T - . - - • •	- - - - -	»«««»»	»«»««	Qn
?
3
3
V
*
k
ti
fe» s
:
Slovensko pevsko društvo „Maribor"
P. HUGOLIN SATTNER:
SOCI
ANTON DVORAK:
STABAT MATER
,	,	,	SODELUJEJO:
'*	*—*“	--*	*•	*>	f	I .- T...» »•*•••» '
PAVLA LOVŠETOVA '(LJUBLJANA) — SOPRAN FRANJA GOLOBOVA (LJUBLJANA) — ALT JOSIP GOSTIĆ (LJUBLJANA) - TENOR JOSIP KRIŽAJ (ZAGREB) - BAS ZBOR SLOV. PEVSKEGA DRUŠTVA „MARIBOR“ POMNOŽEN ORKESTER VOJAŠKE GODBE
DIRIGIRA:
JANEZ EV. GASPARIČ
PEVOVODJA ^.MARIBORA“
K
k

t^^1-..... -"57T- ------	----- -"57T- -----	• - -. •	- - - - - -^5?- - - - • - «í 7?- •

SIMON GREGORČIČ:
SOČI.
Krásná si, bistra hči planin, brdká v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti, krásná si hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak, ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak, in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine, — krásná si hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre, valove te zeleno-modre: temná zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepó se v njih je zlila; na rosah sinjega neba,
‘ na Tustih zdiemlrgora lepoto to si pila, — krásná si hči planin!
Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobfav,
od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav, —
Bog sprimi te tu sred planjav! Kako glasno, ljubó šumljaš, kako čvrstó, krepkó skakljaš, ko sred gora še pot imaš!
A ko pridereš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribóv, zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega do-movja?
Obojno bol pač tu trpiš!
V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza — krasna!
Krásná si, bistra hči planin, brdká v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti!
Pa, oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán; prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga — gorje, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok, krog tebe p^svjn^eaa {oča> i In dež krvav in solz potok, in blisk in grom, — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!
Takráí se spomni, bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: Kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačás prodrvi vse na dan, narasti, vskipi v tok strašan!
Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez bregove stopi, ter tujce, zemlje-lačne, vtopi na dno razpenjenih valov!
<
JACOPONE DA TODI:	
STABAT	MATER.
I. Kvartet	in zbor.
Stabat mater dolorosa	Mati žalostna je stala,
juxta crucem lacrimosa,	zraven križa se jokala,
dum pendebat Filius.	ko na njem je visel Sin.
Cuius animam gementem,	V grenko žalost zaíopljéno
contristatam et dolentem,	je srce ji prebodéno
pertransivit gladius.	z mečem silnih bolečin.
O quam tristis et afflicta	O kaj žalosti prestati
fuit illa benedicta	morala je sveta mati,
mater unigeniti 1	ktere Sin je rešil svet!
Quae moerebat et dolebat,	Žalostna zdihuje bleda,
pia mater, dum videbat	ko v trepetu Sina gleda,
nati poenas inclyti.	kaj trpi na les razpet.
II. Kvartet.	
Quis( est homo, qui non fleret, matrem ‘Chris*ti si videret *	Komu potok solz ne lije,
	videti bridkost' Marije, grozno kot morjá grenkost?
in tanto supplicio?	
Quis non posset contristari,	Kdo prisrčno ne žaluje, ko to mater premišljuje
Christi matrem contemplari	
dolentem cum Filio?	in trpljenja velikost?
Pro peccatis suae gentis	Vidi Jezusa trpeti,
vidit Jesum in tormentis	grehe ljudstva nase vzeti,
et flagellis subditum.	šibam vdati se volno.
Vidit suum dulcem natum	V Sina le pogled upira, ko ves zapuščen umira, k smrti nagne že glavo.
moriendo desolatum, dum emisit spiritum.	
III. Zbor.	
Ej a mater, fons amoris, me sentire vim doloris	Mati, vir ljubezni prave,
	naj občutim te težave
fac, ut tecum lugeam.	in s seboj žalujem zdaj!
IV. Bas-solo in zbor.	
Fac, ut ardeat cor meum	Daj, da bi srce se vnelo
in amando Christum Deum,	in za Jezusa gorelo
ut sibi complaceam.	mi v ljubezni vekomaj!
V.	Tenor-solo in zbor.
Fac me fecum pie flere, crucifixo condolere, donec ego vixero.
Juxta crucem tecum stare et me tibi sociare in planctu desidero.
Daj mi, naj s teboj žalujem, svoje grehe objokujem, dokler tukaj še živim!
S tabo poleg križa stati, s tabo združen žalovati s solzami zdaj hrepenim.
Virgo virginum praeclara, mihi jam non sis amara: fac me tecum plangere.
VI.	Zbor.
Svojo žalost, o devica, mučenikov vseh kraljica, tudi v srce moje vliji
VII.	Sopran- in tenor-solo.
Fac, ut portem Christi mortem, passionis fac consortem, et plagas recolere.
Fac me plagis vulnerari, fac me cruce inebriari et cruore Filii.
Kristusovo smrt, trpljenje za prihodnje vse življenje daj premišljevati mi!
Tvojega naj Sina rane bodo v moje srce vžgane, v križu le tolaži me!
VIII.	Alt-solo.
Flammis ne urar succensus, per te, virgo, sim defensus in die judicii.
SFac me cruce custodiri, morte Christi praemuniri, confoveri gratia.
Da peklá se nimam bati, varuj ti me, ljuba mati, v ostri sodbi brani me!
Naj presveti križ me brani, Jezusova smrt ohrani, srce tvoje varje zdaj.
IX.	Kvartet in zbor.
Quando corpus morietur, fac, ut animae donetur paradisi gloria. Arnen.
Kadar moram pa umreti, o Marija, daj prejeti moji duši sveti raj. Arftpn.
-V-
TISKARNA SV. CIRILA MARIBOR 429-30