T . R I B I Z E L MOŠKI IN MEŠANI UDK 78.087.683/.684Savin Tjaša Ribizel Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Faculty of Arts, University of Ljubljana Moški in mešani zbori Rista Savina Risto Savin's Male and Mixed Choruses Prejeto: 29. junij 2012 Sprejeto: 14. september 2012 Ključne besede: Risto Savin, moški zbori, mešani zbori, obdelava motiva, odmik od tonalne harmonije IzvleCek Prispevek predstavlja moške in mešane zbore skladatelja Rista Savina. Pri pisanju le-teh se je Savin naslanjal na ljudska besedila in motiviko ali pa pesnitve ustvarjalcev kot so Anton Aškerc, Oton Župančič ter drugi. Skladbe so si po obdelavi motivov in obravnavi posameznih glasovnih skupin precej podobne in slogovno ustrezajo novoromatničnim potezam ter tudi impresionizmu. Received: 29th June 2012 Accepted: 14th September 2012 Keywords: Risto Savin, male chorus, mixed chorus, motivic development, deviation from tonal harmony Abstract The article discusses pieces for male and mixed choirs by the composer Risto Savin. They are based either on poems by renowned Slovene poets like Anton Aškerc and Oton Župančič, or on folk motives (both verbal and musical). The compositions are quite similar with regard to the motivic development and the treatment of individual voice categories. Stylistically, they espouse the Post-Romantic idiom, some of them also Impressionism. Savinov opus zborovske glasbe vsebuje skladbe tako za otroke in mladino kot za odrasle zasedbe. Pričujoči prispevek se osredotoča na njegove zbore za odrasle, ki obsegajo moške in mešane zbore. Vsi ti zbori so večinoma ohranjeni v rokopisu, a posamezne skladbe so izšle tudi v raznih zbirkah zborovskih skladb ali v revijah, kot so na primer Novi akordi in Naši zbori. Izjema je Vokalna suita, ki je leta 1939 izšla pri Glasbeni matici. Vsi dosegljivi obstoječi zbori za mešane in moške zasedbe, ki jih bodisi hrani Glasbena zbirka NUK bodisi so na voljo v tiskani ali digitalni obliki (dLib), so popisani v Tabeli 1 ob koncu prispevka. Okoliščine Začetki Savinovega ustvarjanja moških in mešanih zborov segajo v obdobje po njegovem glasbenem študiju na Dunaju, kjer je zasebno študiral kompozicijo pri Robertu 229 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLVIII/2 Fuchsu.1 Večino tovrstnih skladb pa je napisal po prvi svetovni vojni, ko se je skoraj v celoti posvetil skladanju.2 Savin je v letih 1891-1897 poučeval geografijo in vodil zbor v topniški kadetnici na Dunaju.3 Po koncu tega obdobja je leta 1898 spisal prve tri moške zbore, ki jih je združil pod imenom Tri nove pesmi potujočega tovariša op. 2.4 Kasneje je služboval tudi v Dunajskem Novem mestu in v letih 1901-1903 v Pragi, kjer je študiral instrumentacijo pri Karlu Knittlu.5 V svojem zgodnjem obdobju je ustvaril še dva moška zbora op. 17, in sicer Mi vstajamo ter Kosa. Prvega Cvetko datira v leto 1902,6 drugega pa je Savin datiral v rokopisu z letnico 1909. S komponiranjem odraslih zborov je nato, z izjemo mešanega zbora, ki sodeluje v vsaki od njegovih oper, prekinil vse do prihoda v Žalec po upokojitvi. Tam je po letu 1926 poleg preostalih skladb za moški zbor napisal tudi vse ostale skladbe, namenjene mešananemu zborovskemu sestavu.7 Savinovi moški in mešani zbori, z izjemo treh iz leta 1898, po času nastanka sovpadajo s skladateljevim četrtim ustvarjalnim obdobjem (1926-1948).8 Izvajalsko so oboji večinoma pisani brez instrumentalne spremljave; zasledimo pa tudi izjeme, in sicer skladbe s spremljavo bobna (U boj! op. 41) ali klavirja (Dva mešana zbora op. 32 iz leta 1935 ter Vokalna suita za soli, zbor in spremljavo klavirja, op. 29). Z izjemo najzgodnejših zborov je skladatelj tematsko segal po ljudski motiviki, ki se ji je posvetil predvsem po letu 1926 in jo uporabljal tudi v klavirski in instrumentalni ustvarjalnosti. Pri izbiri besedil je poleg ljudskih med drugim uporabljal tudi pesnitve priznanih slovenskih pesnikov, in sicer Antona Aškerca, Otona Župančiča in drugih. Članek obravnava tako skladbe, ki so napisane na ljudske vzorce (tako po besedilu kot po melodiki) kot uglasbitve del slovenskih pesnikov. Moški zbori Tako moški kot mešani zbori Rista Savina se glede na zasedbo med sabo ločijo po oblikoslovnih značilnostih in predlogah besedil. Savin je napisal pet opusov moških zborov. Ti se glede na vsebino besedil delijo v tri skupine, ki se med sabo razlikujejo glede na čustveni izraz. Prvo skupino predstavljajo skladbe op. 2 na besedila Rudolfa Baumbacha, objavljena v Aškerčevem prevodu.9 Vsebinsko je v tej skupini izpostavljena ljubezenska tematika, prepletata se pripoved in izpoved. Posebej izstopa skladba Zori rumena rž, ki je v nasprotju z ostalima dvema zelo občutena. V drugi skupini so skladbe na besedila Antona Aškerca, ki so po značaju domoljubne, z napetim kontekstom in resnim značajem; to sta Dve pesmi op. 17 (Mi vstajamo in 1 Dragotin Cvetko, Risto Savin: osebnost in delo (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949), 21. 2 Prav tam. 3 Cvetko, Risto Savin..., 18. 4 Cvetko, Risto Savin..., 48. 5 Cvetko, Risto Savin..., 104. 6 Cvetko, Risto Savin..., 190. 7 Povzeto po: prav tam, 147. 8 Suzana Ograjenšek, »Savinova glasbena biografija in izvlečki iz njegove skladateljske korespondence«, Muzikološki zbornik 48, št. 2 (2012): 21. 9 Marja Boršnik, Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor: Zgodovinsko društvo Maribor, 1935), 59. 230 T . R I B I Z E L MOŠKI IN MEŠANI Kosa) ter partizanska koračnica Uboj! op. 41. Tretjo skupino sestavljajo šaljive skladbe z ljubezensko vsebino. To skupino sestavljajo Dva moška četverospevapo narodnih motivih op. 25 (Nema moje dike in Ljubezen glava) po predlogah ljudskih pesmi južnoslovanskih narodov iz zbirke Franja Ksaverja [Šaverja] Kuhača,10 Dva moška zbora op. 32 (Idila in Mladi mucek z miško pleše) in priredba slovenske ljudske pesmi Ljubice tri op. 39. Glede na oblikoslovne značilnosti moške zbore lahko razdelimo na dve skupini, in sicer prvo predstavlja sklop treh skladb z naslovom Tri nove pesmi potujočega tovariša op. 2 iz leta 1898, drugo pa skladbe, nastale po letu 1902. Prvi sklop moških zborov predstavljajo tri skladbe s homofonim glasbenim stavkom, ki so po motivični in melodični zgradbi preproste. Tako na primer v skladbi Ponočni stražnik skladatelj uporabi dva motiva, ki imata skozi celotno skladbo enako zgradbo, spreminja se le tonaliteta, ki se vedno vrne v osnovno. Skladbe ostajajo tonalne, pojavljajo se le zadržki, prehajalni toni, ki jim sledi pravilen razvez. Ostale skladbe za moški zbor kažejo kompozicijske prijeme, ki jih je mogoče zaslediti tudi kasneje v mešanih zborih. Glasbeni stavek je homofon, melodika postaja bolj razgibana. Prvi primer je že skladba op. 25 št. 2 iz leta 1926, ki nosi naslov Bolezen glava. Začetni motiv, ki se v skladbi večkrat ponovi in ga prikazuje spodnji notni primer (Primer 1), je na začetku dodeljen spodnjim glasovom. Primer 1: Bolezen glava, takt 1-2 Ta motiv se v skladbi ponovi na več mestih, in sicer transponirano v drugi tonaliteti ali v ritmično spremenjeni obliki, pri čemer so ohranjena intervalna razmerja med toni; nadalje se navedeni motiv pojavi tudi v ostalih pevskih glasovih. S tem je karakter skladbe melodično dosti bolj razgiban in se že v tem pogledu razlikuje od prvih napisanih zborovskih skladb. Značilnost kasnejših moških zborov je tudi razširjena tonaliteta skladb, saj je mogoče v skladbah zaslediti odmike od tonalne harmonije, kot so na primer vzporedne kvarte in sekunde med posameznimi linijami glasov. Primeri odmikov od tonalne harmonije so posebej predstavljeni v analizi dveh izbranih skladb iz opusa moških zborov, in sicer skladb, združenih pod naslovom Dve pesmi op. 17. Prva skladba nosi naslov Mi vstajamo. Ima tridelno aba strukturo, pri kateri je tretji del nekoliko spremenjena ponovitev prvega. Skladba se razlikuje od ostalega opusa, 10 Na Kuhačevo zbirko (Franjo Ksaver [Šaver] Kuhač Južno-slovjenske narodnepopievke [South Slavonic folksongs], i-iv, ur., B. Širola and V. Dukat (Zagreb: tiskara i litografija C. Albrechta, 1878-81; Zagreb, 1941)), se naslanjajo številne Savinove priredbe skladb za moški in mešani zbor, glej Tabelo 1. Za opozorilo na Kuhačevo zbirko se zahvaljujem Suzani Ograjenšek. Kuhačeva besedila so v takratnih virih imenovana »narodni napev«. Glej tudi Fran Gerbič, »Franjo Šaver Kuhač«, Ljubljanski zvon 25, št. 2 (1905): 110. 231 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLVIII/2 ker skladatelj v homofoni glasbeni stavek uvede novost, in sicer uporabi otvoritveni preprosti dvotaktni enoglasni vstop moških glasov, ki se v nadaljevanju-razširi v štiriglasje (Primer 2). Primer 2: Mi vstajamo, takt 1-4 S samostojnim vstopom tenorskega glasu prične melodija nato naraščati, in sicer s postopom navzgor ter ritmično ponavljajočo se spremljavo spodnjih glasov v dvotaktju. Vnos samostojne linije, ki je zgrajena kromatično, daje skladbi poseben pečat, saj je to ena izmed novosti v opusu Savinovih moških zborov. Ta postop srečamo v srednjem delu skladbe, ki poleg vodilne melodije v tenorju tudi modulira, in sicer iz osnovne tonalitete H-dura v Es-dur, na koncu pa se vrne v osnovno tonaliteto. Za srednji del so značilna tudi odstopanja od tonalnega glasbenega stavka, in sicer kvartno zgrajeni akord (Primer 3) in zaporedni sekundni postopi glasov (Primer 4). Primer 3: Mi vstajamo, takt 15 Primer 4: Mi vstajamo, takt 18 Druga skladba iz opusa 17 nosi naslov Kosa. V tej skladbi je Savin naredil še korak dlje, in sicer je v zbor vnesel solistično linijo v baritonski legi. Slu - Sum, slu - Sam [a kit - pa-rije Oog ve, kuj da ml se /.'I Primer 5: Vstop solista, Kosa, takt 15-18 232 T . R I B I Z E L MOŠKI IN MEŠANI Skladba ima v pogledu na besedilo temačnejši izraz, zapisana je v e-molu, modulira v h-mol in se skupaj s solistično linijo vrne v osnovno tonaliteto. Kljub tonalnosti je harmonsko barvitejša od predhodnje, saj je srednji del skladbe tisti, ki prinese modula-cije; tudi vstop solista spremljajo vokali zbora z vzporednimi akordi in skupaj mestoma tvorijo septakord v obratu. t'*« Primer 6: Kosa, takt 24, 25 Mešani zbori Večina Savinovih skladb za mešani zbor je pisanih na predloge ljudskih pesmi. Pogosto je besedilne predloge črpal iz že omenjene zbirke Franja Ksaverja [Šaverja] Kuhača (Pet mešanih zborov po narodnih motivih op. 28 in Dva mešana zbora po narodnih motivih op 30). Naslonil se je tudi na slovensko ljudsko pesem (Tri narodne pesmi v harmonizaciji za mešani zbor op. 38) ali pa na besedila slovenskih ustvarjalcev; v Dveh mešanih zborih op. 32 je uporabil besedilo Otona Župančiča. Poleg tega pa je eno napisal kar sam. Predloge besedil mešanih zborov, ki štejejo pet opusov, so po vsebini ali ljubezensko izpovedne (kot velja na primer za skladbe Pet mešanih zborov po narodnih motivih op. 30) ali ljubezensko šaljive (kot velja na primer za skladbe Tri narodne pesmi v harmoni-zaciji za mešani zbor op. 38). Po besedilni predlogi ljubezensko šaljiva je tudi skladba Stalan sam tvoj op. 28 št. 2, medtem, ko je prva skladba istega opusa, Barčica, resnega značaja. Dva mešana zbora op. 32 sta napisana na besedili, ki posnemata ljudsko pesem, in sta šaljive narave.11 Tudi Vokalna suita za soli, zbor in spremljavo klavirja, je napisana »v narodnem slogu«. Cikel združuje besedila Antona Martina Slomška, Miroslava Vilharja in Frana Roša, eno besedilo po ljudskem vzoru pa je prispeval tudi skladatelj (glej Tabelo 1). Suita se prične z uglasbitvijo Slomškove Večernice in se nato razvije v ljubezensko pripoved fanta in dekleta. Mešani zbori nadaljujejo tradicijo, ki jo je Savin zastavil pri komponiranju za moški zbor. Glasbeni stavek je pretežno homofon, občasno pa glasovi bodisi vstopajo posamično in s tem uvajajo skladbo bodisi Savin sicer štiriglasne odseke zaključuje v z dvo- ali enoglasju. Primer je že eden izmed zgodnjih mešanih zborov, ki v tem pogledu seveda ni edini: v skladbi Stalan sam tvoj op. 28 št. 2 linija basistov celotno skladbo večkrat vstopi pred ostalimi glasovi. Podobno sta občasno vodena tudi zunanja glasova, in sicer nastopita v protipostopu, homo- ali poliritmično v nasprotju z notranjima. 11 Ta dva zbora je skladatelj sicer najprej zasnoval za moški zbor, a v končni verziji sta napisana za mešani zbor. Glej: Suzana Ograjen-šek in Zoran Krstulovic, »Bibliografija del Friderika Širce - Rista Savina (1859-1948)«, Muzikološki zbornik 48, št. 2 (2012): 280. 233 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLVIII/2 Skladbe so sicer tonalne, vendar na posameznih mestih z uporabo disonančnega materiala meje tonalnosti tudi prestopijo. Največji korak v tej smeri je Savin naredil v skladbi Tuga op. 30 št. 3, ki jo tudi raziskovalci, ki so se že v preteklosti ukvarjali s Savinom, označujejo kot skladbo, v kateri se je Savin »ločil od običajnega trozvoka, ki je v vseh njegovih dotedanjih skladbah označeval konec.«12 Skladbo skladatelj prične v tonaliteti D-dura. Občutek tonalitete se med skladbo izgubi, saj se glasbeni tok na dveh mestih s cezuro ustavi na dominanti osnovne tonalitete, pri čemer je druga cezura tudi mutacija v tonaliteto f-mola, ki nato zaključi skladbo s klastrom na dominanti. Spremembe tonalitete je mogoče povezati tudi z besedilom, ki se kot zgodba skozi skladbo stopnjuje. Vsebina je ljubezenska izpoved moškega, ki mu v temi kot luč sveti njegova ljubljena. Ko mu ne sveti več, se zopet pojavi tema in na tem mestu skladatelj zaključi skladbo s klastrom (Primer 7). Na tem mestu Savin prestopi mejo tonalnosti v atonalnost. if.1, i i> F « \i Primer 7: Zaključek skladbe Tuga, takt 11-13 Zanimiva značilnost Savinovih mešanih zborov so tudi dinamični postopi, ki v smislu artikuliranja precej bolj sledijo besedilnim poudarkom kot to velja za moške zbore. To značilnost bi mestoma lahko razumeli tudi kot pomemben gradnik skladbe. Takšen primer srečamo že v enem izmed zgodnjih mešanih zborov, skladbi Barčica op. 28 št. 1. Skladba sicer nima oblikovnih posebnosti in je tonalna. Dinamika sledi besedilu ter je z gradacijo ali upadanjem uporabljena kot artikulacijsko sredstvo. Temu primerno so vodeni tudi posamezni glasovi, ki od izvajalca glede na predpisane dinamične postope ne zahtevajo posebnih vokalnih naporov. Primer skladbe, ki združuje opisane značilnosti, je Kaj vprašaš me zdaj. Skladba je del opusa 38, ki združuje tri zbore pod naslovom Narodne pesmi v harmonizaciji za mešani zbor. Gre za priredbo ljudske pesmi. Zanimiva je zato, ker združuje ljudsko melodijo in za Savina v letu 1940 ne več novo, temveč že ustaljeno »modern[o] harmonsk[o] zasnov[o]«.13 Skladba je sestavljena iz treh delov; prvi del prinese na začetku prvi motiv v sopranu (Primer 8), nato po drugi ponovitvi prvega motiva v tenorjih in basih sledi drugi motiv (Primer 9). 12 Cvetko, Risto Savin..., 155. 13 Cvetko, Risto Savin..., 165. 234 T . R I B I Z E L MOŠKI IN MEŠANI Jaz sem i - me - ]a mlad - ga mo Ž' čka. pri - sle so mi - 3ke, od - ne - sle se ga. Primer 8: Kaj vprašaš me zdaj, takt 1-8 Daj, tra-la-la, daj, tra la-la, de ■ da na ■ zaj, daj, tra-la la. daj, tra la-la, de - da na - zaj. Primer 9: Kaj vprašaš me zdaj, takt 17-24 Skladba je izpeljavno zanimiva, saj skladatelj motiva skozi skladbo obdeluje na tak način, da ju posamezno vodi skozi glasove in ju nikoli ne dodeli hkrati vsem štirim glasovom, pri čemer pa ju ne spreminja ritmično ali harmonsko, le transponira ju v vokalu ustrezno lego. S harmonskega vidika je skladba tonalna in se ves čas giba v osnovni tonaliteti F-dura. Kljub temu je harmonija barvita, saj skladatelj v akordnih postopih dodaja sekunde ali kvarte, in sicer jih je v akordih mogoče najti skozi celotno skladbo. Zadnja skladba v opusu mešanih zborov je Vokalna suita v narodnem slogu za soli, zbor in spremljavo klavirja iz leta 1939. Zanimiva je, ker je edina v Savinovem zborovskem opusu, ki je zgrajena ciklično. Predstavlja ljubezensko zgodbo v središču ideal-iziranega vaškega življenja. Prvi stavek je napisan za zbor na Slomškovo Večernico: po delovnem dnevu se vaščani odpravljajo k počitku. Sledi solističen dekliški ljubezenski spev (Pričakovanje) na Savinovo lastno besedilo po narodnem motivu - dekle nabira šopek rož v pričakovanju svojega ljubega. Sledeči fantovski spev, ki mu pripeva ženski zbor, (Zjutraj) na besedilo Miroslava Vilharja, pripoveduje o jutru po ljubezenski noči, cikel pa zaključi živahni Raj za celotni zbor na besedilo Frana Roša. Posamezni deli so zasnovani podobno kot Savinova druga dela na ljudsko tematiko. V melodičnem pogledu skladba ne prinaša posebnosti, popestritev skladatelj vnese z uporabo kromatike in pogostih modulacij. Sklep Zborovske skladbe Rista Savina lepo začrtajo ustvarjalno pot skladatelja in s tem njegovo slogovno umestitev. Oblikovno so zaokrožene, obdelava posameznih glasov ne izkazuje odstopanj od tradicionalnih prijemov. Zanimiva je obdelava glasbenih motivov, tako v skladbah z ljudsko tematiko kot skladbah na besedila slovenskih pesnikov. Oboje so si med sabo konceptualno precej podobne, le da so slednje obravnavane svobodneje kar se tiče ritmične obdelave glasbenih motivov in harmonije. Med ljudskimi motivi je skladatelj posegal po slovenskih ljudskih pesmih, prav tako pa po foklori drugih južnoslovanskih narodov, predvsem je črpal iz zbirke narodnih popevk Franja Ksaverja [Šaverja] Kuhača. Ljudske pesmi se Savin loteva bodisi zelo občuteno bodisi s humorjem. 235 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLVIII/2 Slogovno sledi skladatelj v prvih treh skladbah, op. 2 napisanem za moški sestav, zgodnjeromatničnim potezam skladanja. Skladbe imajo zaokroženo, jasno zgradbo in so brez harmonskih posebnosti. Že štiri leta kasneje (1902) sledi slogovna sprememba, in sicer zasledimo v opusu poteze pozne in nove romantike.14 Tonaliteta je razširjena, skladatelj harmonijam posameznih glasov dodaja sekunde in kvarte, kar zasledimo med drugim v skladbi Kaj vprašaš me zdaj, ter uporablja kromatiko, kot na primer v skladbi Mi vstajamo. Poleg tega je mogoče zaslediti tudi sledi impresionizma. Savin se v odraslih zborih poslužuje harmonske barvitosti in že omenjenih odstopanj od tonalitete.15 V tem pogledu segata od obravnavanih skladb najdlje skladbi iz opusa 17 in skladba Tuga, v kateri poleg neobičajnega zaključka tudi med potekom kompozicije uporablja cezure na dominanti osnovne tonalitete skladbe (in ne na toniki); poleg tega uporablja cezuro tudi za spremembo tonalitete. Odrasli zbori Rista Savina so zanimiv delček opusa, ker poleg jasnega skladateljevega ustvarjalnega sloga kažejo tudi skladateljev posluh za posamezne glasove. Res je, da v prvih zborih zaradi uglasbitve besedila, ki sloni bolj na ritmični komponenti, težje govorimo o domiselni izpeljavi glasov. V zborih, ki so nastali po letu 1902, pa je Savin izkazal posluh za potek in obseg tako moških kot tudi ženskih glasov. Skladbe moških in mešanih zborov so iz poustvarjalnega vidika vredne izvedbe. Nekatere, kot na primer Zori rumena rž, že predstavljajo zelo priljubljen del repertoarja slovenskih zborov, k temu pa bi bilo dobro dodati tudi katero izmed ostalih, saj skladbe poleg vseh naštetih značilnosti ponujajo možnost različnih interpretacij in so zaradi tega primerne tudi za zborovske sestave različnih generacij. 14 Slogovno ga opredeli že Dragotin Cvetko, Risto Savin..., 181-184. 15 Povzeto po: Nikša Gligo, Pojmovni vodičkrozglazbu 20. stoljeca (Zagreb: Muzički informativni centar KDZ, Matica hrvatska: 1996), 109. 236 K) UJ J Zborovski sestav Naslov skladbe Besedilo Leto nastanka Oznaka Spremljava Moški sestav Tri nove pesmi potujočega tovariša: Zori mm ena rž, Ponočni stražnik, Tehtni vzrok RudolfBaumbach/AntonAškerc 1898 op. 2 Dve pesmi: Mi vstajamo, št. 1 Kosa, št 2 Anton Aškerc 1902,1909 op. 17 Dva moška četverospevapo narodnih motivih: Nema mojedike, št.l Bolezen glava, št. 2 motivi in besedila iz zbirke narodnih popevk Franja Ksaverja [Šaverja] Kuhača 1926 op. 25 (prvotno op. 29) Dva moška zbora: Idila, št. 1 Mladi mucek z miško pleše, št. 2 Oton Zupančič Risto Savin 1933,1935 op. 32 Ljubice tri motiv iz slovenske ljudske pesmi 1940 op. 39 Uboj! Partizanska koračnica za moški zbor Risto Savin, kasneje besedilo priredil Franc Onič 1941, priredil Ludvik Zepič 1948 op. 41 Mali boben Mešani sestav Pet mešanih zborov po narodnih motivih: Velike /i nježnosti, št. 1 Oj, liepi ledik stan, št. 2 Tu ga, št. 3 Kad se vratim, da tiplatim, št. 4 Kad se vienacpleta, št.5 motivi in besedila iz zbirke narodnih popevk Franja Ksaverja [Šaverja] Kuhača 1926 op. 30 Dva mešana zbora po narodnih motivih: Barčica, št.l Stalan sam tvoj, št. 2 motivi in besedila iz zbirke narodnih popevk Franja Ksaverja [Šaverja] Kuhača 1926 op. 28 Dva mešana zbora: Idila, št. 1 Mladi mucek z miško pleše, št. 2 Oton Župančič Risto Savin 1935,1932 na rkp. v tiskanih virih tudi 1935 op. 32 Klavir Tri narodne pesmi v harmonizaciji za mešani zbor: Zelen i se gaj, št. 1 Kdo bo praprot žel, št. 2 Kaj vprašaš m e zda j, št. j motivi in besedila iz slovenskih ljudskih pesmi 1940 op. 38 Vokalna suita za soliste, zbor in klavir: Velernica, št. 1 Pričakovanje, št. 2 Zj u t raj, št. 3 Raj, št. 4 Anton Martin Slomšek Risto. Savin Miroslav Vilh ar Fran Roš 1939 op. 35, v tiskani verziji op. 29 Klavir ti) N M 2 O c/> 52 2 M c/> > 52 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLVIII/2 Summary Risto Savin's choral music for adult ensembles encompasses works for male and mixed choirs. As a theme, they are based either on poems by renowned Slovene poets like Anton Aškerc and Oton Župančič, or on Slovene and Croatian folk motives (both verbal and musical), the latter particularly after 1926. The main characteristics of Savin's music for adult choirs, which falls into the domain of Post-Romanticism and Impressionism, are homophonic structure and variegated melodic lines; when the composer inserts independent individual vocal lines in the structure they thus stand out rhythmically and/or harmonically from the other voices. Another characteristic of these pieces is expanded tonality. Deviations from tonal harmony occur with ever greater frequency, starting from the two male choruses Mi vstajamo and Kosa op. 17 (1902, 1909). Deviations from tonal harmony can occur by adding seconds or fourths to the individual chords, for example in the mixed chorus Kaj vprašaš me zdaj op. 38 No. 3 (1940). The one case of the total break with tonality occurs in the mixed chorus Tuga op. 30 No. 3 (1926). The composer uses caesuras on the dominant (rather than on the tonic) throughout the piece, and a cluster on the dominant as a conclusion to the piece. Caesura is also used to change the tonality. Risto Savin's adult choruses are an interesting part of his opus, revealing the composer's musical ear for individual voice categories; the choruses composed after 1902 show his great sense for the use of male as well as female voices regarding compass and flexibility. 238