Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750 fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA MAREC 2022 AKTUALNO ROK ZA ODDAJO DAVČNEGA OBRAČUNA IN LETNEGA POROČILA Rok za oddajo davčnega obračuna in letnega poročila podaljšan do 30. aprila 2022 Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) med drugim določa tudi podaljšanje roka za predložitev davčnega obračuna od dohodka iz dejavnosti, obračuna davka od dohodkov pravnih oseb in letnih poročil za leto 2021 do 30. aprila 2022. Roki za predložitev letnih poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava in pravnih oseb javnega prava ter premoženjskih bilanc ostajajo nespremenjeni. NOVI PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA IN DRUŽBENIKA Nova zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za prispevke za socialno varnost samostojnega podjetnika je od februarja 2022 dalje 1.181,75€ (60% povprečne plače za leto 2021, ki je 1.969,59€). Najnižja osnova za socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba (zavarovalna podlaga 040) je od februarja 2022 dalje 1.772,63€ (90% povprečne letne plače za leto 2021, ki je 1.969,59€), Najvišja osnova za prispevke samostojnega podjetnika in družbenika je od februarja 2022 dalje 6.893,57€ (3,5 kratnik PP 2021 ). Višina prispevkov Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnika plačuje od februarja 2022 dalje, so v višini 451,41€. Najnižji prispevki za socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba (zavarovalna podlaga 040) je od februarja 2022 v višini 677,13 €. Najvišji prispevki samostojnega podjetnika in družbenika so od februarja 2022 dalje 2.633,34€. KONEC MARCA SE IZTEČE ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST Rok za plačilo odloženih prispevkov iz leta 2020 Z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je bilo do 31. 3. 2022 odloženo plačilo prispevkov za socialno varnost, ki so zapadli v plačilo aprila, maja in junija 2020. Do odloga plačila so bili, ob izpolnjevanju pogojev določenih v ZIUPPP, upravičeni samozaposleni, ki niso imeli drugih zaposlenih, in je bila ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje. Tudi samozaposleni, ki so oddali vlogo za oprostitev plačila prispevkov od 14. marca 2020 do 31.maja 2020 zaradi upada prihodkov v primerjavi z letom 2019, morajo do 31. marca poravnati odloženo plačilo za obdobje od 1. do 13. marca 2020. Zavezanci pred plačilom preverijo stanje svojih obveznosti v spletnem portalu eDavki (vpogled eKarticaO) ali mobilni aplikaciji eDavki, kjer je tudi mogoče pripraviti plačilne naloge za plačilo. Na spletni strani FURS je podanih več informacij o preverjanju stanja dolga in postopanju, če se z izkazanim stanjem ne strinjate S pravočasnim plačilom obveznosti se izognete plačilu zamudnih obresti oziroma davčni izvršbi. OPRAVLJANJE GRADBENIH DEL PO 1. JUNIJU 2022 Po gradbeni zakonodaji iz leta 2018 so se nekateri nosilci gradbenih dejavnosti že vpisali v imenik vodij del ter tako zadostili zahtevam zakona. Gradbeni zakon (Ur.l.199/2021 z dne 22.12.2021) določa pogoje in zahteve za opravljanje dejavnosti, ki se bo začel uporabljati 1. junija 2022. Za opravljanje večine gradbenih del je vpis v imenik vodij gradnje (vodij del) pogoj za legalno opravljanje dejavnosti. ZAKONODAJA BOLNIŠKA ODSOTNOST Skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca ali samozaposlenega od 1. marca 2022 S spremembo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ( Ur.l. 15/2022 z dne 4.2.2022) se skrajšuje obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s sedanjih 30 na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti. Bolniška odsotnost je začasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov. Pravila za uveljavljanje bolniške odsotnosti se razlikujejo glede na razlog in trajanje odsotnosti. Bolniška odsotnost bo od 1. 3. 2022 dalje razbremenila delodajalca in samostojnega podjetnika, ki bo sam kril le prvih 20 delovnih dni bolniške odsotnosti. To velja za posamezno odsotnost z dela in za največ 80 dni v koledarskem letu (prej 120 dni). Obdobje izplačevanja nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca se skrajša iz 30 na 20 delovnih dni, če je razlog zadržanosti 01-bolezen, 02-poškodba izven dela ali 05-poškodba po tretji osebi izven dela. Za zadržanosti od dela od vključno 1. 3. 2022 se nadomestilo obračuna v breme ZZZS od vključno 21. delovnega dne, ne glede na to, ali je bil 21. delovni dan izpolnjen že v februarju ali v marcu 2022. Bolniška odsotnost do 20 dni Za uveljavljanje bolniške odsotnosti morajo zaposleni obiskati osebnega zdravnika, ki odobri bolniško odsotnost in izda bolniški list. Za prvih 20 dni dobi zaposleni nadomestilo plače, ki je v celoti breme delodajalca. Tudi samozaposleni mora pridobiti bolniški list in si pravilno obračunati prispevke. Za prvih 20 dni bolniškega dopusta si s. p. krije stroške sam. Bolniška odsotnost nad 20 dni Če je zaposleni / samozaposleni odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS, ki izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti. Plačilo bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni gre v breme delodajalca oziroma samozaposlenega, nad 20 dni pa v breme ZZZS. V primeru, da je 20. dan bolniške odsotnosti zaradi enega od navedenih treh razlogov (01, 02 ali 05) dosežen sredi februarja, gre nadomestilo še za celotni mesec februar v breme delodajalca. Če pa bo delavec še naprej odsoten, bo nadomestilo plače obračunano v breme ZZZS šele od 1. marca, torej ne glede na to, ali bo 21. delovni dan izpolnjen že februarja. V primeru, da bolniška odsotnost začne npr. 23.februarja, bo nadomestilo plače izplačano v breme ZZZS od 21. marca dalje ( 6 delovnih dni v februarju in 14 delovnih dni v marcu). Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni. Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni: − 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti na delo in z dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec. − 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo − 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba). V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %. Bolniško nadomestilom za Covid-19 V primeru, da je samozaposleni ali zaposleni pozitiven na Covid-19, mu je odrejena izolacija in mu pripada 90 % osnove. V tem primeru od prvega dne bolniško nadomestilo krije ZZZS. KRATKOTRAJNA BOLNIŠKA ODSOTNOST Podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnosti do 31. 5. 2022 bolniške Na osnovi Sklepa o podaljšanju ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (Ur.l.26/2022 z dne 25.2.2022) se ukrep podaljša do 31. 5. 2022. Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec mora o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti, ter v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Za čas odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače v višini 80% osnove iz 137/8 ZDR-1. Osnova je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delodajalec lahko uveljavlja refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), razlog odsotnosti 13 - bolezen do 3 dni. Delodajalci lahko zahtevke za refundacijo vložijo v elektronski obliki najpozneje do 31. 5. 2022. UPOKOJENCI BODO LAHKO DELALI VEČ Interventni zakon zaradi pomanjkanja delovne sile Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela rešuje posledice obsežne bolniške odsotnosti zaposlenih ter odsotnosti zaradi odrejenih karanten. Zakon določa, da se pomanjkanje delovne sile začasno omili s povečanim obsegom občasnega in začasnega dela upokojencev. ZUTD določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Z Zakonom o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1) pa se upokojencem dovoli, da v koledarskem mesecu opravijo največ 90 ur začasnega ali občasnega dela oziroma tudi največ 120 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1080 ur. Ukrep bo veljal do 31. decembra 2022. DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI, PREJETE PO INTERVENTNIH ZAKONIH Pomoči, prejete po interventnih ukrepih in njihova obravnava v davčnem obračunu za leto 2021 Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju). SAMOSTOJNI PODJETNIKI Pomoč po interventnih zakonih, ki se v davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) vključujejo v prihodke in izvzamejo iz prihodkov: 1. Mesečni temeljni dohodek (MTD) Mesečni temeljni dohodek je oproščen vseh davkov in prispevkov (6.odstavek 88. člena ZZUOOP in 6. odstavek 34. člena ZIUZEOP). V skladu s tem v okviru točke 2.8, zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Mesečni temeljni dohodek je tako potrebno vključiti v prihodke (zaporedno številko 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej. Zavezanci, ki obračunavajo davek na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v davčnem obračunu za leto 2021, MTD vključijo v prihodke, vendar ga ne izvzamejo v točki 20.8. Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar mesečni temeljni dohodek vračajo, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2021 (torej tudi ne v zaporedno številko 1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo. 2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka Delno povračilo izgubljenega dohodka je oproščeno vseh davkov in prispevkov (5.odstavek 93. člena ZZUOOP). V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Povračilo izgubljenega dohodka je tako potrebno vključiti v prihodke (zaporedna številka 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej. SAMOSTOJNI PODJETNIKI IN PRAVNE OSEBE Pomoč po interventnih zakonih, ki se v davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) ali v davčnem obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) vključujejo v prihodke in ne izvzamejo iz prihodkov: 1.Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov 2.Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo 3.Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa 4. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo 5. Krizni dodatek 6. Pomoč za financiranja regresa za letni dopust za leto 2021 7. Pomoč za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje 8. Povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije DAVČNI OBRAČUN – SAMOSTOJNI PODJETNIKI Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti Obračun zavezanec predloži na obrazcu DDD v elektronski obliki preko sistema eDavki. V obračunu izpolni ustrezne obrazce (dele prilog) glede na način ugotavljanja davčne osnove v tekočem davčnem obdobju (običajno je to koledarsko leto). Zavezanec, ki želi v tekočem letu spremeniti način ugotavljanja davčne osnove, mora v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo koledarsko leto označiti izbrani način ugotavljanja davčne osnove (polje VII). Plačilo davka po obračunu Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora razliko med akontacijo dohodnine (med letom plačanih obrokov) in dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Ta dohodnina od dohodka iz dejavnosti se ne všteva v letno davčno osnovo (je dokončen davek). Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, mora razliko med predhodno akontacijo dohodnine (med letom plačanih obrokov) ter akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Ta akontacija dohodnine se pri določitvi poračuna obveznosti iz naslova dohodnine na letnem nivoju odšteje od odmerjene dohodnine. S predložitvijo novega obračuna se spremenijo tudi zneski predhodnih akontacij oz. akontacij za tekoče obdobje, zato se po predložitvi obračuna spremenijo tudi akontacije, ki so bile do tedaj že plačane na podlagi predhodnega obračuna (na primer za mesec januar in februar). Zavezanec mora v primeru, da so obroki akontacije po novem obračunu višji, razliko v višini obroka za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije (primer: če je obračun za preteklo koledarsko leto predložen v mesecu marcu, mora zavezanec razliko za obrok akontacije za januar in februar plačati hkrati s plačilom obroka (novega) za marec do 10.aprila. V primeru, da je višina akontacij na podlagi novega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo (ali pobotajo z morebitnim davčnim dolgom zavezanca) v 30-tih dneh po predložitvi novega obračuna. Akontacija dohodnine se plača na prehodni davčni podračun - proračun države SI56 0110 08881000030, referenca: SI19 DŠ-40002. Predložitev obračuna po izteku roka Zavezancu, ki iz opravičljivih (nepredvidljivih in neodvrnljivih) razlogov ne more predložiti obračuna v predpisanem roku, lahko davčni organ, na njegov predlog, dovoli predložitev obračuna po izteku predpisanega roka. Zavezanec mora v predlogu izkazati opravičljive razloge. Predlog zavezanec vloži najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna. Tako predložen obračun se šteje za pravočasnega. Vir: FURS DAVČNI OBRAČUN – PRAVNE OSEBE Obračun davka od dohodkov pravnih oseb Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ter po načelu samoobdavčitve in sicer na podlagi obračuna, ki ga praviloma sestavi za koledarsko leto. Zavezanec pa lahko obvesti davčni organ, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer tako izbrano obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev. Zavezanec za predložitev obračuna DDPO je pravna oseba domačega ali tujega prava, ki je: − rezident RS in mora obračunati davek od vseh dohodkov (z virom v Sloveniji in v tujini) ali − nerezident RS, ki je v Sloveniji zavezan za obračun in plačilo davka od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji. Obračun DDPO mora oddati tudi zavezanec, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (npr. zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.), tudi če v celoti ugotavlja dohodke iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti. Zavezanec predloži obračun DDPO na obrazcu DDPO v elektronski obliki preko sistema eDavki. Zavezanec mora obračun DDPO za preteklo koledarsko leto predložiti najpozneje v treh mesecih po poteku koledarskega leta (najpozneje do 31. marca, za leto 2021 najpozneje do 30. aprila 2022), oziroma v treh mesecih po preteku poslovnega leta za preteklo poslovno leto, če je zavezanec izbral za svoje davčno obdobje poslovno leto, ki je različno od koledarskega in je o tem obvestil davčni organ. V primeru prehoda davčnega obdobja (iz koledarskega leta v poslovno leto ali obratno) mora zavezanec prav tako oddati obračun za prehodno obdobje (ki je krajše od 12 mesecev) v treh mesecih po koncu tega prehodnega obdobja. Posebnosti pri sestavljanju in predlaganju obračuna DDPO veljajo tudi za zavezanca, ki se statusno preoblikuje ali pa se pri njem začne postopek prisilne poravnave oziroma za zavezanca, nad katerim se začne insolvenčni postopek (stečaj, likvidacija) oziroma preneha s poslovanjem. Zakonski roki za predložitev obračuna v teh primerih so različni in praviloma krajši od treh mesecev po poteku obdobja, za katerega se sestavi davčni obračun. Zavezanec, ki želi v tekočem letu spremeniti način ugotavljanja davčne osnove, mora v obračunu DDPO za preteklo koledarsko leto, v splošnih podatkih v prilogi 1 obračuna označiti spremembo. Plačilo davka po obračunu V obračunu se izračuna davek, od katerega se odštejejo obroki akontacije, ki so bili obračunani in plačani za obdobje obračuna. Razliko za doplačilo davka mora zavezanec plačati v 30-tih dneh po predložitvi obračuna, če pa je znesek med obdobjem plačanih obrokov akontacije višji od davčne obveznosti po obračunu, dobi zavezanec preveč plačane akontacije vrnjene (ali se pobotajo v primeru davčnega dolga) prav tako v 30-tih dneh po predložitvi obračuna. S predložitvijo novega obračuna se spremenijo tudi zneski akontacij za tekoče obdobje, zato se po predložitvi obračuna spremenijo tudi obroki akontacije za tekoče obdobje, ki so bile do tedaj že plačane na podlagi predhodnega obračuna (obroki akontacije za mesec januar in februar). Zavezanec mora v primeru, da so obroki akontacije po novem obračunu višji, razliko v višini obroka za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije (primer: če je obračun za preteklo koledarsko leto predložen v mesecu marcu, mora zavezanec razliko za obrok akontacije za januar in februar plačati hkrati s plačilom obroka (novega) za mesec marec do 10. aprila. Če je višina akontacij na podlagi novega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo (ali pobotajo z morebitnim davčnim dolgom zavezanca) v 30-tih dneh po predložitvi novega obračuna. Vir: FURS INFORMACIJE UKINJANJE UKREPOV PO ODLOKIH KORONAVIRUS Ukinitev izpolnjevanje PCT pogoja, brezplačnega testiranja za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Odloki, povezani z ukrepi s koronavirusno boleznijo so prenehali veljati oziroma veljajo samo še za nekatere dejavnosti. Veljavni ukrepi od 21.2.2022 Po Odloku o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur.l.22/2021 z dne 19.2.2022) so še vedno določeni naslednji ukrepi: − razkuževanje rok in prostorov skladno s priporočili NIJZ − redno prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost − varnostna razdalja − uporaba zaščitne maske (kirurške maske tipa II ali IIR, maske tipa FFP2 ali maske tipa FFP3) na javnih krajih oziroma prostorih (tudi javni potniški prevoz in žičniške naprave), z izjemo gostov sedečih za mizo v gostinski dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač ter otrok do dopolnjenega 6 leta starosti. Pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih je uporaba zaščitne maske priporočljiva (in ne več obvezna), če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj vsaj 1,5 metra − obvezno je obvestilo na vhodu v poslovne prostore, gostinske lokale, salone glede nošenja mask in razkuževanja rok. − za vse dejavnosti je potrebno upoštevati priporočila NIJZ v zvezi s preprečevanjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 objavljena na spletni strani NIJZ (v pripravi delne posodobitve) − izpolnjevanje pogoja PCT v nastanitvenih objektih dejavnosti zdravstva, pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, in zavodih za prestajanje kazni zapora oziroma prevzgojnem domu − ob sumu ali potrjenem primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2 morajo osebe s potrjeno okužbo v izolacijo V primeru okužbe se mora oseba z dokazilom o pozitivnem rezultatu samotestiranja s HAG (fotografija s priloženim osebnim dokumentom ali ploščica v zaščitni vrečki), naročiti na test HAG pri izvajalcu testiranja. V tem primeru je testiranje brezplačno. Testiranje je brezplačno tudi, ko oseba želi prekiniti izolacijo med 7. in 10. dnem. V tem primeru, se naroči na test HAG po predhodno opravljenem (negativnem) testu HAG za samotestiranje. Če je HAG test 7. dan ponovno pozitiven, oseba nadaljuje z izolacijo in lahko ponovi testiranje HAG do konca 10. dneva. Podano je tudi priporočilo o samotestiranju 7 dni po zadnjem tveganem stiku z okuženo osebo v skupnem gospodinjstvu. Prenehanje veljavnosti ukrepov Na podlagi epidemioloških razmer povezanih z nalezljivo boleznijo COVID-19, se od 21.2.2022 dalje ukinja: − izpolnjevanje in preverjanje pogoja PCT v večini storitvenih dejavnostih za stranke in zaposlene − omejitev delovnega časa gostinskih lokalov − brezplačno presejalno testiranje HAG − samotestiranje v večini storitvenih dejavnostih, šolah − omejitve pri številu ljudi v storitvenih dejavnostih (lokalih, trgovinah,…) − prepoved javnih prireditev, slavij, praznovanj, poročnih slovesnosti,… − omejitve pri zbiranju ljudi − omejitve pri izvajanju kulturnih in športnih dejavnosti …. − karantena za osebe v primeru tveganega stika z okuženim s koronavirusom ( ostaja pa priporočilo, da se oseba sedem dni od zadnjega tesnega stika z okuženim testira, v obdobju 14 dni od stika pa naj se izogibajo nenujnim stikom z drugimi). − pogoj PCT (prebolevnost, cepljenost, testiranje) ob vstopu v Slovenijo − napotitev v karanteno na domu ob vstopu v Slovenijo. Pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih je uporaba zaščitne maske priporočljiva (ni obvezna), če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj vsaj 1,5 metra Pri prihodu iz tretjih držav v Slovenijo pa so še vedno v veljavi priporočila EU o začasni omejitvi nenujnih potovanj, ki se izvajajo na zunanji schengenski meji. Na podlagi teh priporočil je potovanje iz nenujnih razlogov v EU omogočeno vsem polno cepljenim osebam in vsem osebam, ki prihajajo iz držav, objavljenih na spletni strani EU. SAZOR – NADOMESTILO ZA RAZMNOŽEVANJE AVTORSKIH DEL Novo nadomestilo za poslovne subjekte, ki imajo fotokopirni stroj Nekatera podjetja in samostojni podjetniki so že prijeli poziv k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR GIZ k.o., ki ima na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino pravico za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov. Osnova licenčne pogodbe je podpisan Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del (Ur.l. 194/2021 z dne 10. 12. 2021), ki določa obveznost plačevanja nadomestil za razmnoževanje in distribucijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov. Vsebina sporazuma Sporazum določa pogoje uporabe v primeru fotokopiranja avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov pri opravljanju gospodarske dejavnosti, tarifo za tovrstno uporabo avtorskih del in druga vprašanja v zvezi z reproduciranjem avtorskih del v primeru njihovega fotokopiranja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Nanaša se na mehanično kopiranje, ko se fotokopira fizično delo in nastane fizična kopija (npr. na papirju). Zavezanci za plačilo nadomestila po sporazumu Zavezanci za plačilo nadomestila so vsi, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje hkrati: − pravne in fizične osebe, ki so organizirane kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, − imajo zaposleno najmanj eno osebo, − opravljajo pridobitno dejavnost na območju Republike Slovenije in − posedujejo napravo, ki omogoča fotokopiranje (ali jo imajo v svojih osnovnih sredstvih, jo najemajo ali z njo razpolagajo na katerikoli drugi podlagi), ali naročijo fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja. Nadomestila ne plačujejo: Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki ne posedujejo naprave, ki omogoča fotokopiranje, tovrstne naprave nimajo v svojih osnovnih sredstvih, je ne najemajo in z njo ne razpolagajo na katerikoli drugi podlagi, ali ne naročajo fotokopiranja pri izvajalcu izven podjetja, ne postanejo zavezanci po tem sporazumu. To dejstvo se izkazuje z izjavo, združenje SAZOR pa lahko preverja resničnost te izjave. Tarifa nadomestil V Prilogi 1 Skupnega sporazuma je določena razvrstitev dejavnosti v tri skupine glede na delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo. Tarifa je oblikovana v treh višinah, in sicer: − nizka tarifa: za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko nižjim od 5 odstotnih točk od povprečja − srednja tarifa: za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo do +/- 5 odstotnih točk od povprečja − visoka tarifa: za dejavnosti, v katerih je delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo višji od 5 odstotnih točk od povprečja št. zaposlenih / podjetje 1-10 11-51 21-250 251-500 501-1000 Nad 1000 Nizka tarifa / podjetje na leto Srednja tarifa / podjetje na leto Visoka tarifa / podjetje na leto 4 19 75 150 236 273 6 27 108 220 334 390 12 57 320 675 1062 1365 Dodatki k tarifi nadomestil: I. Postopna uveljavitev tarife, in sicer: − v prvem letu v višini 50% predlagane tarife, − v drugem letu v višini 75% predlagane tarife, − v tretjem letu v višini 90% predlagane tarife. II. Za podjetja, ki zaradi ukrepov države za preprečevanje širjenja koronavirusa ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo bistveno omejeno, se dogovori izjema od obveznosti plačevanja honorarja po skupnem sporazumu za čas veljavnosti tovrstnih ukrepov. Tarifa se za to obdobje ne plačuje. III. Dodaten 20% popust za subjekte, ki pristopijo k sklenitvi licenčne pogodbe v enem mesecu od poziva Združenja SAZOR k podpisu licenčne pogodbe SAZOR SAZOR GIZ k.o. je Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, ki jih kolektivno upravlja na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ter Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). SAZOR omogoča uporabnikom, torej podjetjem, izobraževalnim ustanovam in javni upravi dostop do varovanih avtorskih del, ki jih potrebujejo za svoje delo. Z organizacijami ali njihovimi krovnimi združenji sklepa sporazume, na podlagi katerih lahko ta razmnožujejo in distribuirajo avtorska dela. Prejeta nadomestila za reprodukcijo varovanih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov SAZOR deli avtorjem in založnikom. Sporazum SAZOR - GZS Združenje Sazor in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta decembra 2021 podpisala Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del (Ur.l. 194/2021 z dne 10. 12. 2021), ki določa obveznost plačila avtorskega honorarja v zvezi z reproduciranjem avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru fotokopiranja preko obsega iz 50. člena Zakona o avtorski pravici in sorodnih pravicah (ZASP) pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Reproduciranje (fotokopiranje) je temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna (Bernska konvencija, InfoSoc direktiva EU) kot slovenska zakonodaja, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ter Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Z vključitvijo v pogajanja je GZS želela preprečiti sprejetje nesorazmerno visoke tarife ali določitve novih administrativnih obremenitev podjetjem. V nasprotnem primeru bi namreč SAZOR lahko na podlagi zakonodaje sam uveljavil začasno tarifo, na višino pa gospodarstvo ne bi imelo vpliva. Začetna izhodišča SAZOR-ja so bila tudi do desetkrat višja kot so zdaj določeni v sporazumu. Vsebina sporazuma in tarifa se je oblikovala skupaj s predstavniki gospodarstva, ki so izborili najboljše možne pogoje za gospodarstvo, vključno z minimalnimi administrativnimi obremenitvami. OZS NASPROTUJE PLAČEVANJU NADOMESTIL ZA FOTOKOPIRANJE Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so obravnavali obveznost plačila nadomestil za fotokopiranje avtorskih del, ki izhaja iz Skupnega sporazuma o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, in taki obveznosti ostro nasprotujejo. Nesprejemljivo je, da obrtnike in podjetnike že samo posedovanje naprave za fotokopiranje zavezuje k plačevanju dajatve oziroma nadomestila za fotokopiranje avtorskih del, čeprav jo uporabljajo izključno za razmnoževanje internih dokumentov. Nedopustno je, da se gospodarstvo dodatno obremenjuje z novimi obveznostmi in nadomestili. OZS je sicer v preteklosti že večkrat podala zahtevo, da se dajatve s področja avtorskega prava plačuje preko ene položnice na en račun, kasneje pa naj si kolektivne organizacije, ki zastopajo različne avtorje, zneske med sabo razdelijo same. Člane upravnega odbora OZS je zmotilo tudi dejstvo, da je Skupni sporazum v imenu celotnega gospodarstva podpisala Gospodarska zbornica Slovenije. OBVESTILO O LETNEM DOPUSTU Pisno obvestilo do 31. marca Delodajalec mora delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najpozneje do 31. marca 2022. Pri odmeri letnega dopusta je potrebno upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kolektivne pogodbe, splošne akte delodajalca, v kolikor jih ima in delavčevo pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi zakonskih določb mora delodajalec pri odmeri letnega dopusta upoštevati še: – predpisano trajanje letnega dopusta (minimalni letni dopust), – dodatni letni dopust, – pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta, – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta. Trajanje letnega dopusta Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, četudi delavec dela skrajšan delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca: – 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden, – 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden, – 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden. Zakon o delovnih razmerjih (159.člen ZDR-1) določa, da imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta delavci: − starejši od 55 let (197. člen) − invalid z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, − delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, − delavec z otrokom do 15 let starosti, Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti (194. člen) ima pravico do dodatnih sedem dni letnega dopusta. Daljše trajanje letnega dopusta se v skladu z določbo 160. člena ZDR-1 lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Izraba letnega dopusta Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. V odmero letnega dopusta se torej ne vštevajo prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe, drugi primeri opravičene odsotnosti. Če je delavec med letom zamenja delodajalca, ima pri vsakem delodajalcu pravico izkoristiti le sorazmerni del dopusta za tekoče leto. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavcu za vsak mesec v koledarskem letu pripada 1/12 dopusta. Čeprav je delodajalec delavcu do 31. marca tekočega leta predal odmero, koliko dni letnega dopusta mu pripada, lahko ob prekinitvi sodelovanja za tega delavca pripravi nov izračun za letni dopust. V primeru, ko delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje po tem datumu, je najbolje, da delodajalec delavca o sorazmernem delu dopusta obvesti ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru, ko delavec službo zamenja, sorazmernega dela dopusta pa pri prvem delodajalcu še ni izkoristil, se lahko s starim delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljeni dopust, vendar le v primeru, če do izteka pogodbe o zaposlitvi – v odpovednem roku oziroma še pred tem – pri njem ni mogel izkoristiti sorazmernega dela dopusta. Za neizrabljen letni dopust delavec lahko dogovori z novim delodajalcem. Če je delavec pri delodajalcu do izteka pogodbe o zaposlitvi že v celoti izrabil odmerjen letni dopust za tekoče leto, delodajalec zaradi tega ne more zahtevati nobenega nadomestila. Delavec lahko vedno izkoristi le cele dneve dopusta, ob obračunu števila dni dopusta za vsak koledarski mesec z dvanajstinami pa se najmanj pol dneva dopusta vedno zaokroži navzgor. Prav tako se lahko pri dveh različnih delodajalcih razlikuje število dni dopusta zaradi zahtev delovnega mesta, internih aktov, kolektivne pogodbe ali razporeditve delovnih dni. Pri enem delodajalcu ima lahko delavec predvidenih več dni dopusta kot pri drugem, v vsakem primeru – tudi če dela za krajši delovni čas od polnega – pa ima pravico do najmanj štirih tednov dopusta. KORIŠČENJE DOPUSTA IZ 2020 IN 2021 Koriščenje dopusta iz leta 2020 1. 4.2022, dopusta iz leta 2021 do 31.12.2022 Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. V primerih, ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, se letni dopust lahko prenese do 31. decembra naslednjega leta. Prenos dopusta v naslednje leto (brez dovoljenih izjem) ni mogoč, prav tako ni mogoče, da bi se delavec letnemu dopustu odpovedal ali se dogovoril za denarno nadomestilo namesto koriščenja. Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic (163. člena ZDR-1). Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa. Koriščenje dopusta po PKP10 PKP10, Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), Ur.l.206/2021 z dne 29.12.2021 določa možnost daljšega referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta. Po zakonu je dovoljena izraba letnega dopusta za leto 2020 do 1. aprila 2022, izraba letnega dopusta za leto 2021 pa do 31. decembra 2022. UKREPI ZARADI DVIGA CEN ENRGENTOV Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, določa da bodo do pomoči zaradi visokih cen energentov upravičene fizične in pravne osebe, ki so bile ustanovljene najkasneje 1. decembra 2021 in so se jim stroški energije v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom povišali za 40 %. Upravičenci bodo morali izjave predložiti na FURS do 15. aprila 2022. Pomoč bo upravičencem izplačana v enkratnem znesku do 5. maja 2022, naknadno pa bo v letu 2023 upravičenost do prejete pomoči ugotavljala Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer po objavi letnih poročil za leto 2022. Iz prvotnega predloga zakona so bili črtani trije pogoji za pridobitev pomoči, in sicer: − da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, 5 zaposlenih, − da morajo stroški energije v poslovnih odhodkih znašati 5 %, − da morajo stroški energentov v letu 2019 znašati vsaj 10.000 €. Spremenil se je tudi odstotek povišanja stroškov energije v letu 2022 v primerjavi z letom 2021. Po zakonu se ukrep spreminja v splošni ukrep brez elementov državnih pomoči. POROČANJE O ODPADKIH V skladu z uredbo o odpadkih morajo izvirni povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci obdelave odpadkov Agenciji za okolje predložiti letno poročilo o odpadkih najkasneje do 31. marca 2022. Izvirni povzročitelji odpadkov (iz 29. člena Uredbe) morajo predložiti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi (poročilo ODP-nastajanje). SEKCIJE GRADBINCI Strokovno srečanje gradbincev, kleparjev krovcev in inštalaterjev-energetikov Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije organizira dvodnevno strokovno srečanje v petek in soboto − − 18. in 19. marca 2022 v hotelu Slovenija, kongresni center Portus, Portorož Program za vse sekcije v skupnem delu 18.3.3022novi Gradbeni zakon − vpliv spremembe cen materialov na trgu na ceno pri gradbeni in podjemni pogodbi Program po sekcijah in prijava na srečanje je objavljen na spletni strani OZS. Na srečanju bodo podeljeni tudi Znaki odličnosti v gradbeništvu. VPIS IMENIK VODIJ DEL / GRADNJE ZA NOSILCE DEJAVNOSTI Nosilci obrtne dejavnosti na področju gradbeništva, elektroinštalacij in strojnih inštalacij ne zamudite priložnosti vpisa v imenik vodij gradnje pri OZS do 31.5.2022 vpišete Gradbeni zakon ( Ur.l.199/2021 z dne 22.12.2021) določa pogoje in zahteve za opravljanje dejavnosti, ki se bo začel uporabljati 1. junija 2022. Ključne novosti zakona: − uporablja se za celotno dejavnost gradbeništva (gradnja zahtevnih in enostavnih objektov-tudi hiš, elektro in strojne inštalacije, gradnja cest, mostov, kleparstvo in krovstvo, rušenje in zemeljska dela, fasaderstvo, vgrajevanje − − − − zunanjega stavbnega pohištva, vgrajevanje požarnega stavbnega pohištva, storitve z gradbeno mehanizacijo) pogoje mora izpolnjevati izvajalec in tudi podizvajalec za dejavnosti, za katere ni mogoče pridobiti obrtnega dovoljenja (npr. vgrajevanje stavbnega pohištva, zemeljska in rušitvena dela, ) svetujemo, da pristopite k izpitu za gradbenega delovodja oz. ustreznem mojstrskem izpitu. ne uporablja se za dejavnosti, ki ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev: mehanska odpornost in stabilnost, požarna varnost, zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in raba obnovljivih virov (steklarska, slikopleskarska, notranje stavbno pohištvo) namesto dosedanjega naziva »vodja del«, se uvaja naziv »vodja gradnje«. Ohrani se pridobljene pravice že vpisanih v vse imenike, tudi glede vodij del. Izvajalec del mora imeti zaposlenega vodjo gradnje za polni delovni čas. Do 31. decembra 2022 je podaljšano prehodno obdobje za izvajalce, ki so na dan začetka uporabe trenutno še veljavnega GZ (to je 1.6.2018) opravljali dejavnost gradbeništva in ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti po tem zakonu, glede polno zaposlenega vodje gradnje. Poslovni subjekti, ki ste bili registrirani pred 1.6.2018 velja, da lahko do 31.12.2022 za vodjo gradnje najamete zunanjega delavca (podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas), po tem datumu bo moral biti vodja gradnje zaposlen s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. − Za poslovne subjekte, ki se bodo registrirali za gradbene dejavnosti po 1.6.2022 bo vpis v ustrezen imenik (mojstri pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, gradbeni delovodje z opravljenim strokovnim izpitom pri Gospodarski zbornici Slovenije, inženirji z opravljenim strokovnim izpitom pri Inženirski zbornici Slovenije) potreben že pred začetkom opravljanja dejavnosti − za vodenje celotne ali pretežnega dela gradnje zahtevnega ali manj zahtevnega objekta je potrebno zaposliti inženirja z ustreznega področja za polni delovni čas. Za izvajalce del na gradbenih objektih na področju splošnega in specializiranega gradbeništva, inštalacij in drugih zaključnih del v stavbah (tako novogradnje kot obnovitvena dela, popravila, vzdrževanje …), se pogoji za opravljanje del zaostrujejo. Predvidoma bo v prihodnje ustrezen mojstrski izpit ali izpit za gradbenega delovodjo minimalni pogoj za nadaljnje opravljanje gradbene dejavnosti, predvsem na novogradnjah, pa tudi pri izvajanju vzdrževalnih del. Opravljanje mojstrskega izpita je tudi pridobitev stopnje uradno priznane srednje strokovne izobrazbe, tako da se priporoča vsem, ki so usmerjeni na izvajanje posamezne dejavnosti (zidarski mojster, tesarski mojster, mojster inštalater strojni/ elektro …), za vse preostale, ki so širše usmerjeni na izvajanje več različnih vrst gradbenih in zaključnih del, pa je primernejše opravljanje izpita za gradbenega delovodjo. Vpis v imenik pri OZS V skladu z GZ se lahko v imenik pri OZS 2022 vpiše posameznik, ki opravlja gradbeno dejavnost in izpolnjuje pogoje za vodjo gradnje / del. Posebni primeri: − Izpolnjevanje pogojev za izvajalca del (vpis v imenik) ni potrebno za izvajanje tistih zaključnih gradbenih del, ki nimajo pomembnega vpliva na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, opredeljene v členih od 25. do 34. Gradbenega zakona ( mehanska odpornost in stabilnost, zaščita pred hrupom, varnost pri uporabi, varčevanje z energijo, …). Dela, ki lahko spadajo pod zaključna dela, za katere pogojev ni treba izpolnjevati, so npr.: oblaganje tal in sten, steklarska in pleskarska dela in druga razna manjša zaključna gradbena dela, s poudarkom, da je tudi pred izvajanjem teh del treba na vsakem objektu posebej preveriti ali morebiti ne vplivajo na predpisane bistvene zahteve. − Izpolnjevanje pogoja za izvajalca del (vpis v imenik) je potrebno za izvajanje tistih zaključnih gradbenih del, ki pomembno vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte (npr. keramičarska dela, kadar se npr. polagajo ploščice v bazenih…, pleskarska dela, kadar se nanašajo požarni premazi, …) − Izvajalce TGM (storitve z gradbeno mehanizacijo) opozarjamo, da dejavnosti ne morete opravljati zgolj na osnovi dejavnosti 43.120 Zemeljska pripravljalna dela, ampak je obvezen vpis tudi dejavnosti 43.990 Druga specializirana gradbena dela - storitve z dvigali in drugo gradbeno mehanizacijo, za kar je nujno potreben vpis v obrtni register in vpis v imenik vodij del (samo do 31. 5. 2022!). Pogoj za vpis v imenik je izpolnjen, če vodja gradnje (vodja del)l: − opravil mojstrski izpit s področja gradbenih dejavnosti ali − če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo obrtne dejavnosti in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v imenik vodij del pri OZS Nosilci obrtne dejavnosti za katere zakon velja, se morajo najpozneje do 31. maja 2022 vpisati v imenik vodij gradnje (imenik vodij del) pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. To velja sicer že nekaj let, a se številni še niste vpisali. Pred oddajo vloge za vpis v imenik pri OZS je na Območni-obrtno podjetniški zbornici Idrija preveriti, če imate: − pridobljeno obrtno dovoljenje in − usklajene dejavnosti v obrtnem registru z Uredbo o obrtnih dejavnostih, ki je bila sprejeta v letu 2013). Vlogi za vpis v imenik je potrebno predložiti: − dokazilo o državljanstvu (kopija osebnega dokumenta), − spričevalo o mojstrskem izpitu ali potrdilo o vpisu v Obrtni register, če zaproša za vpis kot nosilec dejavnosti, − dokazilo o zaposlitvi, − dokazilo o urejenem zavarovanju odgovornosti za škodo v skladu z določili GZ (zavarovanje mora vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 €), − dokazilo o plačani vpisnini (stroški postopka so navedeni na vlogi) NPK UPRAVLJALEC MOBILNIH DVIGAL Z opravljeno NPK upravljalec mobilnih dvigal do vpisa v imenik vodij gradnje Nov Gradbeni zakon od izvajalcev zahteva, da se vpišejo v imenik vodij gradnje. Do 31.5.2022 se v imenik lahko vpišete, če imate pridobljeno obrtno dovoljenje za dejavnost, za katero se vpisujete v imenik. Za opravljanje storitev z dvigali in drugo gradbeno mehanizacijo, ki spada v dejavnost 43.990 Druga specializirana gradbena dela, je potrebna ustrezna poklicna izobrazba, na osnovi katere se pridobi obrtno dovoljenje, ki je pogoj za vpis v imenik vodij del / gradnje. Ljudska univerza v Ajdovščini organizira nacionalno poklicno kvalifikacijo za upravljalca mobilnih dvigal, na podlagi katere boste lahko pridobili obrtno dovoljenje. Priprave za pridobitev NPK upravljalec mobilnih dvigal bo izvedena v marcu, izpit pa v aprilu. Tako, da boste imeli dovolj časa, da pridobite Obrtno dovoljenje in se vpišete v imenik vodij gradnje. Pogoji za pristop k pridobitvi te nacionalne poklicne kvalifikacije so: − najmanj srednja poklicna izobrazba (3 leta šolanja) ali NPK Voznik/voznica v cestnem prometu oziroma temeljna kvalifikacijo za voznika, − specialistični zdravniški pregled za vid, sluh, koncentracijo in za delo na višini, − vozniški izpit C-kategorije. Prijave: na spletni strani Ljudske univerze Ajdovščina Informacije: Helena Furlan, Ljudska univerza Ajdovščina, Stritarjeva 1a, 5270 Ajdovščina, tel: 05 366 47 53, 041 437 785, e-naslov: helena.furlan@luajdovscina.si KOVINARJI IN PLASTIČARJI Strokovno srečanje kovinarjev in strokovno srečanje plastičarjev Sekcija kovinarjev in sekcija plastičarjev pri OZS organizirata strokovno srečanje plastičarjev in 30. strokovno srečanje kovinarjev, namenjeno izobraževanju in druženju 1.in 2. aprila 2022 v resortu Adrija, hotel Convent, Ankaran Program in prijavnica sta objavljena na spletni strani OZS. PRVOZNIKI Od 21. maja 2022 bo licence skupnosti za mednarodni prevoz blaga potrebna tudi za vozila, katerih največja dovoljena masa znaša od 2,5 do 3,5 t. Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) določa pogoje in način opravljanja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu. Licenca je dovoljenje za izvajanje prevozov potnikov in blaga v notranjem cestnem prometu. Pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v mednarodnem cestnem prometu se pridobi z licenco Skupnosti. Licenca Skupnosti velja tudi za izvajanje prevozov v notranjem cestnem prometu. V skladu z evropsko Uredbo 2020/1055 bo od 21. maja 2022 za prevoz blaga z vozili ali s kombinacijo vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 2,5 tone, potrebna licenca. Do 20.5.2022 je licenca obvezna le za vozila, težja od 3,5 tone. Za opravljanje prevozne dejavnosti je potrebno izpolnjevati spodaj navedene pogoje: 1. Pogoj glede sedeža podjetja Zaradi preprečevanja pojava tako imenovanih slamnatih podjetij ter zagotavljanja poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev so podrobneje opredeljeni pogoji glede sedeža podjetja. V Sloveniji je to delno že urejeno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu in Pravilnikom o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Podjetje mora imeti prostore, v katerih lahko dostopa do izvirnikov svoje temeljne poslovne dokumentacije, zlasti prevoznih pogodb, dokumentov o vozilih, računovodskih dokumentov, kadrovske dokumentacije, dokumentacije s podatki o času vožnje in počitka itd. Vozila se morajo vrniti v enega od operativnih centrov v matični državi najpozneje v osmih tednih. 2. Pogoj glede števila zaposlenih voznikov Podjetje mora imeti število vozil in voznikov sorazmerno z obsegom prevozne dejavnosti. V pravilniku so podrobneje opisani pogoji glede administrativnega osebja, opreme in dosegljivosti. V Nacionalni elektronski register bodo vse države članice vnašale tudi podatke o številu zaposlenih v podjetju na dan 31. decembra preteklega leta. 3. Ugled Dostop do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika je omogočen samo podjetjem, ki imajo dober ugled, pri čemer se preverja tudi izvršne direktorje oz. vse zakonite zastopnike podjetij, ter kot do zdaj ugled upravljavcev prevozov. 4. Finančna sposobnost Pri izpolnjevanju pogoja glede finančne sposobnosti so pogoji za lažja vozila nižji, kot za vozila nad 3,5 tone. Podjetje mora dokazati, da ima vsako leto na voljo kapital in rezerve, in sicer 9.000 € za prvo vozilo in 5.000 € za vsako dodatno vozilo, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ter 900 € za vsako dodatno vozilo, katerega masa presega 2,5 tone, vendar ne presega 3,5 tone. Podjetja, ki opravljajo dejavnost prevoznika izključno z lažjimi vozili, morajo imeti na voljo kapital in rezerve, ki skupaj znašajo vsaj 1.800 € za prvo vozilo in 900 € za vsako dodatno vozilo. 5. Strokovna usposobljenost Pogoj glede strokovne usposobljenosti ostaja enak. Podjetje mora imenovati upravljavca prevozov, ki ima opravljen izpit za opravljanje prevozov blaga v mednarodnem cestnem prometu. Cene licenc za opravljanje prevozov Odredba o določitvi cene licenc in dovolilnic za opravljanje prevozov v cestnem prometu ( Ur.l. 26/2022 z dne 25.2.2022) določa ceno licenc in dovolilnic za opravljanje prevozov v cestnem prometu ter ceno drugih postopkov, ki jih na podlagi javnega pooblastila izvaja izdajatelj licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Vrsta dokumenta oziroma postopka Odločba o podelitvi licence in certifikat licence Izvod licence za vozilo Odločba o spremembi licence z novimi listinami Dvojnik izvoda licence Dvojnik certifikata licence CENA EUR 215,00 61,00 107,00 22,00 50,00 Potrdilo za voznika državljana nečlanice EU Oznaka za avto-taksi vozila: avto-taksi nalepka Sprememba upravljavca Prenos izvoda licence Sprememba registrske številke - evidentiranje Potrdilo za prevoz oseb z avtobusom za lastne potrebe CEMT dovolilnica Dovolilnica Mesečna CEMT dovolilnica 13,00 20,00 13,00 11,00 11,00 22,00 303,00 7,00 25,00 Cene veljajo od 26.2.2022. PRISPEVKI IN DAVKI PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; pri čemer DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev, tako da, združite obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu: IBAN SI56 01100-8881000030 Referenca SI19 DŠ-99996 SI56 01100-8882000003 SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 DŠ-99996 namen akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) Prispevki PIZ Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. Samozaposleni in družbeniki lahko plačujejo prispevke z enim e-računom Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je uvedla plačevanje obveznosti na podlagi e-računa za družbenike in samozaposlene in so sami dolžni obračunavati prispevke za socialno varnost, lahko pa se še vedno uporablja način plačevanja obveznosti, kot doslej. V primeru, da se zavezanec za plačilo prispevkov odloči za poenostavitev plačevanja mora pri svoji spletni banki prijaviti na prejem e-računa. FURS je v Registru izdajateljev e-računov vpisan z nazivom Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije, naslov Šmartinska cesta 055, 1000 Ljubljana, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja e-računa« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. Z oddano prijavo se šteje, da se zavezanec strinja tudi s Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z eračunom. FURS bo takšnemu zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog bo FURS poslal zavezancu (preko njegove banke) v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v pdf obliki. E-računi bodo poslani bankam, zavezanec pa bo lahko do njih dostopal prek svoje spletne banke, kjer bo lahko predizpolnjen plačilni nalog tudi potrdil in s tem neposredno poravnal znesek obveznosti. Zavezanec bo na ta način vsak mesec na enem eračunu plačal vse štiri prispevke za socialno varnost: PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. Obračune je treba preko eDavkov predložiti do 15. v mesecu, zneske pa poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. E-račun bo izdan po predložitvi obračuna. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2021 je 1.969,59€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.181,75€ (60% x 1.969,59€), najvišja pa 6.893,57€ (3,5 kratnik PP 2021 = 3,5 x 1.969,59€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2022 dalje so v višini 451,41€, najvišji pa 2.633,34€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1. Od 1.1.2021 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 40,00€ in sicer 10,00€ (povprečna plača oktober 2021 = 1.886,48€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 30,00€ (25% povprečne plače oktober 2021 = 25% X 1.886,48€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2021 do 31.3.2022 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 38,68€ (doslej 36,56€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.36/2021 z dne 12.3.2021) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki do 31.3.2022 so 78,68€ (40,00€ + 38,68€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 38,68€ do 31.3.2022 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 40,00€ od 1.1.2022 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 38,68€ do 31.3.2022 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 40,00€ od 1.1.2022 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2022 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.772,63€ (90% povprečne letne plače za leto 2021, ki je 1.969,59€), najvišja pa 6.893,57€ (3,5 kratnik PP 2021 = 3,5 x 1.969,57€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 677,13€ in največ v višini 2.633,34€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1. 1. 2022 do 28. 2. 2022 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.113,72 € (60 % povprečne bruto plače za leto 2020, ki je bila 1.856,20€). Za izplačila od 1.3.2022 do 28.2.2023 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.181,75 € (60% povprečne bruto plače za leto 2021, ki je 1.969,59 €. Minimalna plača 2022 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2022, je 1.074,43 €. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-2 (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2022 v višini 5,66€ (0,30% PP za oktober 2021 = 0,3% x 1.886,48€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.6/2022 z dne 14.1.2022) določa od 15. januarja 2022 minimalno bruto urno postavko za študentsko delo v višini 6,17 € ( doslej 5,89€). Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev (podlaga tretji odstavek 27.c člena Zakona o urejanju trga dela), Ur.l.17/2022 z dne 11.2.2022 določa, da je od 1. marca 2022 do 28. februarja 2023 višina urne postavke upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 5,77€ (doslej 5,50 €), višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2022 ne sme presegati 8.639,07€ (doslej 8.235,53 €). PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za december 2021 je znašala 2.064,12€, neto plača pa 1.336,82€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar december 2021 je znašala 1.969,59€, neto 1.270,30€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje oktober december 2021 je znašala 2.011,70€, neto 1.306,39€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. https://www.mojobrtnik.com/ IZ URADNEGA LISTA 14 19 20 21 21 21 22 26 3.2. 17.2. 18.2. 18.2. 18.2. 18.2. 19.2. 25.2. 15 15 15 16 16 4.2. 4.2. 4.2. 9.2. 9.2. 17 11.2. 17 17 26 26 11.2. 11.2. 25.2. 25.2. 27 26.2. KORONAVIRUS ODLOKI – objavljeni od 3.2.20222 Sprememba Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 Sprememba Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah Prenehanje veljavnosti Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja bolezni COVID-19 Prenehanje veljavnosti Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o izvajanju karantene na domu pri nalezljivi bolezni COVID-19 Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 Sklep o podaljšanju ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni DRUGE OBJAVE Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C) Zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R) Sprememba Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost Pravilnik o delih in opremi vozil Pravilnik o potrdilu o prijavi prebivanja in dovoljenju za prebivanje za državljane Evropske unije ter njihove družinske člane in družinske člane slovenskih državljanov Sprememba Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev Odredba o določitvi cene licenc in dovolilnic za opravljanje prevozov v cestnem prometu Poročilo o gibanju plač za december 2021 Sprememba Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje PRISPEVKI - OBVEZNOSTI FEBRUAR 2022 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% referenca SI19 SI19 SI19 SI19 DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.181,75€ 1.772,63€ 6.893,57€ (60% PP 2021=60% X 1.969,59 €) (90% PP 2021=90% X 1.969,59€) (3,5 kratnik PP 2021) 431,64 238,41 3,54 3,54 677,13 1.678,58 927,19 13,78 13,79 2.633,34 287,75 158,94 1,19 2,36 2,36 451,41 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2021 (PP je 1.969,59€), prispevki skupaj 451,41€ 1.181,75 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2021 (60% x 1.969,59€= 1.181,75€) 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2021 (PP za 2021 je 1.969,59), prispevki skupaj: 677,13€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2021 (3,5 x 1.969,59 €), prispevki skupaj: 2.633,34€ OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 13.316,83 € (mesečni do 1.109,74 €) PODATKI O PLAČAH Povprečna plača DECEMBER 2021 Povprečna plača JANUAR - DECEMBER 2021 Povprečna plača OKTOBER – DECEMBER 2021 Povprečna bruto plača (PP) 2021 Povprečna bruto plača (PP) 2020 Minimalna plača od 1.1.2022 Minimalna plača od 1.1.2021 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek) 3.500,00 + (18.700,38 -1,40427 x skupni dohodek) 291,67 203,08 220,77 368,21 291,67 3.500,00 2.436,92 2.649,24 4.418,54 3.500,00 2.819,09 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 291,67€ 291,67 STOPNJE PRISPEVKOV neto € 1.336,82 1.270,30 1.306,39 1.270,30 1.208,65 PRISPEVEK DELAVEC sklic akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% LESTVICA SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 19 152 1 8 DELOVNI DNEVI FEBRUAR 2022 OBRAČUN UR 38,68 40,00 SKUPAJ 20 168 78,68 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja Neobdavčeni znesek za prehrano (na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela), prisotnost na delu nad 10 ur - za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,76€ Terenski dodatek Prevoz na delo neobdavčeno po uredbi od 1.8.2008 po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom Ur.l.114/2021 od 1.9.2021 Kilometrina za službeno potovanje (neobdavčeno po uredbi) Regres za letni dopust Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec) 6-8 ur Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 8-12 ur nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.500,00 25.000,00 50.000,00 72.000,00 KONTO 15,50% DELOVNI DNEVI prehodni račun DELODAJALEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Dohodnina OBRTNIKI - POPOLDANCI namen 6.893,57 € letna olajšava € 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek) bruto € 2.064,12 1.969,59 2.011,70 1.969,59 1.856,20 1.074,43 1.024,24 1.772,63€ mesečna olajšava € - letni dohodek nad 13.316,83 € (mesečni nad 1.109,74€) 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.109,74€ - mesečni bruto dohodek nad 1.109,74€ individualno 8.500,00 25.000,00 50.000,00 72.000,00 1.360,00 5.650,00 13.900,00 22.480,00 SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.500,00 + 33 % nad 25.000,00 + 39 % nad 50.000,00 + 50 % nad 72.00,00 6,12 € + 0,76 € 4,49 € 0,18 € 140 € mesečno 0,37 € 2.064,12€ 7,45 € 10,68 € 21,39 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 708,33 2.083,33 4.166,67 6.000,00 708,33 2.083,33 4.166,67 6.000,00 113,33 470,83 1.158,33 1.873,33 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 708,33 nad 2.083,33 nad 4.166,67 nad 6.000,00 VSEBINA AKTUALNO ..................................................................................................................................................................... 1 ROK ZA ODDAJO DAVČNEGA OBRAČUNA IN LETNEGA POROČILA ..................................................................................... 1 NOVI PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA IN DRUŽBENIKA ..................................................................................... 1 KONEC MARCA SE IZTEČE ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ............................................................ 1 OPRAVLJANJE GRADBENIH DEL PO 1. JUNIJU 2022 ......................................................................................................... 1 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 2 BOLNIŠKA ODSOTNOST .................................................................................................................................................. 2 KRATKOTRAJNA BOLNIŠKA ODSOTNOST ......................................................................................................................... 2 UPOKOJENCI BODO LAHKO DELALI VEČ .......................................................................................................................... 3 DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI, PREJETE PO INTERVENTNIH ZAKONIH ............................................................................ 3 DAVČNI OBRAČUN – SAMOSTOJNI PODJETNIKI............................................................................................................... 4 DAVČNI OBRAČUN – PRAVNE OSEBE ............................................................................................................................... 4 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 5 UKINJANJE UKREPOV PO ODLOKIH KORONAVIRUS .......................................................................................................... 5 SAZOR – NADOMESTILO ZA RAZMNOŽEVANJE AVTORSKIH DEL ....................................................................................... 6 OZS NASPROTUJE PLAČEVANJU NADOMESTIL ZA FOTOKOPIRANJE .................................................................................. 7 OBVESTILO O LETNEM DOPUSTU .................................................................................................................................... 7 KORIŠČENJE DOPUSTA IZ 2020 IN 2021.......................................................................................................................... 8 UKREPI ZARADI DVIGA CEN ENRGENTOV ........................................................................................................................ 9 POROČANJE O ODPADKIH .............................................................................................................................................. 9 SEKCIJE ................................................................................................................................................................................ 9 GRADBINCI .................................................................................................................................................................... 9 VPIS IMENIK VODIJ DEL / GRADNJE ZA NOSILCE DEJAVNOSTI ....................................................................................... 9 NPK UPRAVLJALEC MOBILNIH DVIGAL .......................................................................................................................... 10 KOVINARJI IN PLASTIČARJI .......................................................................................................................................... 11 PRVOZNIKI .................................................................................................................................................................. 11 PRISPEVKI IN DAVKI .......................................................................................................................................................... 12 PLAČEVANJE PRISPEVKOV ............................................................................................................................................ 12 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ..................................................................................................................... 12 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 13 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 13 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 14 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 14 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 14 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 14 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 14 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 15 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 15 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 15 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 15 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 15 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 15 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI FEBRUAR 2022 ........................................................................................................................ 16