ki je letos pripravila igro »Uroki«.
Njihov mešani pevski zbor ima 23
grl. Ce verjamete ali ne, v Šmihe-
lu na veliko šahirajo. V knjižni
omari bi moralo biti šesto knjig.
Pa jih ni, ker je dober del vedno
v rokah vnetih bralcev. Ce upo-
števam skromnost, potem moram
verjeti, da ima domala vsaka hiša
naročen po en dnevnik. Radijske
sprejemnike imajo vsi razen šti-
rih.
Sestajanje je v Šmihelu, kakor
še marsikaj, svojevrstno. Naj bo
to sestanek Socialistične zveze,
zadružni sestanek, sestanek Zveze
borcev ali prosvetnega društva; po
navadi so vedno eni in isti ljudje.
Zato, kadar pridejo skupaj, neko-
liko dlje posedi j o, opravijo pa vse
zapovrstjo. Kdo bi tudi zahteval,
da bi stalno tekali na kup, ko pa
skoraj ni hiše, ki bi ne bila vsaj
dvajset minut oddaljena od sose-
dove.
V Šmihelu se že leta bojuje no-
vo s starim. Na polju, v hišah, v
gozdovih in na pašnikih se vsak
dan srečujeta preteklost in bodoč-
nost. Nekdanja idila zaostalosti in
nevednosti beži v neobljudeno
planino. Nova cesta je speljana
naravnost čez nekdanji mlin. Last-
nik si je bržčas mislil: prava
reč, žita se ljudem tako ne bo več
izplačalo sejati, pa je postavil ko-
lo na sredino travnika — za spo-
min.
Se narava je poskrbela za do-
kaz nasprotij. Vrh Golt je bil ves
bel kakor glava častitljivega očan-
ca, v prisojni rebri pa so se raz-
cvetele macice. Na iPotočnikovem
sadovnjaku so trli lan. Od takrat,
ko sem oblekel prve hlače, menda
nisem videl teric. Ta dan so Go-
ličnikovi trli. Nekaj časa sem .se
smukal okoli teric. Ravno toliko,
da so mi obesile rep iz prediva,
potem pa sem se zapletel v raz-
govor z gospodarjem, ki je pred-
sednik zadružnega sveta.
— Poglejte, je dejal in pokazal
na strmo senožet. Povsod bode ka-
menje iz ruše, naš kruh pa je ži-
vina in les. Ce nas kdo sili ali ne,
morali se bomo pobrigati, da bo-
mo lahko živeli in če se le da —
bolje. Zdaj ko imamo cesto, bomo
lažje prišli do umetnih gnojil,
kajti slama ni ravno poredkoma
dodatek h krmi čez zimo. Domala
vsi že imajo eno živince, na hekt-
ar obdelovalne zemlje. Toda gle-
dati bomo morali, da bo živine še
več...
Res je tako. Pogodbe za koope-
racijsko pitanje živine sicer ne
zajemajo vsega, kar bodo Šmihel-
čani prihodnje leto prodali. Toda
15 glav dvestokilogramskih telet,
trije baby beef i in 30 bekonov ni
ravno veliko. Sicer so tu še go-
zdovi, ki pa tudi niso molzna kra-
va in ne rastejo tako hitro.
Današnje skrbi predsednika Go-
ličnika niso manjše od tistih, ki
so mu belile glavo takrat, ko so
ga Nemci ujeli na javki v strmi-
nah Golt. V teh hribovskih krajih
je treba biti presneto priden, da
se prehrani in spravi h kruhu šte-
vilna družina. Jutri bo še težje
in samo pridne roke ne bodo do-
volj, zato so letos v Vrb j e poslali
fanta, ki bo čez dve leti povedal,
kaj se s skopo zemljo na pobočju
Golt da narediti.
Življenje v Šmihelu teče svojo
pot. Ljudje so se spremenili. Da-
leč v preteklosti so časi, ko so vsi
nosili hodne srajce in ropotali z
lesenimi coklami na petek.in sve-
tek. Včeraj je bila enourna pot
čez drn in strn^ujnost, ki_j¿ rii
bilo pomoči, jutri se bo mladež
hotela že voziti po lepo speljani
cesti. Pa kaj bi, to ni prevzetnost.
Stvari se spreminjajo, ker tudi v
Šmihelu nočejo biti razvoju za
rep, takšen, kakršnega mi je obe-
sila Goličnikova Marica, pa sem
ga potem nekje zgubil.
Da, Smihel je kraj, ki si ga je
vredno bolj natanko ogledati, ne
tako mimogrede kakor vzhičen
turist, ki se ustavi ob pogledu na
prelestno stvarstvo prirode in
vzklikne: — Joj, kako lepo. Pravi
raj. — To je sicer res, pa le na pol.
Smihel je kakor lepotica, ki ima
ravno zaradi svoje posebne lepote
največ težav in skrbi.
Dva šmiheljska spomenika: Spomenik žrtvam fašizma pri šoli, nad
njim pa v bregu rojstni dom pisatelja Vladimirja Levstika.
Zimsko sonce je grelo bolj kakor ogenj v kurišču peči za sušenje
lanu... Predsednik zadružnega sveta Goličnik v pogovoru z oče-
tom Goltnikom in upravnikom Gostečnikom.
Igro nopove
Na kmetiji Antonije Skodič iz
Male Rodne pri Rogaški Slatini je
zraslo tole jabolko, ki ga vidite na
sliki. Narava se je poigrala tako, da
je vrhu jabolka zraslo še eno manj-
še.
Na tej kmetiji so se letošnjo je-
sen postavili tudi z drugo zanimi-
vostjo. Neka jablana je rodila na-
tanko sto velikih jabolk, ki je vsa-
ka zase tehtala 50 do 60 dkg in celo
več, velikost največjega jabolka pa
je bila v premeru 13 cm in visoka 10
centimetrov. -ma-
Oče Goltnik so nažgali...
Oče Goltnik so nažgali pipo
s kovinastim pokrovčkom in
me pogledali postrani izpod
okrajka malce povešenega klo-
buka, češ, spet nekdo, ki je ne-
kam sila radoveden.
Pozabil sem vprašati, če oče
nosijo ime po Colteli, ali so
Golte dobile ime po njihovem
priimku. Sem pa zato vprašal
po letih.
— E, menda jih bo sedem-
deset. —
— Kdaj pa imate rojstni dan,
oče? —
Oči so se jim nagajivo za-
svetile, pa so rekli:
— Ravno štirinajst dni mi še
manjka do novega leta. —
— No, pa mi povejte, katero
o prejšnjih časih, sem silil da-
Ije.
— O čem pa? O tem, da vča-
sih nismo bili tako rahle kože
in smo nosili fiodne srajce? Ali
o tem, da sem prehodil pol Ev-
rope v cesarski suknji, povsod
zmagal in zgubil vojno? Mor-
da o cesti, za katero smo se
tolkli vse do današnjih dni?
Saj menda že veste, da so v
stari Jugoslaviji prišli merit
cesto vselej pred volitvami? —
— Pa povejte, kaj ste slišali
od starih ljudi? —
— Mm, moj stari oče so pre-
živeli mojega očeta. Devetdeset
let so tlačili zemljo. Pravili so,
da v njiliovem času še žage
niso poznali in da je bil Smi-
hel še pravi pragozd — so na-
daljevali oče Goltnik in mi oči-
tali, da sem prav tak radoved-
než, kakor so bili tisti iz Celja
(etnografska skupina celjskega
muzeja), ki so tako dolgo silili
vanj, da je očetu zmanjkalo
resničnih in so morali na po-
moč poklicati domišljijo.
C k.
ф
CELJSKI TEDNIK — Stev. 51-52 — 29. decembra 1959
Srečno in veselo novo leto 1960
Leto 1959 se nagiba h koncu.
Ko pišem te vrstice, nas loči od
zadnjega decembra le še nekaj
dni. Zdaj znova obujam podobe
in besede, ki so se mi vtisnile v
spomin te dni, ko sem križaril
po celjskem okraju, hodil po Sa-
vinjski in se ustavljal v Šaleški
dolini, v Šoštanju in Velenju ...
Nato me je pot zapeljala v Slo-
venske Konjice med tamkajšnje
usnjarje. In spet sem se znašel
sredi celjskega vrveža. Obiskoval
in ustavljal sem ljudi, v glavnem
neznane. Spraševal sem jih o delu
in težavah in na koncu tudi o
novoletnih željah. Tako se zdaj
poraja reportaža posebne vrste...
Kaj bo iz nje nastalo? Ce po-
vem po pravici, ne vem. Rad bi
le eno, da bi iz teh vrstic prišel
do izraza tisti velik in zdrav opti-
mizem, ki navdaja slehernega
človeka ob slovesu starega in pri-
hodu novega leta. Rad bi, da bi
v teh vrsticah spoznali vesele
obraze, takšne kot so bili takrat,
ko sem jih srečaval na tej poti
brez posebnega cilja. Iskal in na-
šel sem ljudi, delavne in ponosne.
Ko sem jih gledal na ulicahf
kako so hiteli in se ustavljali ter
stiskali roke in si ob slovesu za-
želeli: SREČNO, ZDRAVO IN
USPEHOV POLNO NOVO LE-
TO 1960, se mi je zdelo, da sem
v teh besedah občutil nekaj več,
kot samo običajno čestitko, ki je
pri nas v navadi ob novem letu.
To so bile iskrene besede, tople
in prisrčne... Ko bi take ostale
tudi skozi vse leto!
Na tej poti sem doživel še ne-
kaj. Zame je bil to dogodek po-
sebne vrste. Razveselil sem se ga
kakor otrok. Morda še bolj, kot
onadva...
Bilo je naključje, da sta se sre-
čala v gneči, kjer so si ljudje
veselih obrazov stiskali roke in
čestitali vse najboljše za novo
leto. On je pred nekaj meseci za-
pustil družino, ženo in dva mala
otroka. Ne vem, kaj ga je gnalo
proč. V tejn času ni nikoli po-
mislil na družino. Morda je, toda
družini ni nudil ničesar. Tisti, ki
jih je zapustil, so živeli težko.
Ona se je trudila, da je s prilož-
nostnim delom prigarala nekaj
denarja, najnujnejšega za živ-
ljenje. Na občino ni hotela. Bilo
jo je sram. Bolj zaradi njega, kot
sebe in otrok, ki so zaman pri-
čakovali očetovega povratka s
»službenega potovanja«.
Zdaj sta se po dolgih mesecih
srečala na ulici. Njegov plašč je
bil bolj pomečkan kot zlikan. Vi-
delo se mu je, da ga že dolgo ni
negovala ženina roka. Ona je bila
skrušena in bleda. V roki je dr-
žala mrežo, v njej pa nekaj po-
maranč. Kupila jih je za malčka,
da jima napravi vsaj nekaj ve-
selja za dedka Mraza. Zdaj sta si
stala nasproti. Videla sta se,
toda zaradi gneče se nista mogla
izogniti, pa čeprav sta prvi hip
to oba hotela. V zadregi sta ob-
stala in iskala poti iz zagate. Na
ušesa so jima udarjale besede:
srečno, zdravo, veselo ... Tedaj
sta se znova spogledala, bolj pri-
jaznno kot prvič. V očeh jima je
nekaj zagorelo, v srcih pa se je
obudila želja po zdravem, sreč-
nem in veselem novem letu. Samo
korak sta še napravila in se ob-
jela. Ljudje naokoli so se spogle-
dali. Onadva pa sta si stisnila
roke in nekaj zašepetala. Tesno
drug poleg drugega sta se zrinila
iz gneče in šla proti domu ...
1 ZA BOLJŠO PRESKRBO
Hotel sem steči za njima in
jima želeti vse najboljše. Toda
zaradi gneče tega nisem mogel.
Obstal sem in ju gledal, dokler
nista izginila v vrvežu.
Ali ne bi bilo lepo, če bi se tako
pobotali vsi, ki se gledajo po stra-
ni? Pa ne samo ljudje, temveč
tudi narodi!
Tovarišico Godnikovo sem^ sre-
čal na cesti, ko je vsa obložena
s torbico in mrežo hitela proti
domu. Ko sva še mimogrede obi-
skala mlekarno, kjer je zaman
iskala smetano in potem še pe-
karno — tu je kruh dobila —
paj pridno delamo. Takšna pri-
zadevanja so tudi poplačana...
* * *
2 SMUČKE IN PLASC
Anton Jurkošek je učenec tret-
jega letnika trgovske šole, sicer
pa se uči pri Avtomotorju v Celju.
— Se ko sem hodil v osnovno
šolo na Svetini, sem se navdu-
ševal za trgovski poklic. Vendar,
preden se mi je uresničila ta
želja, sem moral poskusiti že
druga dela. Pozneje mi je poma-
gal iipravitelj šole in prišel sem
v Celje. Tu sem zadovoljen, pred-
vsem pa še takrat, kadar stre-
žem strankam.
— Kako pa je v šoli?
— Dobro, zlasti od takrat, ko
smo dobili novo poslopje.
— Imaš kakšno željo za novo
leto?
— Seveda. Rad bi si kupil
smučke, pa tudi zimski plašč ali
pa bundo. Ce bom dobil kaj no-
voletne nagrade, si bom kupil
eno ali drugo, najraje pa seveda
oboje...
* * *
3 OSEBNA 2ELJA — ZDRAVJE
Letos so sindikalne organiza-
cije opravile najbolj hvaležno de- \
lo   na   področju   uveljavljanja ^
novega načina nagrajevanja. Za,
tisti čas, ko smo sprejemali nove
tarijne pravilnike, je bilo to delo j
opravljeno v redu, je pripovedo- ì
val predsednik občinskega sindi- j
kalnega sveta v Celju Jože Beve,
— zdaj pa se že kažejo potrebe \
po  višji  stopnji  nagrajevanja:
po učinku, po ekonomskih eno-
tah. .. Sindikalne organizacije pa
bodo stremele še za tem, da se
uvede  nagrajevanje  po  učinku
tudi za uslužbence, kjerkoli bo to
seveda mogoče.
— In kaj si želite za novo leto?
— Kot predsednik sindikal-
nega sveta to, da bi se naše or-
ganizacije še bolj uveljavile in
odigrale tisto vlogo, ki jim pri-
pada. Ta želja še posebej velja
za sindikalne podružnice v neka-
terih manjših gospodarskih eno-
tah.
Moja osebna želja pa je —
zdravje!
V brigado in arhitekturo
Naj vam ju predstavim. Oba sta šestošolca celj-
ske gimnazije. Vesna Mer mol ja in Bogdan S ale j.
Pri srečanju se je prvi razvnel Bogdan.
— Mladinska organizacija na šoli je zdaj zelo
delavna. Letos smo se lotili nalog z jasno perspek-
tivo. To je pokazala tudi konferenca. Ustanovili smo
tribuno mladih, klub OZN, marksistične krožke itd.
Pa ne samo ustanovili, tudi udejstvujemo se v njih.
V izvenšolski dejavnosti smo največje uspehe za-
beležili v športu, zraven tega pa tudi v prirodoslov-
nem krožku, saj je dosegel prvo mesto v republiki...
— Kako pa je z željami za novo leto?
Za hip je pomislil in dejal:
— Da bi se tudi vnaprej tako dobro učil kot zdaj.
Rad pa bi šel še enkrat v mladinsko delovno bri-
gado ...
* * *
Vesna je vozač. Res, da je razdalja od Celja do
Laškega ali obratno kratka, pa vendar, se je hudo
razjezila, ko se je spomnila tiste strašne gneče, ki
jo navadno v dijaškem vagonu povzročijo nedijaki.
— Kako pa je v Laškem?
— Dolgčas! Nikamor ne moreš iti. Kino imamo
komaj dvakrat tedensko. Partizan je zamrl. Le red-
kokdaj pridemo do redne vadbe.
— In želje?
— Oh, teh je veliko!
— Katera pa je največja?
— Vse so velike! Sicer pa, po maturi bi rada štu-
dirala arhitekturo. Da bi me le sprejeli...
1 SE VEC ZNANJA
IN IZKUŠENJ
Usnjarski tehnik Jože Grozmik
iz Šoštanjske tovarne usnja je bil
član tiste skupine, ki je pred krat-
kim na radijskem mladinskem
tekmovanju v Ljubljani prema-
gala enako ekipo mladih usnjair-
jev iz Konjic.
— Na to tekmovanje smo se do-
bro pripravili in zato tudi zma-
gali, pa čeprav smo bili na slab-
šem glede kvalifikacijskega sesta-
va. Sicer pa to ni bilo edino delo
mladih ljudi v tej najstarejši to-
varni pri nas. Jasno delovno pot
smo si začrtali na mladinski kon-
ferenci. Tako smo povezali mla-
dino v klub mladih proizvajalcev
in pripravili seminarje za prekva-
lifikacijo. Vedeti je namreč treba,
da mladi rod v naši tovarni v
glavnem nima strokovne izobraz-
be. Zato smo si šolanje teh tova-
rišev postavili na prvo mesto med
delovnimi nalogami...
— Kaj si želim za novo leto, je
ponovil moje vprašanje. — Veste,
to je zelo težko. Osebno bi rad
dosegel takšno stopnjo znanja v
naši stroki, kot jo je imel moj
prednik na tem delovnem mestu,
ki je veljal za najboljšega usnjar-
skega tehnika v državi sploh ...
2 DA BI OTROKE RAZVESELILI
Za učiteljico Heleno Kronov-
škovo na Polzeli so mi že v Žalcu
povedali, da že nekaj let uspešno
vodi pionirsko organizacijo.
Ko sem jo iskal, nisem imel sre-
če. V pomoč mi je prišla njena
hčerkica Olga, ki hodi v šesti raz-
red osnovne šole. Pa tudi z zdru-
ženimi močmi je nisva našla. Šele
potem sem jo prestregel na cesti.
— V okviru pionirskega odreda
»Maršala Tita« dela več krožkov.
Le-te vodijo naši prosvetni delav-
ci. Otroci radi prihajajo na tak-
šno delo, pa bodisi da se razvija
v strelskem, atletskem, odbojkar-
skem krožku, v pevskem zboru, v
tehnični skupini ipd. Zdaj snuje-
mo tudi šolsko zadrugo. Tako nam
dela nikoli ne zmanjka.
Ko pa sem jo pobaral za njeno
željo ob novm letu, se je za hip
zmedla. Zdelo se mi je, da tega
vprašanja ni pričakovala. Potem
pa je vendarle zaupala:
— Da bi delo v pionirski orga-
nizaciji tudi vnaprej potekalo
dobro. Rada pa bi še, da bi z no-
voletno jelko otroke kar najbolj
razveselili...
3 CIM MANJ POŽAROV
Menda ni Celjana, ki bi ne po-
znal poveljnika poklicne gasilske
čete Toneta Spesa.
Najin pogovor se je najprej za-
sukal na delo, ki so ga poklicni
gasilci opravili v letu 1959.
— Razveseljiva je ugotovitev,
da smo imeli na našem območju
manj požarov kot leta 1958. Med-
tem, ko smo leta 1958 gasili 53
požarov, jih je bilo v letu 1959 za
sedem manj. Vsi ti požari so pri-
zadejali naši skupnosti nad 70 mi-
lijonov škode, gasilci pa smo z
uspešno intervencijo očuvali nad
mUijardo dinarjev ljudskega pre-
moženja.
Vesela vest je tudi ta, da smo
začeli graditi prepotrebni gasilski
dom ob Dečkovi cesti. Gradbeno
podjetje Ingrad je obljubilo, da se
bomo za praznik republike že lah-
ko selili. Tu bosta imeli svoj se-
dež še občinska in okrajna gasil-
ska zveza, zraven tega pa tudi
gorska reševalna služba ...
— In želja?
— Cim manj požarov, nadalje,
da bi res kmalu dobili nov gasil-
ski dom in nazadnje, da bi dobil
tudi »tanovanje...
4 PRIJETNO DRUŽBO
Ce boste imeli kdaj posle na
upravi velenjskega rudnika ligni-
ta in tako zašli v najlepšo palačo
središča Novega Velenja, vas bo
že v lepi avli, ki jo med drug;im
krasijo stebri, obloženi z drobni-
mi premogovimi koščki, pozdravi-
la tovarišica Ivana Tekavčeva.
Bodite mirni. Lepo vas bo spreje-
la in napotila do tovariša, ki ga
želite.
Jaz sem se tistikrat ustavil pri
njej. Ni me mikalo hoditi naprej
po lepih hodnikih in prav tako
opremljenih sobah. Rajši sem jo
poslušal, ko se je potožila, da je
do tistega dne skoraj dva meseca
zmr^ovala v avli, ker pač naprave
za centralno ogrevanje novega
mesta ob Paki še niso šle v pogon.
Zdaj je tudi v avli toplo in pri-
jetno. Prometa je tu vedno dovolj,
saj pride povprečno na direkcijo
70 do 80 strank, včasih .pa tudi
več, celo sto.
Kakršna je v resnici, tako tudi
pri željah za novo leto ni bila pre-
zahtevna.
— Rada bi bila v prijetni druž-
bi in na uspelem silvestrovanju.
Morda se bo to zgodilo v prosto-
rih delavskega kluba, ki so ga te
dni izročili namenu...
5 POČITEK IN POROKA
Da imamo v našem listu tu in
tam kakšno lepo sliko, se moramo
marsikdaj zahvaliti »Fotoliku«,
zlasti pa Ruži Cvetkovi (na levi)
in Tonici Kandorferjevi, ki delata
in vodita poslovalnico na Tomši-
čevem trgu. Ruža je šef trgovine.
Tonica pa temnice.
— Zanimanje za fotografijo je
izredno; amaterjev iz dneva v dan
več, je pripovedovala Ruža. — Na-
ša želja pa tudi želja naših strank
je, da bi bil tudi domači material
na takšni kvalitetni stopmji, kot
uvoženi. Sicer se je v tem pogledu
v zadnjem času veliko napravilo,
toda zdi se, da še vedno premalo.
Tudi v fotografiji moramo iti na-
prej in naprej. Za novo leto si že-
lim večji promet v trgovini, oseb-
no pa, da bi se čez praznike po-
šteno odpočila.
Tonici se je temnica tako pri-
ljubila, da jo težko spravite ven.
Že pet let se ukvarja s tem delom
in se jezi, kadar so slabi negativi
in veseli, kadar lezejo iz razvijal-
ca lepe in ostre slike.
Ko sem jo vprašal za novoletno
željo, je bila v zadregi. Potem pa
je le izsilila:
— Da bi se srečno poročila. (Že-
nina že ima, opomba pisca).
sva jo mahnila po Drapšinovi
cesti, nato ob Koprivnici naprej
proti njenemu domu.
— Poglejte, za vsako malenkost
moram v mesto. Ce bi rada ku-
pila samo četrt kilograma spinace
ali solate moram na trg. Pa ne
samo to, tudi mleka zdaj nimamo
na Dolgem polju. Mlekarno so
ukinili, dobava mleka iz kmetij-
skega gospodarstva na Lavi pa je
tudi zelo, zelo neredna... Ko bi
nam vsaj enkrat uredili tisto
preskrbovalno središče, o kate-
rem tako dolgo govorijo. Sicer pa
potrebujemo le trgovino s sadjem
in zelenjavo ter mlekarno.
— Oh, kaj bi z željami, se je
nasmehnila, ko sem jo vprašal,
kaj pričakuje od novega leta. —
No, če pa že res hočete — zdravja
in vesel prehod iz starega v novo
leto...
* * *
4 VEC DELA —
BOLJŠI ZALSUŽEK
Usnjarski pomočnik Anton
Pavlic iz Konusa v Slovenskih
Konjicah dela v kromovi dode-
lovalnici. Čeprav ni dolgo, odkar
je prišel od vojakov, so mu že
zaupali delo pri novem brizgal-
nem stroju. Drugi stroj je bil
tiste dni še v montaži. To je ve-
lika pridobitev za usnjarski kom-
binat.
Ko sva se še nekaj časa pogo-
varjala, je zaupal, da v prostem
času veliko bere.
— In želje?
Sprva je ostrmel, potem pm
zasmejal:
— Več in boljše delati, pa tudi
več zaslužiti!
— Ali je ta pogoj pri vas v to-
varni uresničen, sem vprašal.
— Je. Imamo skupinsko normo.
Zato se vsi trudimo, da vsi sku-
5 DENARJA IN RAZVEDRILO
Hedviko Gaberjevo in Ivanko
Pajkovo sem našel ravno sredi
novoletnega razpoloženja, saj sta
v tiskarni časopisnega podjetja
Celjski tisk ravnokar čistili bronzo
z voščil za novo leto. Delo je delo,
sem si mislil in zato sem kar na
hitro roko opravil intervju. Hed-
vika (na sliki na levi) dela v ti-
skarni šele eno leto, Ivanka pa že
tri. Obe sta zadovoljni z delom,
ki ga opravljata; obe sta namreč
vlagalki. Zdelo se mi je, da jima
je enaka delovna dolžnost vce-
pila še eno skupno lastnost —
smeh in vesel obraz. Sicer pa,
kaj bi bilo, če bi se že mlada de-
kleta držala resno? Zdaj jima še
ni treba. In da bi tudi v tretje
ostali na isti poti — si obe za
novo leto želita več denarja ...
in več zdravega razvedrila.
Novo leto, zdravo...
Na dvorišču otroškega vrtca
Anice Cernejeve ob Jurčičevi
ulici je bilo živahno kot še nikoli.
Cicibani so se pod vodstvom svo-
je tovarišice pripravljali na pri-
hod Dedka Mraza. Sklenili so, da
ga bodo lepo sprejeli in še lepše
pozdravili. Tako-le so se učili in
peli: i
Ah, kako je dober
ljubi Dedek Mraz.
Smrečico prinesel
dedek Mraz za nas.
Okrasile jelko
naše so roke,
z jelko nam veselo
zvezdice gore.
Novo leto, zdravo,
glej da vse bo prav,
čez vso očetnjavo
nesi naš pozdrav.
CELJSKI TEDNIK — Stev. 51-52 — 29. decembra 1959

Drapo Robida:
Tilerievo silvestrovanje
Tiler je bil tiček in pol. Nabrit ko lisica in zvit
ko kozji rog.
Zgodba o njem. ki че je dogajala med vojno, bi
ne smela na svetlo. Zakaj Tiler je še pri življenju
in bi se znalo zgoditi, da bi mi, če bi se srečala na
tesnem, prisolil eno ali dve zaušnici. Naj bo, kar
samo hoče: s Tilerjem na dan!
Tiler je po prvi svetovni vojni prišel v Novo
vas s culo v roki. Kaj je bilo zavito v veliki krpi
blaga, nihče prav ne ve. Eni trdijo, da so bile le
stare cunje, spet drugi so mnenja, da je bila cula
eno samo hrepenenje po bogastvu. Najprej je v Novi
vasi služil za hlapca, nato si je postavil za vasjo,
kraj glavne ceste, leseno kolibo in začel s trgovino.
Prodajal je mašne knjige, rožne vence in lesene
svetnike, ki jih je navadno izdelal in obarval kar
sam. Cez leta je stala na mestu lesene ute velika
zidana hiša in nad vrati je bil velik napis:
»Tiler Anton — Trgovina z mešanim blagom in
krčma.«
Tiler je znal obrniti vsak dinar. Bogatija je
rasila. In kolikor je še ni bilo pri hiši. jo je dobil
s priženitvijo. Vzel je namreč Cmokovo Polono, naj-
bogatejšo tercijalko v fari. Zdaj je prišlo k trgo-
vini in krčmi še posestvo. Ljudje, ki jih je peharil,
so mu očitali.
»Hudič, prišel si s culo, zdaj imaš pa graščino!«
Tiler pa si je obliznil robate ustnice. Pomežikal
je napadalcem in se zahihital.
»Kdor zna. ga še hudič ne mara!«
Prišla je vojna in z njo težave. V gozdovih so
bili partizani, po dolini so gospodarili Nemci. Eni
komandirajo podnevi, drugi te obiščejo ponoči. Ti-
ler je možato preudaril.
»Hm. pa bom sedel na dveh stolčkih! Kaj za to,
če sluzim dvema gospodarjema hkrati. Glavna in
poglavitna stvar: oliraniti glavo in premoženje!
Navezal je stike z nemškim županom in policijo,
navezal jih je s partizani. Mož še ni bil star in bi
znal koristiti prvim in drugim. Tiler pa je sklenil,
da bo vojno prebil doma.
Prišli so iz hoste, da bi vzel puško in šel v par-
tizane. On pa se je zvijal, javkal in kazal bolno
nogo.
»Poglejte, rana za tri tolarje!«
»Prav,« so rekli. »Pa drugič.« Nabasali so na-
hrbtnike in šli.
Prišli so drugič. Tiler je ležal v postelji in se
držal za trebuh.
»Prijateljčki, trebušni tifus! Smrt mi tako ali
tako ne bo prizanesla.«
»Tiler!« so mu zagrozili. »Ti simuliraš! Dvakrat
ti je pomello, v tretje ti ne bo.«
In preden so šli, jih je Polona pogostila, na-
tlačila nahrbtnike, on pa jim je dal častno besedo,
da bo prišel v gozdove sam, prostovoljno.
In ker ga le ni bilo, so spet prišli ponj.
»Tiler, odpri! Hitro! Tiček, danes nam ne boa
ušel!«
Sment, Tiler je to slišal, udaril z levico po že-
leznem ročaju in za javkal.
»Ojej, žena. ženkica! Pridi, nesreča! Za božjo
voljo, kako sem neroden.*
Fantje so butali na vrata.
»Tiler, odpri! Mudi se!«
»Marija in sveti Jožef!« je zajokala Polona.
»Ubošček, roko si je zlomil!«
»Odprite, da pomagamo!« so rekli fantje zunaj,
ki so slutili, da jih bo Tiler tudi v tretje potegnil.
Tilerca je odprla. Božala je fante in jih pro-
sila pomoči. Pob je so res odložili puške, povezali
Tilerju roko in mu zapretili.
»Ce si nas speljal, čuvaj se! Vojna ne pozna
milosti. Tudi mi znamo kaznovati!«
Tiler toliko da ni zajokal.
»Am'pak fantje! Stokrat raje bi šel z vami, kakor
pa da se bom invalid vlačil okoli oglov.«
Kolikor ni zmogel sam, mu je pomagala še Po-
lona.
»Ubošček, kako se mi smiliš! Pomislite, jutri je
hotel v gozdove, pa ga doleti takale nesreča!«
Ko so fantje tudi v tretje stopili pred koman-
dirja in m.u raportirali, da si je filer zlomil roko,
je komandir stisnil pesti in zaklel.
»Prekleti lisjak! Zdaj ti jo bom zagodel jaz!«
Bilo je starega leta zvečer. Zunaj je bil globok
sneg in snežilo je kar naprej. Za kuhinjskim oknom
se je stiskal komandir Iztok in poslušal, kaj se v
kuhinji godi.
»Stara, si pripravila darilo?« je vprašal TiUr
ženo.
»V nahrbtniku so šunke, je žganje in vino,« je
rekla Tilerca. »Misliš, da ne bo partizanov?« je ie
vprašala.
Tiler se je nagnil k oknu.
»Saj je čez meter snega! Brez skrbi. Vračal se
bom pa tako ali tako podnevi. In to z desetimi po-
licisti!«
Tiler si je oprtal težak nahrbtnik, pogledal na
uro in rekel:
»Devet. Lani smo bili že skupaj. To smo ga
kronali! Zupan in stražmojster sta bila izredno
razpoložena.«
»Ti boš pa nocoj!« je stisnil iz sebe Iztok.
»Stara, lahko noč!« je zaklical ženi v sobo, kjer
se je grela ob topli peči.
»Naj te bog blagoslovi!« mu je odvrnila. Hodi
srečno in vrni se zdrav. Lahko noč. Čuvaj se parti-
zanov ...!«
Tiler je stopil na zasneženo cesto. Pogledal je
levo in desno. Iztoka ni mogel opaziti. Oblečen je
bil v nemško, zimsko haljo. Tiler se je odkašljal,
popravil nahrbtnik in počasi zavil na bližnjo pot
proti žandarmeriji. Nenadoma pa ga je nekdo za-
grabil za roko.
»Stoj! Ne gani se! Tu je pripravljena pištola!«
mu je Iztok z mrzlo cevjo potrkal po čelu. »Kam?«
Tiler je spoznal, koliko je ura, začel je mettati.
»Hm, no ja, kam pa mislite, da naj bi šel ob tej
uri?«
»K Švabom, na silvestrovanje!« je siknil Iztok.
»Saj si Tiler, kajne?«
Tiler je požrl slino.
»No ja, kdo pa naj bi bil. če ne Tiler . .. Kdo pa
ste vi?«
»Jaz?« se je nasmehnil komandir. »Jaz pa sem
eden izmed partizanov, ki si jih ti že trikrat potegnil
za nos. In danes? Kaj praviš, kje bova silvestro-
vala?«
Tiler je pogledal na vse štiri strani. Pomoči ni
bilo opaziti. Pokašljal je, koiikor se je dalo glasno,
potem pa tiho priznal.
»No ja, pa pojdem z vami...«
Kako je Tiler prestal tistikrat silvestrovanje, ni-
komur ne pove. Zvedelo pa se je, da mu je trda
predla. Sunke pa so partizanom imenitno teknile.
Novoletna nagradna križanka »Ljudskega magazina«
v Celju
Rešeno križanko pošljite do
5. januarja 1960 na naslov: Časo-
pisno podjetje »Celjski tisk«. Na
kuverto napišite »Nagradna kri-
žanka Ljudskega magazina«. Izid
žrebanja bomo objavili v nasled-
nji številki
Izžrebane bodo sledeče nagrade:
1. Moški ali ženski kožuh (bun-
da).
2. Usnjen kovček
3. Garnitura ženskega perila
4. 4 m flanele za pižamo
5. 2 kg tekstilnih ostankov
6. po 1 par ženskih nylon no-
gavic
7. po 1 par ženskih naylon no-
gavic
8. po 1 par ženskih naylon no-
gavic
9. po 1 par moških raztegljivih
nogavic
10. po 1 par moških razteglijivih
nogavic.
OB KONCU LETA
Zmaga sonca  nad temo
NOVO LETO V SIVI DAVNINI
Sedite na gorkem in srkate vroč
punč. Otroci so prižgali sveče na
okrašeni jelki, da je vaš dom res
nadvse prijeten. Se na misel vam
ne pride, da bi si za Novo leto ne
privoščili kaj boljšega, da bi ne
praznovali. Ste kdaj pomislili od
kod izvira ta praznik, zakaj, iz
katerega časa je in zakaj ravno
sredi zime?
Nekoč v davnini je bil človek
se nebogljena žrtev prirode in se
ni znal, kakor mi danes, obdati z
kalorifer j i, se toplo obleči in si
za dolge zimske tedne pripraviti
zaloge hrane. Pozimi ga je zeblo,
bil je lačen, kajti lov je bil v sne-
gu slab. Kaj je torej čudnega, če
je od vseh prirodnih pojavov naj-
bolj čislal sonce, ki je vir življe-
nja, plodnosti in zdravja. Hlad-
nejši ko so bili kraji, toliko večje
je bilo hrepenenje človeka po ve-
likem naravnem viru toplote.
Kakor je bil človek tedaj še
primitiven, toda naravo je znal
opazovati in ji je pripisoval moč
božanstev. Slutil je, da neka sila
vodi vse te pojave v silno natanč-
nem krogoteku. Čutil se je dolž-
nega, da tej sili izkazuje hvalež-
nost, vdanost in strah.
Raziskovalci drevne zgodovine
si nastanek novoletnih praznikov
razlagajo na več načinov.
Eni pravijo, da so ljudje zelo
zgodaj spoznali zakonito zapored-
je letnih časov. Ljudstva na se-
veru in v srednji Evropi so že od
svoje zgodnje zgodovine prazno-
vala zmago sonca nad zimo. Sim-
bol tega praznika je bil krog. V
Skandinaviji, Veliki Britaniji in
vsej srednji ter severni Evropi so
novoletno praznovanje imenovali
jul. Beseda ne pomeni nič druge-
ga kakor krog in je še dandanes
v uporabi v švedskem jeziku.
Nemci so med hitlerjevo vladavi-
no zelo podpirali ta star običaj in
namesto jelk uvajali venec iz ze-
lenja (Julkranz).
Drugi zgodovinarji oporekajo
tako razlago, da je krog simbol
kroženja naravnih zakonitosti.
Ogrevajo se za drugo; da je krog
simbol sonca. Ugotovili so tudi, da
so sredi zime, ko je moč sonca
začela spet naraščati, prižigali po
hribih kresove in pri obredih z
baklami risali ognjene kroge v
temo. Tako so slavili prihod no-
vega leta, nove svetlobe, novega
življenja.
Nordijci, zlasti nekdanji prebi-
valci skadinavskega polotoka in
Finske, so pogosto ostajali za
skrivnostnim polarnim pasom. Iz-
ročila pravijo, da so na najvišjih
vrhovih imeli postavljene straže,
ki so upirale svoje poglede na jug.
Ko pa so pritekli v naselja in
sporočili, da so videli žarke po-
mlajenega sonca, so se pričele slo-
vesnosti novemu letu na čast. Bil
je to praznik veselja. Veselja nad
zmago božanskega sonca, veselja
in upov nad novim življenjem,
bogatim lovom in žetvijo. V tem
času niso sodili prestopnikom, ni-
so jih kaznovali. Vsako nasilje je
moralo mirovati.
Širjenje krščanstva je le počasi
odpravljalo te poganske običaje.
Mnoge poganske praznike je
krščanstvo nadomestilo s svojimi.
Julske svečanosti z božičem, praz-
nik pomladi z veliko nočjo itd.
Dolgo časa so se nekatere pogan-
ske navade držale obredov nove
vere. V Britaniji so po končanem
obredu začeli peti pesmi v čast
julu kar v cerkvah. Vse do 18.
stoletja (tudi pri nas) so po sta-
rem običaju trosili slamo, ne sa-
mo po hišah, temveč tudi po cerk-
vah. Seveda ljudje pozneje že niso
znali dati pravega pomena temu
običaju in si razlagali stvar s sta-
lišča nove vere.
Krščanstvo je s svojim širje-
njem na vse kontinente poneslo
s seboj običaje, ki jih je samo
moralo prevzeti od poganov in po
svoje prilagoditi. Ljudstva ob rav-
niku, to se pravi v toplih krajih,
so imela ne samo drugačne običa-
je, temveč tudi drugačne datume
za mejo med starim in novim le-
tom. Egipčani so slavili kult Izide
in Ozirisa, kar je le dramatizacija
velikega pomena Nila za življenje
v krajih, ki jih Nil vsako leto po-
plavlja in dela plodne. To, da je
ves svet osvojil tudi enoten kole-
dar, je tudi pripomoglo, da danes
po vsej zemeljski obli praznujejo
Novo leto ob istem času, kakor so
ga praznovali na severu Evrope
že pred tisočletji. J. K.
NOVOLETNI
POZDRAVI
Rekli boste, da smo skregani s
koledarjem, ali pa da za vsako
ceno želimo stisniti na to stran
nekoliko razgaljeno dekle. Pa ni
res. Dekle nam res pošilja novo-
letne pozdrave. Slikana je bila ob
novem letu na obali Floride, kjer
si je v družbi stoterih kopalcev
privoščila novoletno kopel j. Pa ne,
da bi bila neobčutljiva za mraz?
To nikakor. Tam je v času, ko se
mi tiščimo peči, tako toplo, da
kopanje v morju ni nobeno ju-
naštvo.
No, mi smo vajeni našega no-
voletnega okolja. Le na žalost le-
tos ni snega za pošteno novoletno
smuko.
Rečemo pa lahko, drugi kfaji,
drugi (novoletni) običaji!
NOVOLETNE VRAZE IN OBIČAJI
Pravzaprav pripadajo te reči
že preteklosti, kajti nekoč so
ljudje praznikom dajali veliko
večji pomen, kakor mi danes.
Dandanes menda večina ljudi ce-
ni novoletni praznik najbolj za-
to, ker je pač spet eno leto okoli,
v katerem bomo vsi spet za leto
starejši.
Še pred desetletji pa je Novo
leto prinašalo s seboj vse polno
verovanj, vraž, običajev in na-
vad. Tudi naše narodopisje je
polno spominov nanje, predvsem
pa velja to za Koroško in sploh
za ves alpski in predalpski svet.
Le malo se jih je obdržalo, neka-
tere pa niti ne slutimo več, če-
prav jih še nismo opustili.
Recimo veliko novoletno čišče-
nje stanovanj, hlevov, dvorišč in
gospodarskih poslopij. Zakaj?
Nekoč so verovali, da je prvi dan
ogledalo leta, ki je nastopilo. Ve-
rovanje, da je srečanje s staro
žensko na novoletno jutro slab
znak za uspeh v novem letu, je
ponekod še živo.
Največ vraž pa je posvečenih
prerokovanju odločilnih dogod-
kov v novem letu. Kaj je za mla-
de ljudi važnejše od ljubezni in
poroke?
Za Novo leto so predvsem mla-
di ljudje na najrazličnejše na-
čine ugiihali svojo usodo za leto
dni naprej:
# Z ulivanjem raztaljenega
svinca v mrzlo vodo so nastajale
гажпе svinčene figure, katerih
pomen so ugibali bolj z domišlji-
jo kakor z resnično podobnostjo.
# V škaf vode so fantje in de-
kleta dajala orehove lupinice
razsvetljene s svečicami. Potem
so z rokami vodo vzvalovili in če
i so se dve orehovi ladjici zadeli
i ena ob drugo in če sta njih last-
nika bila različnih spolov, potem
ju je usoda izbrala za par.
Ф Zenitve željno dekle, je po
neki vraži moralo samo opolnoči
stresti ostanke novoletne večerje
na dvorišče, pa je v temi videla
obraz bodočega moža.
ф Dekle, ki je na novoiletni
dan pojedlo rdečo jabolko, je bi-
lo prepričano, da bo vse leto ime-
lo rdeča lica. Kdor je pojeflel ta
dan kos svinjskega rilca, je bil
vse leto srečen.
# Ponekod so dekleta morala
na novoletno jutro tresti česplje-
vo drevo. Ce je na dekle padel
sneg, suho listje ali pa celo ko-
ščki vej, potem je bil to znak, da
bo še to leto šla zamož. Drugje
so dekleta spet gledala v ogleda-
lo, da bi v njem videla obraz
bodočega moža.
Novoletni dan je vseboval še
mnoge druge vraže in navade.
Nekje so verovali, da obisk tujca
v hiši med kosilom na novoletni
dan prinaša smrt v družino. Zato
so se ta dan v času kosila zakle-
pali. ,
Verjeli so tudi, da se bodo
stvari, ki jih v dopoldnevu novo-
letnega dne uzrejo, med letom
zgodile njim samim. (Krst, poro-
ka, pogreb.) Na večer starega le-
ta so svoje čase morali potujoči
obrtniški pomočniki in kurirji
prekiniti potovanja.
Na novoletni dan so ponekod
dajali živini dvojne obroke hra-
ne. Pes čuvaj, če vse leto ni do-
bil mesa, ta dan ga je imel. Ve-
rovanje, da bo človek vse leto
počel tisto, kar počno na novo-
letni dan, je odkrivalo marsika-
katero skrito željo.
Mnoštvo teh običajev, verovanj
vraž in navad, je pomnožila še
cerkev s svojimi. Zadimljavanje
hiš in hlevov z blagoslovljenim
protjem velikonočnih butar naj
bi prinašalo srečo, zdravje in
blagostanje. Da bi se ubranili
nesreč in hudobnih ljudi, so na
p-oilboje vhodnih vrat s kredo
risali križe in letnice s prvimi
črkami treh kraljev itd.
Kakor so že-ti običaji bili pe-
stri, so vendar vsi do zadnjega
nosledica zaostalosti, vraževerno-
sti in lahkoverja. Vedno večja
kulturna stopnja ljudi seli te
običaje, vraže in navade v zapi-
ske in knjige etnografov in etno-
logov. Zmaguje zavest. dS je uso-
da vsakega posameznika odvisna
od njegovega prizadevanja in
družbenega okolja. To je seveda
manj romantična, toda veliko
bolj utemeljena računica.
J. K.
Novoletna zaobljuba
Stef je zaključeval bilanco
starega leta in ugotovil, da ga
ni bilo dosti prida. Malo je za-
služil in še od tistega preveč
zapravil. Njegov vpliv v liiši
je nevarno lezel no minus.
Mlajši tudi ni postal, skratka,
stvari so slabo kazale.
Za spremembo, ki naj iz
osnove menja način njegovega
življenja, je neizogibno potre-
ben primeren datum, ki si ga
je lahko zapomniti. Kaj je bolj
pripravnega od ure, ki raz-
dvaja čas na leta.
Ponosen na svoj sklep in v
zavesti, da je močan karakter.
je iz službe šel domov po ravni
poti, čeprav je imel plačo v
žepu. Mimo prve gostilne je
šel, ne da bi pogledal hišo.
Druga gostilna ¡e bila, da bi
jo zlomek, na ovinku, in jo je
že od daleč moral videti. Stopil
je trdneje in zdrknil mimo.
Mimo tretje je šlo že s težavo,
ker se mu je stožilo za polnih
deset ur do polnoči, ko bi naj
začel novo življenje. Deset ur
je pravzaprav podaril. Kar ta-
ko jih je žrtvoval, izvenplan-
sko. ' Nak, to pa ne. Rekel je,
o polnoči, potem o polnoči. In
je vstopil.
Za uvod si je naročil briz-
ganec z najcenejšim vinom.
Nakremžil se je po prvem po-
žirku, potem pa se vzravnal
kakor vojak pred kaplarjem in
korajžno zvrnil kozarec do
dna.
Pa je prišel skušnjavec v
podobi gostilničarja:
— Dober dan, Stef. Malčka,
za dobro stranko pol litra naj-
boljšega na moj račun... da-
nes, ko je zadnji dan v letu, —
je še pristavil.
Stef bi seveda moral odklo-
niti. Da, tako bi bilo prav. To-
da povedati bi moral gostilni-
čarju zakaj, da ga ne bi užalil,
v zahvalo za tako redko rado-
darnost. Toda kaj briga »birta«
njegov sklep? Sicer pa še ni
novo leto. Torej ga dajmo, za
slovo...
Minila je ura. minile so še
druge. Prišla je noč in v go-
stilni se je zbralo omizje. Liter
je rodil dva. dva štiri... Ka-
kor po tablici množenja.
Kazalec stenske ure se je ne-
varno približeval odločilni šte-
vilki. Stefa je zapekla vest.
Zaupal se je tovarišu ...
On pa:
— Torej pijemo slovo. Stef!
Ostani samo minuto čez pol-
noč, Stef! Samo zato, da bova
tudi drugo leto prijatelja...
Stef!
Polnoč je minila. Stef se je
razjokal, češ da je slabič, ker
je na odločilno utc pijan.
— Kaj bi, ga je t o! a žil vinski
brat: — Ce si, si še od lani...
*
Jutro je sililo na obzorje, ko
je bos stal pred posteljo in
prepaden gledal boljšo polo-
vico, ki je vstajala ...
— Imel sem najboljši na-
men, je jecljal in zraven obu-
paval. Kakršen prvi, takšni so
vsi dnevi v letu. On pa pijan,
žena rohni, v žepu je manj od
pol plače. Ce to ni usoda?
-ček.
Pestra izbira in kvalitetno blago
to je odlika izdelkov tovarne „VOLNA" Loško
Tako lepo, okusno se poda ženska
obleka, ki je izdelana iz kvalitet-
nega blaga tovarne »Volna« La-
ško. Tovarna pripravlja za spo-
mlad pestro kolekcijo blaga iz
Dajmodemejših modnih vzorcev.
Tekstilna tovarna »Volna« La-
ško je sorazmerno stara tovarna,
ki se je razvila do današnje stop-
nje iz dveh manjših obratov na
neprikladnem prostoru, dokaj
strmem svetu onkaj železniške
postaje. Poslopja niso bila grajena
za tekstilno tovarno, temveč so
prvotno v njih i2:delovali pivo.
Tako nenamensko za današnjo
proizvodnjo zgrajena poslopja in
njihova lega, saj so prislonjena
ob hrib, imajo zlasti danes, v veli-
kem zalaganju za čim večjo pro-
izvodnjo, negativne posledice, saj
v takih okoliščinah ni mogoče or-
ganizirati sodobno in predvsem
rentabilno proizvodnjo. Tej po-
manjkljivosti pa je botrovala še
ena — dokaj zastarela in iztroše-
na strojna oprema.
Delovni kolektiv »Volne« Laško
je že pred leti to uvidel in se je
z vso vnemo lotil obnove stroj-
nega parka. Za njimi je sedaj že
prva faza obnove, v kateri jim je
že delno uspelo obnoviti zastarele
stroje in urediti sodobno opleme-
nilnico. Vsa razpoložljiva sredstva
so v preteklih letih določili v ta
namen. Uspehi njihovega truda
se že kažejo, ibolj pa bodo prišli
do izraza v naslednjih letih. Že
danes je tovarna toliko moderni-
zirala proizvodnjo, da nudi kup-
cem širom po Jugoslaviji širok
asortiment kvalitetnih izdelkov.
S temi uspehi pa še niso zado-
voljni. Pravkar se ukvarjajo z
načrti za preselitev tovarne, ki
bi naj sledila v drugi fazi obnove.
Stvar je v tem, da so že sedanje
kapacitete tovarne prerasle obseg
proizvodnih prostorov, ki jih bo
treba nujno razširiti. To se pa ne
da izvršiti v sedanjih prostorih in
na kraju, kjer se tovarna nahaja.
Po načrtu, ki ga pripravljajo, bo-
do v bližnji prihodnosti zgradili
nove tovarniške prostore na rav-
nem prostoru v bližini laške pivo-
varne. Tako bodo strojni park še
razširili in ga primerno razvr-
stili, da bo proizvodnja tekla po
tekočem traku. To bo močno dvig-
nilo produktivnost. Za preselitev
tovarne so se odločili, ker stroški
obnove sedanjih zgradb ne bi bili
nič manjši kot jih bo stala grad-
nja novih posdopij, hkrati pa bodo
s preselitvijo koristili tudi pivo-
vamLško kotlarno, kar bo poce-
nilo proizvodnjo.
Tovarna »Volna« Laško je v
zadnjem času specializirala svojo
proizvodnjo. Na trgu so najbolj
znani in iskani njihovi tweedì —
vzorčasto blago za moške sakoje
in ženske kostume ter prehodne
plašče. Njihovo kvalitetno in iska-
no blago so tudi boucleji za žen-
ske kostume in ženske plašče, nič
manj znani po kvaliteti pa so še
mohairi za moške in ženske zim-
ske plašče. Razen tega izdeluje
tovarna še prvovrstne jaquard
volnene odeje v pastelnih barvah.
Mimo teh standardnih in special-
nih izdelkov pa izdelujejo v »Vol-
ni« Laško še kvalitetne kamgarne
in polkamgarne ter razne ženske
in moške velurje.
Kupcev za njihovo kvalitetno
blago imajo dovolj po vsej državi.
Zato je bilo njihovega blaga do-
slej na celjskem tržišču razmero-
ma malo. Vendar bo zaradi vedno
boljše kvalitete njihovega blaga
pomladanska kolekcija dostojno
zastopana tudi na celjskem trži-
šču, saj je bila zelo ugodno oce-
njena. O njihovi kvaliteti se bo
lahko vsakdo na lastne oči pre-
pričal na »Modni reviji 1960«, ki
bo januarja na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani. Na tej
modni reviji bo tovarna razstavila
veliko izbiro okusnih in kvalitet-
nih izdelkov spomladanske ko-
lekcije.
Da so izdelki tovarne »Volna«
Laško zares vedno bolj iskani in
cenjeni, ker so kvalitetni, potrju-
je tudi zlata kolajna, ki jo je pod-
jetje dobilo kot priznanje za iz-
хефгр kvaliteto na letošnjeni jped-
narodnem tekstilnem sejmu т
Leskovcu. Mimo tega pa je to-
varna dobila letos na Zagrebškem
velesejmu še priznanje za okusno
ureditev paviljona in prikazova-
nje pestrega asortimenta njiho-
vih kvalitetnih izdelkov.
Na kraju naj še omenimo, da
tovarna kljub veliki skrbi in iz-
datkom za obnovo, ne zanemarja
tudi skrbi za delavca. Pred leti
so zgradili šeststanovanjsko hišo
svoje delavce, letos pa še devet
stanovanjsko, v katero so se tudi
že vselili njihovi delavci. Razen
tega ima kolektiv v Piranu svoj
počitniški dom, ki se ga delavci
vedno bolj poslužujejo. V tovarni
pa dnevno sprejema topel obrok
ћггте preko sto delavcev.
Bogata in pestra izbira volnenih izdelkov tovarne »Volna« Laško
na letošnjem mednarodnem tekstilnem sejmu v Leskovcu, kjer je
bila kolektivu v znak priznanja za kvaliteto dodeljena zlata ko-
Kvaliteten in zelo pester asortiment volnenih izdelkov tovarne »Volna« Laško si je na letošnjem
Zagrebškem velesejmu ogledal tudi predsednik republike Tito s svojim spremstvom.
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »VOLNA« LAS KO ŽELI
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJA-
TELJEM VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 1960.
Iz malega je zraslo veliko
Tam, kjer prehaja Spodnja Sa-
vinjska dolina v Zgornjo in kjer
se začne Šaleška dolina, leži vas
Gorenje. Mozirske planine, ki so
T teh dneh že pokrite s snegom.
Se utrjujejo vtis divje preprosto-
sti, ki nam ga nudi že na prvi
pogled skupina hišic, ki se gne-
tejo okrog križišča Šoštanj, Mo-
zirje, Celje. Sredi te deželske
idile je Industrijsko podjetje Go-
renje.
V tej vasici, ki je slej ko prej
še ni oskrunil mestni vrvež in
tempo industrijskih središč, se je
leta 1953 osnoval obrat Agroser-
visa, ki je zaposlil pet delavcev,
da so izdelovali mlatilnice in
sadne mline. Podjetje se je po-
lagoma večalo in je kmalu pre-
šlo na serijsko proizvodnjo teh
strojev, nato pa je v začetku leta
1958 prevzelo izdelovanje TOBI
štedilnikov. Že v kratkem času
je prešlo podjetje na samostojno
proizvodnjo in danes sodeluje z
drugimi podjetji, kakor na pri-
mer s Tovarno emajlirane poso-
de, ker k tovrstnemu delu ne
more pristopiti.
Podjetje, ki ima več kakor do-
volj naročil, saj je s svojimi kva-
litetnimi izdelki takoj pridobilo
širok krog potrošnikov, pa doslej
ni moglo povečati svoje proiz-
vodnje, ker je v Gorenjem pre-
malo prostorov. 2e v prvih mese-
cih prihodnjega leta, pa se bo
celoten obrait selil v Velenje, kjer
že imajo prostore, ki jim bodo
bolj ustrezali. Tako bodo mogli
takoj povečati produkcijo. Pri
Industrijskem podjetju Gorenje
je sedaj zaposlenih 2Ó0 delavcev.
To število pa se bo v Velenju ta-
koj podvojilo, saj so vrsto pro-
šenj za sprejem v službo prejeli
že sedaj. Omogočena bo boljša
organizacija dela, kar bo seveda
olajšalo realizacijo perspektiv-
nega plana, ki predvideva koli-
činsko povečanje proizvodnje od
sedanjih 23000 izdelkov na 4800
izdelkov letno.
V prihodnjem letu se bo pod-
jetje naslonilo na nekatere ko-
operacijske posle. Začeli bodo iz-
delovati kombinirane štedilnike.
Tako naj bi bil n. pr. plinski šte-
dilnik dopolnjen z električnim,
električni s štedilnikom na trdo
gorivo, štedilnik na trdo gorivo
Da z električnim. Pri tolikšni iz-
jiri bo zadoščeno prav gotovo
vsakomur, saj si bo poleg tega
lahko preskrbel tudi peč, ki že
dalj časa dopolnjuje vse nove
kuhinje. V podjetju težijo za
takšnim izgledom svojih izdel-
kov, da bi peči ne bile samo
praktične, ampak tudi lepe. To
jim je uspelo, kajne?
Poleg tega bodo v kratkem za-
čeli izdelovati moderno kuhinj-
sko pohištvo, ki bo sicer težko,
pločevinasto, vendar bolj trpež-
no, bolj praktično in vsekakor
lepše kakor leseno. Tako bomo
lahko kuhinjo najlepše Oipremili
z izdelki Gorenja.
Se spominjate prvih Tobi šte-
dilnikov? Primerjajte jih s temi,
ki jih odvažajo danes dan za
dnem na tržišče, in lahko se bo-
ste prepričali, da se njihova kva-
liteta stalno boljša. V podjetju
izdelajo dan za dnem okrog 150
štedilnikov.
Selitev podjetja v Velenje pred-
stavlja korak naprej. Delovna
sila, ki se steka v podjetju iz vse
mozirske občine, iz Velenja, pa
tudi iz ostalih krajev niže doli,
da celo iz Žalca, s tem ne bo pri-
zadeta, ker ima podjetje avtobus,
ki dnevno obvsej poti iz Celja
do Paške vasi »pobira« delavce.
Obenem bo na prošnjo podjetja
Gorenja jutranji vlak proti Ve-
lenju odpeljal tako, da bodo de-
lavci prišli ravno o pravem času
na svoje mesto in ne bodo več
tratili dragocenega časa s čaka-
njem po kolodvorskih čakalni-
cah. Ta selitev pa bo vsaj deloma
pripomogla tudi k rešitvi vpra-
šanja zaposlitve ženske delovne
sile v Velenju.
Industrijsko podjetje
Gorenje
želi vsem svojim
prijateljem srečno
in uspešno novo leto!
Tako ie je predstavilo Gorenje na zagrebškem velesejmu.
NOVOST    '^l(EG'^ KOMBINATA »SAVINJA« CELJE
embalažni sodi in palete
Gospodarska organizacija LES-
NO INDUSTRIJSKI KOMBINAT
»SAVINJA« Celje je pričelo v ja-
nuarju 1959 izdelovati embalažne
sode iz vezanih plošč cilindrične ob-
like, to je embalažo, ki v celoti od-
govarja potrebam modernega emba-
liranja. V primerjavi s sodi klasič-
ne izdelave izkazuje ta embalaža
nešteto prednosti v primerjavi s
klasično, saj je lažja za 50%, nje-
gova oblika omogoča neprimerno
boljše izkoriščanje vagonskih ter la-
dijskih prostorov, kar je predvsem
ugodno za tista podjetja, ki izvažajo
svoje izdelke v taki embalaži na
prekomorska tržišča. Upoštevati
namreč moramo, da se je že v tem
letu izvozilo v naših sodih okoli 15
milijonov kilogramov žebljev v raz-
ne države Severne in Južne Amerike
ter se je že pri tej količini prihrani-
lo okoli 50 milijonov dinarjev pri
tovornini. Nadalje je skrajšan čas
polnjenja tega soda za okoli 75%,
lahko pa se zaradi enostavnosti od-
piranja in zapiranja tudi večkrat
uporablja.
V letu 1958 je sprejela nova izde-
lava sodov pri Lesno industrijskem
kombinatu »Savinja« Celje prizna-
nje Jugoslovanskega centra za em-
balažo s podelitvijo »Jugoslovanske-
ga Oskarja za embalažo« za leto
1958 in sicer z ocenitvijo 100% od
možnih točk. To priznanje je nare-
kovalo podjetju pospešitev proizvod-
nje v taki obliki, da bo kljub teža-
vam, ki se pojavljajo pri uvedbi po-
polnoma novih artiklov, izdelalo že
letos okoli 80.000 sodov ter s tem
vsaj delno zadovoljilo nenehno po-
vpraševanje po tej moderni embala-
ži. V letu 1960 pa namerava podjet-
je povečati zmogljivost na 350.000
sodov, v kolikor pa bi mu uspelo
pridobiti še sredstva za razširitev
kapacitete, pa bi lahko izdelovalo
okoli pol milijona sodov letno. Da
so potrebe po taki embalaži res ve-
like (na podlagi dobljenih podatkov
1,000.000 letno) dokazujejo tudi po-
datki komercialnega odseka, iz ka-
terih je razvidno, da je celotna pro-
izvodnja za prihodnje leto že raz-
prodana.
Ti novi izdelki Lesno industrijske-
ga kombinata »Savinja« v Celju so
rezultat nenehnega stremljenja
osvajati proizvodnjo takih izdelkov,
ki gredo v korak s tovrstnimi izdelki
tujih proizvajalcev, oziroma izdel-
kov, s katerimi je mogoče prihraniti
družbeni skupnosti dragocena de-
vizna sredstva ter še dragocenjše
surovine. Upoštevati namreč mora-
mo, da uporabljajo odjemalci te
embalaže le-to predvsem za izvoz ter
prihranijo zaradi že naštetih pred-
nosti, ki jih ta embalaža ima, dra-
gocene vsote deviz pri transportu
ter ostalih manipulacijah s to novo
embalažo. Istočasno pa je prj tem
surovina za izdelavo mnogo bolje
izkoriščena, tako da ostanejo kvali-
tetne surovine, ki so se dosedaj upo-
rabljale za klasične izdelke, na raz-
polago izdelavi drugih izdelkov, za
katere so primernejše ter od katerih
je pričakovati večjo uporabno ter
denarno vrednost.
Dosedanja vrsta embalaže iz ve-
zanih plošč je le prvi korak k racio-
nalizaciji proizvodnje na področju
embalaže. Podjetje že proučuje mož-
nost za povečanje uporabnosti te
embalaže z razširitvijo asortimenta.
To embalažo z raznimi izboljšavami,
kot so tapeciranje z nepremočljivo
snovjo itd., bo možno uporabljati
tudi za embaliranje raznih drugih
snovi v tekočem ali pa prašnem sta-
nju, t. j. vseh vrst izdelkov kemične
in živilske industrije. Vzporedno pa
tudi že proučujemo možnosti izdela-
ve embalaže iz bukovega vezanega
furnirja tudi v drugih oblikah, tako
da bi v bodoče odpadla poraba dra-
gocenih kvalitetnih vrst iglavcev za
razne vrste embalaže, katerih potre-
be so vedno večje, medtem ko bi bi-
la manjvredna bukova surovina ne-
primerno bolje izkoriščena kot je bi-
la do sedaj.
V letošnjem letu je podjetje zače-
lo z izdelovanjem palet po naročilu
Glavne direkcije Jugoslovanskih že-
leznic. Paleta je lesena podloga, ki
služi za mnogo hitrejše prevažanje
in manipuliranje raznega blaga.
V zahodnih državah Evrope in
Amerike je na železnicah že dalje
časa uvedena tako imenovana pale-
tizacija kot sistem mehanizacije in
transportne manipulacije.
V letošnjem letu so tudi naše že-
leznice pričele z uvedbo paletizacije
ter so na podlagi izdelave naše pa-
lete in naše ponudbe zaključile z
nami pogodbo za večje količine te-
ga artikla.
Ker je za bodoča leta predviden
ne samo za železnice temveč tudi za
industrijo in sploh gospodarska pod-
jetja velik razmah paletizacije, pri-
čakuje podjetje v bodoče velika na-
ročila.
s 120 kilometrov na uro v
NOVO LETO
Moderna avtomobilska cesta je
odprta od Ljubljane do Niša. Ob
letu bo prav ta cesta vezala skraj-
ne severne predele Slovenije z Djev-
djelijo. Prakrasna cesta do Zadra
je že preteklo poletje popeljala tiso-
če turistov vzdolž plavega Jadrana.
Razdalje, ki so še pred nekaj leti
pomenile dolge, izgubljene ure vož-
nje, so postale sedaj kratke, skraj-
šale pa so jih moderne ceste, ki
omogočajo dodajo plina v atomo-
bilu, skrajšali pa so jih tudi novi
izdelki avtomobilskih tovarn. Pri-
merno času, ki mu služijo, so današ-
nji avtomobili lahki, majhni in eko-
nomični. Zelja imeti avtomobil da-
nes ni več neostvarljiva, nasprotno,
danes je to cilj vsakogar, ki dela.
Število avtomobilov pri nas se ve-
ča od dne do dne. Letni prirastek
lanskega leta je dosegel sto odstot-
kov. Res, da je vrsta teh avtomobi-
lov izdelana v inozemstvu, vendar
domači avtomobili za njimi ne za-
ostajajo.
Trgovsko podjetje »Avtomotor« se
je osamosvojilo leta 1954. Takrat se
je celotno poslovanje odvijalo v
majhni poslovalnici na Mariborski
cesti. Danes je »Avtomotor« že več-
je trgovsko podjetje, kjer se odvi-
jajo trgovski posli v svetlih moder-
nih prostorih. Ko bo v prihodnjem
letu zgrajeno še skladišče, bodo še
bolj razširili svojo dejavnost.
»Avtomotor« ima danes že pet po-
slovalnic, prodajalno avtomobilov
v Ključavničarski ulici, poslovalni-
co Fiat in motorskih delov ter po-
slovalnico motornih koles, koles in
kolesnih delov v Levstikovi ulici,
engro poslovalnico in prodajalno
avtomobilskih plaščev na Mariborski
cesti, poleg tega pa posebno poslo-
valnico v Šempetru v Savinjski do-
lini, kjer prodajajo rezervne dele za
traktorje, motorje in kolesa ter ves
avtomaterial. V novem letu bo od-
prta šesta poslovalnica Avtomotorja
v Velenju.
»Avtomotor« pripravlja za potroš-
nike spet veselo presenečenje s tem,
dà bo v Celju odprl lastno servisno
delavnico za motorje in kolesa, kjer
bodo nudili servisne preglede in po-
pravila. S tem pa bo kupcem zajam-
čena garancija.
KAJ NAM OBETAJO V NOVEM
LETU ...
Podjetju je v zadnjem času uspe-
lo -skleniti pogodbo za večje število
koles, ki jih bo dobavilo kar od pro-
izvajalca in jih bo na ta način uspe-
lo nuditi potrošnikom po izredno
nizkih cenah. Poleg tega bodo v
prodaji še vsi avtomobili znamk Za-
stava, Industrije motornih vozil No-
vo mesto, Tovarne avtomobilov Ma-
ribor TAM in pribojske Tovarne av-
tomobilov.
Ob tej priložnosti vas prosi trgov-
sko podjetje »Avtomotor«, da se vsi,
ki si v letu 1960 želite kupiti motor-
no kolo znamke Tomos ali pa oseb-
ni avomobil Zastava 600, prijavite
v poslovalnici Avtomotorja v Levsti-
kovi ulici. Zdaj ima podjetje prijav-
ljenih več kakor 500 interesentov za
avtomobile Zastava 600 in več ka-
kor 1000 prosilcev za Tomosove mo-
torje.
Kredit za tovorne avtomobile Za-
stava 615 B in TAM lahko dobijo
podjetja in ustanove za dobo pet let.
Podjetje ima svoj lastni kreditni od-
delek in tako nudi kupcem potroš-
niško posojilo za motorje in kolesa.
Obenem opozarja podjetje na to.
Tomosov »Galeb« s prikolico
da lahko na regres zelo ugodno na-
bavite terensko vozilo Campagnola,
ki je namenjeno še posebej kmetij-
skim posestvom in gozdnim gospo-
darstvom.
Podjetje bo odslej dostavljalo to-
vorne avtomobile kupcu po tovarni-
ški ceni.
CELJANI, KUPUJTE PRI
AVTOMOTORJU
Kljub temu, da prodaja trgovsko
podjetje »Avtomotor« vse svoje ar-
tikle po najnižjih možnih cenah, se
nekateri potrošniki večkrat zatekajo
drugam, čeprav je cena vozilom ista
in izbira ni večja.
V novem letu bo podjetje poveča-
lo asortiment rezervnih delov za
motorna kolesa in avtomob'le. Re-
zervne dele za avtomobile Zastava
pa tovarna še ni izdelovala v tolikš-
ni količini, kakor je to zahtevalo
tržišče. To se bo drugo leto izbolj-
šalo.
Vsi dodatni deli za traktorje so
na razpolago potrošnikom v poslo-
valnici Avtomotorja v Šempetru v
Savinjski dolini.
*
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Na rednih sejah delavskega sveta
in upravnega odbora rešujeta oba
organa vse probleme podjetja. Pod-
jetje je mlado, kakor je mlada tudi
sama industrija izdelkov, ki jih pod-
jetje posreduje. Prav zato želijo pri
»Avtomotorju«, da bi jih na vse mo-
rebitne nepravilnosti ali nerednosti
opozorili, skušali jih bodo popraviti,
da se ne bodo ponovile. Osebje v
trgovini se redno izpopolnjuje na
strokovnih predavanjih, ki jih imajo
v podjetju.
Več kakor 1500 prosilcev čaka
svojega »konjička«. Ob letu se bodo
pridružili vsem tistim, ki dan za
dnem premagujejo razdalje, spozna-
vajo domovino in ji koristijo pri
njenem razvoju. Skoraj 19.000 oseb-
nih avtomobilov je v Sloveniji že
registriranih. Ob letu jih bo brez
dvoma že 24 ali 25 tisoč. Delež Av-
tomotorja v Celju pri tem ne bo
majhen.
Tu se za marsikoga končajo vse želje in cilji.
Vse vrste koles, od ruskih do italijanskih. Razlika v ceni med prvimi
in drugimi je več kakor 25 tisočakov.

CELJSKI TEDNIK — Stev. 51-52 - 29. decembra 1959
POT NAS JE VODILA DO ROBANOVIH...
Pred 25 leti sem prvič stopil vanj.
S kranjske strani se nismo radi od-
ločili za sestop z Moličke peči, drža-
li smo se Korošice, Bistrice, Okreš-
Ija, čeprav smo vedeli, da je Roba-
nov kot nekaj posebnega. Takrat
sem našel pri tatrmanu za kočo
Franceta Avčina. Menda je tudi nje-
ga radovednost pognala sem čez.
Tik pred vojno smo brali Herletove
©pise Velikega vrha in Poljskih de-
vic. Po vojni nam je bil laže dosto-
pen kot Logarska z Okrešljem, zato
nam je postal domač. Kdo bi naštel
vse poti, ki so se stekale v Kotu sa-
mem, na Travniku ali doma pri Ro-
banovih! Leta 1948 smo se odločili,
da bomo imeli odprto Korošico tudi
pozimi. Živeli smo zato, da bi v
skladu z vsemi drugimi napori na-
ših ljudi tudi v planinstvu dosegli
čim več. Tedaj je Robanov kot po-
stal eno od naših oporišč za Koro-
šico. Zimski oskrbnik Kordež je imel
pri Robanovih svoj drugi dom. Zim-
ski pristop na Moličko peč po stari
aemški stezi čez Jeruzale in Zviž-
govec ni bil nič prehud tudi za lju-
di, ki še nikoli niso imeli derez na
nogah. Rad se spominjam vsake od
ith poti; na Poljsko in Belsko pla-
nino, na Škrbino, na Strelovec in
Grofičko, na Knezovo in Icmanikovo
planino, na ves tisti robati, zeleni
in pečevnati svet od Ojstrca do
Molzneka, od Velikega Vrha do Do-
la, na Kocbekovo grapo, in seveda
na Ojstrico, kraliico pokrajinske
vedute, ki se vzdiguje nad temno
zelenino iz dna doline Bele.
Te poti niso kaj prida izhojene.
Le malo ljudi poznam, ki gredo s
Korošice čez Dol v Luče, ki jih za-
mika, kako je s prehodom med Lo-
garsko in Kotom mimo Icmanikove
zerskem. Z drugo besedo, priroda ni
sama sebi namen, služiti mora člo-
veku. Ce bi pred 60 leti ne bilo žal-
skih in celjskih planincev, bi v Lo-
garsko takrat ne -stekla cesta. Ko-
liko bi danes imela gostov, če bi
vanjo morali potovati s koleslji, pri
Igli pa s ceste zavoziti kar v Savi-
njo? To bi namreč morali storiti, če
ne bi tiste bajeslovne skale, nad ka-
tero se nagiblje mitična Igla, ta-
krat navrtali in prebodli. Po vsem
svetu se danes planinska društva
tresejo za osnovne dobrine gorske-
ga sveta — za tihoto in samoto —
a po drugi strani so ravno planin-
ska društva skozi zadnjih što let
sistematično navajala in vodila tru-
me planincev v gore. Tu so jim po-
stavila ležišča in gostišča. Število
koč, domov in zavetišč gre samo v
Jugoslaviji že v stotine, v Alpah
presega tisoč. Skratka planinstvo je
že dolgo časa, a najmanj 70 let že
upoštevan činitelj v turizmu. V so-
sednji Avstriji celo poglaviten turi-
stični kapital, ki letno prinese 400
milijonov dolarjev in krepko urav-
nava avstrijsko bilanco.
Ali naj mi ostajamo pri tem ob
strani in čakamo, da nas bodo take
prišli turisti obiskovat? Ne, turistič-
na izgradnja gorskega sveta spada
k izgradnji naše dežele kot organ-
ski del celotne izgradnje, ki smo si
jo postavili za cilj. Ali naj bo ta
izgradnja za vselej privilegij bolj
razvitih držav, kakor so nam naj-
bližje alpske dežele Italija, Avstri-
ja, Švica, Francija in Nemčija? Svi-
co si ponavadi predstavljamo kot
gorato deželo, pa ima 70% dolin-
skih občin, živi pa od planinskega
turizma v takem deležu, da se tam
bore za vsakega hribovskega kmeta,
Dež je rahlo pršil, ko smo sto-
pali proti Robanovemu kotu, tej
čudoviti in približno pet kilo-
metrov dolgi ter od okoli sto do
osem sto metrov široki dolini, ki
se razširi šele na skrajnem koncu,
pod stenami savinjskih velikanov.
S pogledom se ustavljaš zdaj
ob redko posejanih hišicah, ki tiho
zdijo na zelenih krpah travnikov,
zdaj spet objameš gozd, ki mu
pozna jesen še ni vzela barve,
in Belo, ki je zares bela in se
vije proti Savinji mimo starih in
z mahom poraščenih mlinskih ko-
les ... Med drevjem se svetijo
planine, in če se obrneš, te po-
zdravlja Raduha, zdaj zavita v
meglo, čez hip pa razkrita v
vsem svojem ponosu. Sneg ji je
že pobelil glavo.
Pot nas je vodila do Vršnikovih
ali po domače do Robanovih, do
potomcev tiste starodavne dru-
žine, po kateri je kot prevzel
svoje ime. Robanove hiše ne mo-
rete zgrešiti. Od Rogovilca do
Robana je približno četrt ure
zmerne hoje; hišo pa spoznate
po tistem nenavadnem curku
vode, ki priteče iz zida in se iz-
gublja v vedno polnem škafu.
V tej hiši se srečaš s predstav-
niki treh rodov: 84 letno Vršni-
kovo mamo, s tremi njenimi
otroci: Jožetom, Kristino in Fran-
cetom ter Kristinino dvanajst-
letno punčko. Proč od doma sta
še Martin in Lojz. Najstarejši
med njimi je Jože, ki se bo letos
srečal s šestim križem. Toda, če
ga pogledate, bi mu tèga ne pri-
sodili. Krepak je in čil. To velja
tudi za ostale in prav tako za
Vršnikovo mamo. V življenju ni
imela nič dobrega. Moža ji je
vzela prva svetovna vojna, pu-
stila pa šestero otrok. Pet od teh
je živih, Rafael pa se je 1939. leta
smrtno ponesrečil na lovu.
Robanov rod je star več kot
pol tisočletja. Prvi zapisek o Ro-
banih, kot lastnikih celega kota,
sega v 1426. leto. To je urbar.
Po vsej verjetnosti pa so korenine
tega rodu še starejše. Zadnji
Roban, bil je Janez, je umrl
pred približno štiridesetimi leti.
Kot vse kaže pa to ni bil zadnji
Roban iz tega debla, saj v Ko-
roški Beli onstran meje tudi ži-
vijo Robani, ki so bržkone po-
tomci te stare rodbine.
Toda, pustimo zdaj ta družin-
ska razmišljanja in se povrnimo
v Robanovo hišo, kjer se je med-
tem razpletel zanimiv pogovor.
Vodil ga je Robanov Jože, pravi
ljudski pesnik in pisatelj. Bral-
cem Planinskega vestnika nje-
govo ime ni neznano. Urednik
Tine Orel jim je posredoval že
marsikateri zapisek, pravljico in
celo pesem. Njegovi zapiski —
ima jih v približno desetih zvez-
kih — so dragoceno blago, zlasti
narodopisnega značaja, saj nam
v njih odkriva svoje prednike,
pastirje in druge posebneže iz
tega prelepega gorskega predela.
Skoda, da tisti dan vsega tega ni
imel pri sebi. Zato nam je nekaj
zgodb le pripovedoval.
SOLCAVANI — PRVI NA
OJSTRICI
Čeprav so lovci že prej dosegli
Ojstrico, so bili prvi alpinisti, ki
so stopili na njen vrh potem, ko
so premagali sivo steno, šele trije
Solčavani. Po pripovedovanju se
je to moglo zgoditi v letih od
1870 do 1880. Med temi je bil tudi
Joža Roban, ostala dva pa Urban
Klemenšek ter Matiček Sramel.
ROBANOV JOŽA
JE BIL VELIK LOVEC
Robanov Joža je bil velik lovec.
Bolj kot gospodarjenje doma sta
ga privlačevala gozd in njegovo
živo bogastvo. Kadar pa se je lo-
til dela doma, je garal dneve in
noči. Potem se je spet pognal za
divjačino.
Nekoč je pod Velikim vrhom
zlezel v votlino. Doli je šlo lahko,
toda, ko se je hotel povzpeli iz
nje, mu je zmanjkalo moči. Stene
so bile gladke in strme. Nikjer ni
našel opore. Vse je kazalo, da bo
tu sam in zapuščen končal svoje
življenje. Čeprav je bil v skrajno
neugodnem položaju ni obupal.
Tedaj mu je v glavo šinila misel,
drzna, a vendarle rešilna. V roke
je vzel lovski nož in si s hitrimi
kretnjami prerezal kožo na pod-
platih. Vlila se je kri. Zdaj je
izrabil njeno lepljivo lastnost, se
vnovič in z zadnjimi močmi uprl
v steno ter zlezel iz votline. Na
njenih stenah so ostali le veliki
rdeči madeži...
* * *
Za lov posebne vrste si je Ro-
banov Joža pripravil vštric trav-
nikov votlino. Vanjo je na posodo
nastavil kruha in soli. Nad vho-
dom pa je pritrdil lesena vrata,
pobeljena z apnom, tako da jih
je lahko že od daleč videl, če so
bila zaprta. Past je imel naprav-
ljeno tako, da je žival, ki se je
lotila kruha in soli sprožila
»riglc«, le-ta po vrata, ki so se
hipoma zaprla. Tako je ostal gams
ali drugi obiskovalec votline za-
prt in brez moči v luknji. Ko je
Joža videl svetlikajoča se vrata,
je takoj spoznal, da ima v votlini
gosta. Na ta način je ulovil veliko
divjačine.
Nekoč pa se je zgodilo, da je
v to luknjo zašel Janez Operčan.
Kdo ve, kako je napravil, da se
je »riglc« sprožil. Lovec je postal
jetnik črne luknje. Na srečo je
imel sekiro; z njo je razbil vrata
in se rešil.
* * *
Pripetilo pa se je tudi to, da
je Joža navzlic veliki lovski stra-
sti pozabil na luknjo in njena
bela vrata. Kdo ve, kakšne misli
so se mu takrat podile po glavi
in kakšne opravke je imel.
Nekoč pa se je vendarle zazrl
v tisto smer. Svetlikajoča ploskev
ga je opozorila, da se je past
sprožila in zaprla v luknjo lju-
bitelja soli in kruha.
Odšel je proti luknji v prepri-
čanju, da bo velikim trofejam
dodal še eno. Ko pa je odprl
vrata, se mu je odkril nenavaden
in žalosten prizor. Na tleh sta
ležala koza in kozliček, oba mrt-
va... Iz luknje je zaudarjal ne-
prijeten vonj. Takrat je spoznal,
da je šel vendarle predaleč. Ži-
vali, ki sta v votlini hudo trpeli,
preden sta poginili, sta se mu
tako zasmilili, da je razbil vrata
in uničil »riglc«. Od takrat ni več
nastavljal pasti v tej votlini...
KRALJEV MATEVŽ
IN NJEGOV TROP
V Robanovem kotu je živel pa-
stir — Kraljev Matevž. Bil je do-
ber človek. Rad je imel svoje
ovce in ovce so imele rade njega.
Nikoli mu niso uhajale. Vedno so
se ga držale, kakor da bi iskale
pri njem zatočišče in kakor da
bi vedele, da jih bo popeljal na
najbolj sončne travnike.
Pa je prišel dan, ko je moral
Kraljev Matevž v mesto. Zato je
poprosil Pavleta, ki je imel iz-
redno dolge noge, da je popazil
njegov trop. Toda Pavle ni imel
sreče. Ovce so se mu razbežale.
Kakorkoli se je trudil, da bi zbral
čredo, mu to ni uspelo.
Tedaj se je vrnil Kraljev Ma-
tevž. Pavletu je bilo nerodno in
srarn ga je bilo, ko mu ni mogel
izročiti celega tropa. Matevž pa
se zaradi tega ni jezil. To vendar
ni nič'hudega, je dejal Pavletu.
Do večera bo trop skupaj. Boš
videl.
Odšla sta proti Strelovcu, ka-
mor so se po Pavletovih besedah
razbežale ovce. Ko sta se usta-
vila na nekem travniku, je Ma-
tevž velel Pavletu, naj si malo od--
počije. Sam je šel za njegov hr-
bet, položil klobuk na tla, zraven
njega pa zapičil svojo pastirsko
palico. Tedaj je glasno zaklical:
— Bičej! Bičej!
Kakor, da bi začaral so se od
vseh strani začele oglašati ovce
Motiv iz Robanovega kota
Na robu Robanovega kota
planine. Na Grofički se je v šestih
letih vpisalo šest ljudi. Na Veliki
vrh jih stopi manj kot na Dedec ali
na Vršiče. Smučarije, ki ima tu na
razpolago širni smuški svet, vreden
Parsenna in Davosa, že nekaj let ni
več. Skozi Kot drve na Korošico po-
leti v glavnem transverzalisti. Mudi
se jim iz športnih ali finančnih raz-
logov Sem in tja zaide v Kot motor-
no vozilo. Pot ni dobra, a čas je zla-
to. Kot opomin na stare čase, na
klasično obdobje našega planinstva
se v Kotu vsako poletje zadržuje
Branko Žemljic, ljubitelj savinjske
domačije in nje zaslužni prosveti-
ielj. Z Robanovim Jožetom pomo-
drujeta, ko ugledata hitronogega
imetnika ti;ansverzalne knjižice ali
ko z grozo opazita moderne Faeto-
ne, ki s svojimi profiliranim! guma-
mi v živo režejo skromno rušo —
posebno v rosnem jutru ali po dež-
ju — okoli Joževe bajtice. Ta ruša,
ki je pogrnjena čez ledeniško grob-
Ijo, mora prerediti skozi 10 tednov
15—20 govedi. In ta bajtica — »v
mojem srcu bajtica«, kakor je zapi-
sal ljudski pesnik, bajtica, ki se je
letos prenovila tako, da se vsa bli-
ska v zlati, morda ne dobro presu-
ieni macesnovini, ta bajtica je ho-
češ nočeš priča velikih sprememb,
ki jih je prinesel neizprosni Hronos
—- čas. Ali se jim moramo upreti,
ali naj jim popustimo? Res se je tre-
ba pogovoriti o tem.
Ze dolgo teče beseda o zaščiti
gorske prirode. Po nekem nikjer na-
pisanem dogovoru je Robanov kot
»od vekomaj« določen, da ostane
tak, kakršen je. Moderna tehnika naj
bi se v njem ustavila že leta 1910,
ko so celjski Nemci ob navzočnosti
zastopnikov vseh alpenvereinskih
sekcij slovesno odprli pot čez Jeru-
zale na Korošico. Savinjska podruž-
nica je mislila na planinski dom v
severozahodnem delu Travnika, pa
se je premislila. Vozne poti, ki so
jih utrli Pečovski, Colei, Robani,
Vršniki, Havdeji in Prepotniki, pa
so medna tako stare, da spadajo k
prvobitnemu licu doline, čeprav so
tudi sad nekih tehničnih posegov v
breg in dol. Ali naj se torej čas tu
zares ustavi?
Večina poznavalcev in vodilni
ljudje naše vrhovne ustanove za za-
ščito prirode pravijo, naj bo tako.
S tem se strinjajo tud, domačin,
idealni čuvar idile Robanovega ko-
ta, Robanov Jože, Branko Žemljic
in z njim vrsta tistih ljudi, ki jim
je pri srcu mir, tišina, samotnost.
Tudi jaz imam rad stari mirni Kot,
kakršen je. Se novina na bajti me
je bodla v oči.
Ni mi pa všeč, da smo z zaščit-
nimi ukrepi ravno v Zg. Savinjski
tako radodarni. Zaščita prirode ni
tu zato, da bi zavrla pokrajini njen
napredek. Večkrat se sliši: »Bodite
veseli, da imate mir! Kako bi šla ta
stvar v denar, kako bi to hodili uži-
vat tujci!«
Nesmisel. Tujcev, turistov ne bo,
ker zanje ni poskrbljeno. Ko smo
pred leti dobili ponudbe iz Holandi-
je, se je izkazalo, da jih pozimi lah-
Ko sprejme samo Pohorje, vzhodno
Pohorje s svojimi hoteli, morda še
Pokljuka, s Komno že niso bili za-
dovoljni. Zg. Savinjska dolina od
Ljubnega do Logarskega kola, dol-
ga 29 km, do danes še nima hotela,
nima gostinskega objekta prvega
reda, kakršen je, na primer, vsaj po
;den v Planici, v Kranjski gori, v
Gozdu Martuljku, v Bohinju, na Je-
češ ta mora ostati v hribih, ker hri-
bevska kmetija spada k estetskemu
in ekonomskemu elementu gora, z,
drugo besedo, potreben je za lepoto
gora in za gospodarstvo z njimi. V
Franciji je stalijo na delu poseben
komite strokovnjakov in finančni-
kov za turistično izrabo francoske-
ga alpskega sveta In tako dalje —
celo vrsto podobnih dejstev iz te-
koče literature najbolj razvitih
držav na svetu bi lahko navedli.
In mi? Jasno je, da ne moremo
za njimi na vrat na nos. Spet pa
ne smemo biti zadovoljni s tem, kar
je in kakor je. Naša nerazvitost
nam na tem področju ne sme po-
stati fetiš. Ne smemo skloniti gla-
ve, češ, drugi so nas prehiteli, nas
pa pustili v kmečki idili, zdaj pa to
negujmo za vse čase kot absolutno,
trajno vrednoto. Industrializacija je
način modernega življenja. Kdor se
ga ne posluži, kdor ga ne zmore,
je obsojen na zamudmštvo in pre-
užitkarstvo. Torej mora ta način
prodreti tudi v turistično gospodar-
stvo. Tak je časa pulz.
Po svetu se, na priliko mnogo pi-
še zoper žičnice v gorah. Največ
seveda tam, kjer jih je največ in
kjer se še vedno gradé nove — to
je v razvitih alpskih deželah, imajo
jih že precej čez tisoč, večjih in
manjših, najvišja bo premagala Mt.
Blanc, že danes se guglje gondola
v višini' 3750 m. Varuhi gorske idile
pišejo članke, žičnice se pa množe.
Uvajajo se helikopterji, v Svici že
močno nadomestujejo smučarske
lifte, tudi Avstrija jih že ima za tu-
ristične namene. Pri nas ta stvar
še ni tako vroča, toliko pa že, da
bi lahko vsaj z razumevanjem misli-
li na to tudi na našem celjskem gor-
skem terenu. Treba je samo, da se
naredi stvar po dobro premišljenem
načrtu in da ima svoj gospodarski
račun. Ta je pri turističnih napra-
vah zapleten, kompleksen, a s tem
je treba računati, če hočemo zares
napredovati.
Res, naš gorski svet je tako lep,
da bi moral ves ostati tak, kakršen
je, v svoji prvobitni podobi, kolikor
po tehniki že ni preobražen in pre-
narejen. Ampak ne bodimo nestrp-
ni nasproti tehniki, ne bodimo samo
romantiki in idiliki, bodimo tudi re-
alisti. Tudi tehnični objekt je lahko
lep, obrazu prirode prilagojen, z ob-
čutkom in ljubeznijo do nje posa-
jen in zgrajen. Ali regulacija Kotov-
ca v Logarski ni tehnika? Kdo bi se
upal reči, da je lepota Logarske z
njo kaj utrpela?
Dovolj o tem. In naj mi Zemljič
in Robanov Jože oprostita, da sem
se upal to zapisati na rob Robano-
vega kota. Naj mi tudi Kot oprosti!
Tine Orel
Jože Vršnik
Slovo iz Kota
Ko odpoje kukavica
na planino pridemo,
ko odjadra lastavica
spet domov odidemo.
Planšarica je vesela
dobre volje je pastir,
saj lepo je na planini
kakor pač drugje nikjer.
Zima pošte nam pošilja
naj že zapustimo stan,
čas poletnega veselja
čas planšarstva je končan.
Zbogom zdaj planina cela
dragi moj poletni dom,
ko bo kukavica pela,
tukaj spet planšaril bom.
(Napisana 7. septembra 1959)
Robanova domačija
in drveti skupaj. Vendar še niso
bile vse. Znova je zaklical iri zra-
ven tega še zažvižgal. Tedaj so
pridrvele tudi bolj oddaljene. Kp
jih je preštet, je videl, da mu.
manjkata dva ovna.
Tretjič je zaklical: Bičej, bi-
čej ... tako močno, da se je nje-
gov glas odbijal od visokih sten.
Na ta poziv sta pridirjala tudi
zadnja dva ovna. Bila sta izmu-
čena in kri jima je brizgala iz
nog.
Preden se je povsem zmračilo
je imel Kraljev Matevž spet svoj
trop.
M. Božič
Tri generacije Vršnik-Robanovega rodu
Jože Vršnik
Mote planine
Gasnejo zvezde, sonce obsije
moje planine, moje gore.
Zjutraj mi prva misel objame
moje planine, moje gore.
V sončni svetlobi vedno ste lepe
moje planine, moje gore.
V burji, viharju ste veličastne
moje planine, moje gore.
V mesečni noči vse ste skrivnostne
moje planine, moje gore.
Srce je srečno, kadar vas vidim
moje planine, moje gore.
Vedno z veseljem obiskujem
moje planine, moje gore.
Vedno vas ljubim, zvest vam
ostanem
moje planine, moje gore.
Enkrat počitek zadnji mi dajte
moje planine, moje gore.
(To pesem nam je odstopila re-
dakcija  »Planinskega  vestnika).