

AVE MARIA g

Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo

Julij, 1949

A VE MARIA

Letnik 41

Evangeljski prizori

N EKI FARIZEJ, Simon po imenu, je povabil Jezusa v svojo hišo na obed. Po j u-
trovi Šegi do namreč imenitnejši judovski meščani radi vabili pismouke na ob¬
ed, celo tuje pismouke. Simon pa ni povabil Jezusa zato, ker j e sam veroval
vanj kot v Mesija, saj ga je menda hotel samo skušati ali pa opazovati, kje bi našel
kako napako. Tako bi mogli sklepati iz njegovega obnašanja.

Zgodi se pa, da med tem obedom vstopi neka ženska, ki je bila po celem okraju
znana po svojem razuzdanem življenju. IŠČe Jezusa. Gotovo je bila slišala, da je
Jezus bolnike ozdravljal, hudobne duhove izganjal in tolažil in osrečeval ranjena
srca. Vedela je, da more tudi njo ozdraviti, in v tej misli skesana in ponižna pristopi
k njemu ter kot najrevnejša dekla pade na kolena k njegovim nogam in trdno upa nje¬
gove pomoči. Potok solz se ji ulije iz oči in z njimi moči Zveličarjeve noge. Vzdih-
ovaje jih briše s svojimi dolgimi lasmi. S tresočo roko odpre posodico z dragocenim
alabastrom in razlije lepo dišeče mazilo po njegovih nogah. ,

Besedi ni treba. Saj njeno dejanje razkriva misli njenega srca. Pogled na Jezusa,
morda poprej že tudi njegova beseda ji je odprla brezno, v katero je zabredla. Izpre-
gledala je. Vest se ji je oglasila in stud nad sedanjim življenjem se ji je obudil.
Prepričana je zdaj, da je Jezus božji poslanec, ki ji more v božjem imenu podati ro¬
ko, da se dvigne, da vstane iz grešnega blata.

In Jezus v dokaz svoje božje moči in v znamenje, da se je ženska resnično spre¬
obrnila, ji reČe: “Tvoji grehi so ti odpuščeni!’’ Njena ponižnost, ki je tako sijajno
premagala javno osramotenje, in njena vera in upanjapolna ljubezen je bogato popla¬
čana. Jezus ji je vrnil Čast pred Bogom, zato se ne boji sramote pred ljudmi. Tolaž¬
bo ji je vlil v njeno srce in poguma za bodočnost. Prenovljena in duševno prerojena
vstane in odide. Spremlja jo Jezusov mir, kajti rekel ji je: “Pojdi v miru!” V svoji
vesti je mirna. V vlada med njo in Jezusom, to je med njo in Bogom. S to zavestjo
miru pričenja novo življenje, polno goreče pokore, polno dobrih del, življenje svet¬
nice.

Ta dan je iz očitne grešnice postala svetnica — Marija Magdalena, katere praznik
obhajamo 22. julija.

Sveta Ana — patrona krščanskih mater.

A VE MARIA

3

M IČNO PRIPOVEDUJE zgodovina, kako
je Veronika Julijana prisrčno
ljubila preblaženo Devico Ma¬
rijo in njeno božje Dete Jezusa.

V malem mestecu Merkatilo se je svet¬
nica rodila 1. 1660. Pri svetem krstu
so ji dali ime sv. Uršule. Njeno otroš¬
ko govorjenje je bilo vedno sama moli¬
tev. Celo pri otroškem igranju se je
pogovarjala z Bogom, z Detetom Jezus¬
om in z njegovo preblaženo Materjo.
Pridobila si je podobo Matere božje,
ki je kazala Marijo z nebeškim Dete¬
tom v naročju. Tej podobi je napravila
majhen oltarček in vse njeno nehanje
in dejanje je šlo na to, kako bi ta ol¬
tarček ozaljšala s cvetlicami.

Njena nedolžna preprostost se je Ma¬
riji in njenemu božjemu Detetu tako
dopadla, da je podoba oživela in je
Marija svoje Dete deklici v roke dala.
V takem prisrčnem občevanju je njena
ljubezen do Jezusa in Marije rastla
vedno bolj in bolj. Marija se je ž njo
pogovarjala, kakor da prednjo stoji,
ter ji je dajala nebeška navodila.

Julijana je imela neko posebno željo
po trpi j en ju. Ko je namreč nekdaj kra¬
sila svoj oltarček in se pogovarjala
z Jezusčkom, je slišala, da ji reče
Jezus: ' ‘Moja nevesta, križ te čaka.’’
Ravno tedaj je njena pobožna mati le¬
gala na smrtni postelji. Pokliče k
sebi svojo druŽ : no ter priporoči, naj
vedno živijo v sveti ljubezni in v
strahu božjem. Končno jih izroči svo¬
jemu križanemu Zveličarju in sicer
vsakega otroka posebej v no izmed pe¬

terih ran. Julijana, najmlaj ša, je do¬
bila rano v Jezusovi strani. Ta pre¬
sveta rana je bila Julijani najprisrč-
nejši predmet njene ljubezni. Bila je
pa tudi neusahljivi studenec vseh mi¬
losti, s katerimi jo je tako bogato
obsipal nebeški Ženin.

Kolikor bolj je rastla, toliko lep¬
ša je bila po telesu, veliko bolj pa
še na duši. Njena telesna lepota ji je
delala le bridkost, ker je bil njen
oče tako ponosen na njo. Želela je pa
le to, da bi revno in ponižno Živela
v ostrem samostanskem redu in služila
ponižnemu in ponižanemu Zveličarju.
Neizrečno veliko je prestala, preden
je dosegla svoj namen. Ker je oče vi¬
del, da hči ne odstopi od svoj ega na¬
mena, ji privoli, da stopi v ostri kap¬
ucinski red v Cita di Kastelo. Ko jo
sedemdesetletni pobožni škof preoble¬
če, reče prednici, ' 'Ta bo svetnica. ’ ’
Prejela je ime Veronika, kar se pravi
' ‘resnična podoba. * *

Koliko je očetov in mater tudi danes,
ki so podobni očetu naše Veronike.
Svoje otroke silijo v posvetno niče-
rnrnost, ko pa sveti Duh njihove nedol¬
žne duše vabi k sebi. Tako delajo zlas¬
ti premožni starši, ki se med izobra¬
ženimi Štejejo in svoje otroke le za
ta svet in zato nespametno izrejajo.
Kaj dosežejo s tako neumnim poukom?
S tem da otrokom cepijo svetnega duha,
jih odtegujejo od Boga, pristudijo
jim čednosti in odvrnejo jih od prave
in resnične sreče Že tukaj na zemlji,
ker s svojimi razburjenimi strastmi
niso nikdar zadovoljni ne nasičeni.

4

AVE MARIA

O zaslepljeni starši, ki ne dajo Bogu,
kar je božjega, kakšen odgovor jih

Čaka!

Veronika je vstopila v samostan, ka¬
mor jo je njeno pobožno srce vleklo.
Po storjenih redovnih obljubah je o-
pravljala sedemnajst let razne službe
z največjo ponižnostjo in pokorščino.
Trpljenje Zveličarjevo je bilo vedno
pred njenimi očmi. Spominjala se je
tudi z veliko sočutnostjo bolečin ža¬
lostne Matere božje. Da bi tudi druge
redovnice vnela v 1jubezni do žalostne
Matere božje, je postavila na koru
prelepo podobo Kraljice mučencev. K
tej podobi je vsako tretjo nedeljo v
mesecu pripeljala vse druge sestre v
posebni procesiji.

Neko noč se ji prikaže Jezus s trnje¬
vo krono na glavi in ji poreče: ‘‘Pri¬
šel sem, da te kronam kot svojo ljubo
nevesto.’’ Gospod sname trnjevo krono
ter jo položi Veroniki na glavo. Čuti¬
la je tako prestraŠno bolečino, da je
nekaj časa nezavestna ležala na tleh.
Ta bolečina se je ponavljala vsaki pe¬
tek skozi celo njeno Življenje.

Na praznik Marijinega oznanenja je
videla Veronika Kraljico angelsko na
veličastnem sedežu. Sv. Katarina si-
enska in sv. Roza limanska sta bili ž
njo. Prosili sta Mater božjo, naj pri¬
voli, da se njena zvesta služabnica
Veronika poroči z njenim božjim Sinom.
Naša ljuba Gospa privoli. Nato zapazi
Veronika v Marijinih rokah prelep pr¬
stan, kateri je bil njej namenjen.

Ko so jo izvolili za samostansko
prednico, je prejela po samostanski
navadi ključe, redovno vodilo in pe¬
čat. Nesla je vse to na oltar pred svo¬
jega Gospoda v presvetem Režnjem Te¬

lesu. Potem je šla pred podobo žalost¬
ne Matere božje in tam položila te zna¬
ke samostanske oblasti ter prosila Ma¬
rijo, naj bo namesto nje kar ona sama
prednica temu samostanu. Vsak večer
je ponovila to pobožno počeščenje in
j e izročevala ki j uče Mari ji, svoj i
prednici .

Veronika je sama priznala, da ji je
preblažena Devica v neki prikazni na¬
ročila, naj bo glede svoje službe brez
skrbi, ker jo hoče ona nadomestovati.
Poznalo se je očitno v samostanu, da
je res Devica Marija prednica in da
ona po Veronikinih ustih govori. To
se je razodevalo v njenih govorih, v
prelepem redu in v sladki složnosti,
ki je vladala v celi hiši. Pa tudi v
obilnih darovih, ki so tako bogato do¬
hajali od vseh strani, navadno ob Ma¬
rijinih praznikih.

Nebeška Kraljica je pa toliko ljubi¬
la Veroniko, da se je celo ponižala in
ji pomagala pri njenih vsakdanjih o-
pravilih, katere je še vedno opravlja¬
la tudi kot prednica. Ko nekdaj Vero¬
nika z drugimi redovnicami vred samo¬
stanske rjuhe pere, so sestre zapazi¬
le, kako natanko ona pere in kako urno
opravlja to delo. Slišale so pa, daje
med delom večkrat rekla: ‘‘Preblažena
Devica, boš li sama vse storila? Mar
mi nočeš nič prepustiti?” čudile so
se veliki ponižnosti Matere božje, pa
so tudi občudovale zasluženje svoje
prednice Veronike.

Tako je živela prelepa služabnica
Marijina, zedinjena z Jezusom in Mari¬
jo, in je ž njima trpela in gorela 1 ju¬
bezni do Boga in bližnjega. Ko je bila
s svojim dobrim zgledom in s svojo ver¬
no molitvijo veliko grešnikov in mnogo

MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949

JULIJ

Molijo za višje šole.v misijonskih deželah.

AVE MARIA

5

mlačnih pripel j ala na pot čednosti in
na vse strani širila blagoslov božji,
je Gospod svojo zvesto nevesto k sebi
poklical. Veliki petek leta 1727. je
svojemu spovedniku razodela dan svoje
smr ti.

Kakor je pa Veronika v goreči 1 jubez-
ni želela svojega nebeškega Ženina
posnemati v trpljenju in v bridkosti,
da bi postala ‘resnična podoba’ svoje¬
ga Zveličarj a, tako je Gospodu dopad-
lo, da so dnevi njene pioslednje bolez¬
ni dosegli število njegovih let tukaj
na zemlji. Ko je ležala na smrtni pos¬
telji, se je spomnila, da je nekoč rek¬
la spovedniku, da ne želi drugače um¬
reti kakor le z dovoljenjem svojih viš¬
jih, v sveti pokorščini. In za to do¬
voljenje ga je tedaj prosila.

V trdnem zaupanju na Boga stopi spo¬
vednik bliže in zakliče: “Sestra Ve¬
ronika, ker je volja božja, da greš
njega vekomaj uživati, in ker božjemu

veličastvu dopade, da v svojem odhodu
potrebuješ dovoljenje njegovega slu¬
žabnika, zato ti to dovoljenje podel¬
im.”

Komaj je spovednik te besede izre¬
kel, ko Veronika pomigne v znamenje
vdanosti. Obme se k svojim duhovnim
hčeram, nagne svojo glavo in njena le¬
pa duša se preseli v sveta nebesa.  To
je bilo v petek, dne 9. julija leta
1727.

P. ALOJZIJ, o.f.m.

Kako more človek mirno živeti, Če ne
ve, odkod prihaja in kam gre in kaj naj
počne na zemlji? Če ne ve, kaj pomenijo
besede: človek, stvarjenje? Ce je vse
skrivnost in ga vse napolnjuje z dvomi?
živeti mirno kljub toliki nevednosti je
nemogoče. — Jouffroy.

ROMANJA V LEMONTU TA MESEC

10. julija:

DRUŠTVO SV. ANE, KSKJ,
iz fare sv. Štefana
v Chicagi.

Povabljena so
vsa prekmurska društva
in vsi prekmurski rojaki
v U.S.A.

17. julija-

Letno romanje

SLOVENSKE

ŽENSKE ZVEZE

iz cele Amerike

6

AVE MARIA

V POZDRAV NOVIM AMERIKANCEM...

Obenem tudi apel za nove sponzorje

T UDI AVE MARIA se iz vsega srca
pridružuje vsem, ki z veseljem
pozdravljajo v Ameriki nove nasel¬
jence, bivše begunce. Čestitamo novim,
ki so bili tako srečni, da so mogli med
nas. Čestitamo njihovim sponzorjem, da
so dočakali prihod svojih varovancev in
da njihov trud ni bil zastonj.

Daj Bog, da bi se dobro počutili med
nami v tej svobodni novi domovini. Daj
Bog, da bi jih Že mnogo mnogo prišlo za
temi prvimi, o katerih smo Čitali, da so
Že dospeli.

Ave Maria v tem Času, ko je Liga slo¬
venskih katoliških Amerikancev tako
pridno zbirala sponzorje in vlagala proš¬
nje, ni posebej pisala o tem velikem de¬
lu. Naročnike našega lista je z lahkoto
dosegala Liga in pri mnogih tudi uspela
s svojimi klici po novih sponzorjih. S
tem pa ni rečeno, da je mislila Ave Maria
spričo tega velikega dela stati ob strani.

Zdaj pa je videti - vsaj tako se ŠuŠ-
Ij.a — da so možnosti za nove sponzorje
med Slovenci v Ameriki do malega izčrpa¬
ne. Trda je ta beseda, ki nam je prišla
na uho. Žalostna je za tiste begunce, ki
tam v taboriščih Še čakajo in milo pro¬
sijo: Poiščite tudi za nas sponzorjev v
Ameriki!

Mi ne moremo do konca verjeti, da je
tista trda beseda tudi tako zelo resnična,
kakor je Žalostna. Mi poznamo naše ljudi
in vemo, da so njihova srca izredno pros¬
torna. Veliko veČ gre v ta srca, kot bi si
kdo na prvi pogled mislil, pa tudi veliko
več pride iz njih, kot bi si upal pričako¬
vati.

Zdaj je gotovo Čas, da tudi naŠ list
stopi na plan in ponavlja za Ligo, za
'Ameriško Domovino, in tako dalje, nujne

pozive: Rojaki, mislite na begunce in od¬
prite jim vrata svobodoljubne Amerike!
če sami res nikakor ne morete komu po¬
magati do te sreče, poskusite pri drugih,
pa tudi Če bi oni drugi ne bili Slovenci.
Vsi poznate razne sosede, katerim morda
lahko položite svojo prošnjo na srce.
Begunci so skromni ljudje in vsak koti¬
ček, ki ga jim kdo tu napravi, jim bo sil¬
no dobrodošel.

Nekateri imate Že priliko, da zdaj že
iz ust bivših beguncev samih slišite, ka¬
ko in kaj je z vso to zadevo. Zdaj ni več
treba, da samo iz Časopisov in privatnih
pisem razbirate zgodbe in bridkosti be¬
guncev. Drugi, ki Še nimate te prilike, jo
boste imeli kmalu. Zakaj novi in novi
begunci — zdaj že tako rekoč Amerikan-
ci — se odpravljajo na pot. Širom vse
Amerike se bodo razkropili. Povsod bodo
pripovedovali begunske zgodbe. Poslu¬
šajte jih in pomagajte jim, da bodo iz¬
polnili obljube, ki so jih dajali ob odhodu
onim, ki so morali ostati tam — brez spon¬
zorjev in torej brez upanja — vsaj zaen¬
krat.

Ti novi Amerikanci so pred odhodom
obetali: Bratje, sestre, ne bomo vas poza¬
bili... Iskali bomo tudi za vas..., dokler
ne najdemo...

Ali bodo pa zmogli te svoje obljube,
če vi ne boste pomagali? NaŠ list torej
prav nujno apelira na vse svoje naročnike
in bralce:

Pomagajte iskati nadaljnjih sponzorjev
našim novim! Pomagajte jih iskati naši
Ligi! Pomagajte jih iskati vsem, ki se
zanimajo za usodo beguncev!

Zmerom pa velja tudi to: Podpirajte po
vseh svojih močeh Ligo slovenskih kat?
oliških Amerikancev!

AVE MARIA

7

Jljulegen do- Mašuje -
temelj njetpoue Ujetosti

F ebruarja meseca  leta 1936. so
bili telesni ostanki očeta Damijana
prenešeni iz otoka Molokai v nje¬
govo domovino Belgijo. Takrat je bilo Že
63 let poteklo, odkar je neznani duhov¬
nik Damijan Jožef de Veuster pričel med
gobavce na otoku Molokai, ki je eden iz¬
med Havajskih otokov v Tihem morju.
Od njegove smrti pa je poteklo 45 let.
Zdaj je prišlo njegovo truplo počivat v
samostanski kapeli v mestu Louvain,
kjer je mladi Damijan preživel prva leta
svojega redovnega Življenja.

Ta velikodušni gobavski duhovnik, ki
je ljubil samoto in se ni zmenil za po¬
hvalo sveta, bi pa bil Čisto zadovoljen,
če bi bilo njegovo truplo počivalo v
skromni kapelici na otoku Molokai prav
do sodnega dneva, da bi tako ostalo med
onimi, ki so bili njegov križ in njegova
krona. Toda Bog je hotel drugače. Oči
celega sveta so bile uprte v Damijana.
In šlo je za večjo božjo slavo, Če je ves
svet vedel za njegove junaške čine med
gobavci.

Ameriška vojaška ladja “Republic”
in belgijska ladja “Mercator” sta skup¬
no nesli dragocene ostanke tega duhov¬
nika od ene strani zemeljske oble na dru¬
go, kjer bi služabnik božji imel lepši
grob. Med potjo se je navdušenje ljud¬
stva vedno bolj povečalo. V San Fran¬
ciscu, kjer sta ladji nekaj časa pristali,
je nadškof Mitty daroval slovesno Črno
mašo in med tem Časom je več stotisoČ
ljudi videlo Damijanovo krsto. In v do¬
mači Belgiji je silna množica pozdravi-

OČe Damijan v letu 1873., ko je
začel svoje delo med gobavci.
Star je bil 33 let.

la domov prišlega junaka vere. Med to
množico sta bila belgijski kardinal Van
Roey in kralj Leopold.

Damijan je zapustil svojo domovino kot
nepoznan in neznaten misijonar, slučaj¬
no izvoljen za delovanje med gobavci.
Vrnil se je kot najbolj znameniten Bel¬
gijec devetnajstega stoletja.

Malo čudno je, vendar je zanimanje za
očeta Damijana naraslo več ali manj radi
tega, ker ga je kmalu po njegovi smrti v
letu 1889. napadel neki protestantski
minister po imenu Rev. Mr. Hyde, ki je
Živel v Honolulu, glavnem mestu ^.avaj-
skih otokov. Ta minister je Damijana
grdo obrekoval v pismu, ki ga je pisal
prijatelju v Avstraliji. Za Damijana pa
se je močno potegnil znani pisatelj Rob¬
ert Louis Stevenson, škotski protestant.

AVE MARIA

Celo svoje duhovniško življenje je oče
Damijan preživel na Havajskih otokih, ki
so misijonsko polje tako zvanih Picpus
očetov, v katerih družbo je spadal on. Ta
družba se imenuje tudi kongregacija pre¬
svetih Src Jezusa in Marije. V mašnika
je bil Damijan posvečen maja meseca le¬
ta 1864., v starosti 24 let. Devet let je
deloval v okrajih Puna, Kohaha in Hama-
kua na Havajskih otokih. Nato je bil leta
1873. prestavljen na kraj, ki se je imeno¬
val Lalawoa na otoku Molokai. Takrat se
je začel njegov šestnajstletni apostolat
med gobavci.

Ko je tamkajšnji škof Maigret sprem¬
ljal mladega misijonarja na njegovo novo
mesto na otoku Molokai, je zbranim go¬
bavcem tole naznanil: “Doslej, otroci
moji, ste bili zapuščeni in neoskrbljeni,
toda odslej ne bo več tako. Pripeljal sem
k vam takega, ki bo vam oče in ki vas
toliko ljubi, da za vaš blagor in radi
vaših neumrjočih duš se ne boji postati
eden izmed vas, med vami Živeti in um¬
reti.”

Sest mesecev pozneje je pisal Damijan
svojemu bratu v Belgiji: “Kar se mene
tiče, jaz postajam gobavec, da vse pri¬
dobim za Jezusa Kristusa.” Dvanajst
let pozneje, v letu 1885., so se njegove
besede do pičice uresničile. Razlil je
namreč vrelo vodo na svojo nogo, čutil
pa ni ničesar. Iz tega je spoznal, da ima
gobavo bolezen. Zdravnik je to tudi po¬
trdil.

Torej oče Damijan je bil zdaj sam pra¬
vi gobavec. Naslednjo nedeljo, v juniju
1885, je v svoji nedeljski pridigi razo¬
del svoj položaj gobavcem. Začel je nam¬
reč svojo pridigo z besedami: “Mi gobav¬
ci...” Ni bilo več: “Vi gobavci...” Nje¬

govi poslušalci so kar osupnili. Zdaj je
bil v resnici njihov sobrat.

Pred svojo smrtjo v letu 1889. je oče
Damijan imel veselje videti, da bodo dru¬
gi nadaljevali njegovo delo, ko njega ne
bo veČ. Frančiškanske sestre so bile pet
let poprej prišle iz New Torka, da poma¬
gajo z gobavskimi Ženskami. In dva du¬
hovnika iz Amerike in dva redovna brata,
eden iz Irskega, drug pa iz Amerike, so
bili pri njegovi postelji ob njegovi smrtni
uri.

Na kraju, ki se imenuje Kalaupapa, na
otoku Molokai stoji velik spomenik očetu
Damijanu na Čast in na njem so pisane
besede: “Večje ljubezni nima nihče, ka¬
kor je ta, da kdo da svoje življenje za
svoje prijatelje”(Jan. 15:13). Iste bese¬
de se najdejo na njegovem spominskem
grobu v mestu Louvain v Belgiji.

Vse Damijanovo svetniško življenje
pa je utemeljeno v njegovi ljubezni in
pobožnosti do Matere božje. Te ljubezni
ni izražal v mnogih besedah, vendar je
jasno, da jo je imel v veliki meri. Ker je
bil moŽ dejanj, ne pa samo besedi, je
tudi ljubezen do preblažene Device po¬
kazal predvsem v dejanjih.

Mladi Jožef de Veuster, kakor je bil
Damijan pred vstopom v samostan znan,
je prvič čutil poklic za redovniški in du¬
hovniški stan, ko je poslušal misijonske
pridige nekega redemptorista. Takrat je
še hodil v šolo. Redemptoristi pa pri vsa¬
kem misijonu vsaj enkrat pridigajo o ve¬
likih prednostih Matere božje. Gotovo je
mladi mož tedaj vzljubil Marijo in po nje¬
ni priprošnji dobil poklic za višje Živ¬
ljenje.

Kmalu nato je vrli fant poprosil pred-
stojništvo družbe presvetih Src Jezusa

AVE MARIA

9

in Marije za spre¬
jem v njihovo kon¬
gregacijo. Njegov
brat Pamfil je Že
bil Član te družbe.
Pri preobleki je Jo¬
žef de Veuster do¬
bil ime Damijan, ki
je nekoč imelo biti
svetovno znano kot
ime apostola gob¬
avcev. Njegova lju¬
bezen do presvetih
Src pa je od tistega
Sasa vedno bolj
rastlo.

V svoji mladosti
je Damijan poseb¬
no rad romal k sta¬
ri Marijini božje-
potni cerkvi v mes¬
tu Montaigu. V tej
cerkvi je čudodel¬
na podoba božje
Matere z Detetom
Jezusom, ki so jo
romarji častili že
stoletja poprej. E-
den teh romarjev je
bil sv. Janez Berh-
mans, ki je bil med
svetnike vštet eno
leto pred Damijan¬
ovo smrtjo.

Oče Damijan kot gobavec. Ta slika je bila posneta nekaj mesecev
pred njegovo smrtjo, ki je bila 15. aprila leta 1889. Star je bil 49 let.

Ko je božja previdnost izvolila Dami¬
jana za misijonsko delovanje na Havaj¬
skih otokih, se je mladi redovnik poslo¬
vil od svoje zemeljske matere pri omen¬
jeni Marijini cerkvi. Duhovnik Še ni bil.
Prav za prav bi bil moral iti njegov brat
Pamfil v misijone, pa je podlegel hudi
bolezni in njegovo mesto je moral prev¬
zeti Damijan. In ta je čutil, da bo bližina
Matere božje olajšala bolečine ločitve
od zemeljske matere in mu tudi dala po¬
trebnega poguma ob taki žalostni uri.
Telesne matere ni potem nikdar več vi¬
del, nebeška Mati pa ga ni nikoli zapus¬
tila.

Ko je Damijan dospel na Havajske o¬

toke, ki so postali njegova domovina do
smrti, je bil kmalu posvečen v duhovnika
v katedrali Kraljice miru v glavnem mes¬
tu Hobolulu. To je bilo v Marijinem me¬
secu leta 1864. Bilo je tudi v Marijinem
mesecu devet let pozneje, da je nastopil
svoje velikodušno delovanje med gobav¬
ci na otoku Molokai.

Še dandanašnja pobožnost molokajskih
gobavcev do Marije odseva Damijanovo
pobožnost do nje. 0 tej otroški pobož¬
nosti je bil pisal neki oče Gregorij, re¬
dovni sobrat očeta Damijana, ko je malo
pred Damijanovo smrtjo vodil duhovne
vaje pri gobavcih. Hvalil je očeta Dami-
(Dalje na strani 25.)

10

AVE MARIA

teAbie M. Mihaele /CoA

AŠA PROVINCIJA Šolskih sester
sv. Frančiška asiškega je te dni
zavita v žalost. Zapustila nas je
sestra M. Mihaela Kos, provincijalka,
ena naših najboljših delavk na šolskem
polju, in odšla po plačilo k Bogu.

Rojena je bila v Sv. liju pri Velenju,
kjer je v ljudski šoli dobila podlago svo¬
jim Študijam. Nato je bila gojenka učit¬
eljišča Šolskih sester v Mariboru.Po dob¬
ro opravljeni maturi je bila sprejeta v za¬
vod Šolskih sester in postala redovnica
15. avgusta 1916. Tri leta je delovala
kot učiteljica v Repnjah na Gorenjskem.

Ker je v Ameriki manjkalo sester, je
bila poslana v Kansas City, k fari sv.
Družine, kjer je delovala par let. Jezik
ji ni delal težav in je angleščino zelo
hitro obvladala. Nato je odšla k sv. Šte¬
fanu v Chicagi, kjer je vzgojila v dobi
14 let mnogo tamkajšnjih faranov. V Cle¬
velandu, na hrvatski fari, je bila samo
eno leto in v St. John’s sirotišču je bila
prednica dve leti.

Ko je pred 10 leti umrla našaprejŠnja
provincijalna predstojnica, sestra M. Kor-
dula Germek, je bila sestra Mihaela iz¬
voljena na njeno mesto.

škoda, škoda, da je tako kmalu one¬
mogla. Koliko dela jo je Še Čakalo — in
bi bila tudi sama še rada delala v blagor
naše provincije in ameriške mladine, pa
se je Bogu zdelo, da je že dovolj naredi¬
la zanj.

Ce bi ne bila ničesar drugega storila
kot to, da nam je sezidala naš lepi dom,
bi bilo Že samo to lepo življenjsko delo.

Z našim tako praktično sezidanim domom
si je postavila najlepši spomenik. Bila
je dober gospodar in je vse prej dobro
preudarila, preden je izdala denar za to
ali ono, ali predno se je lotila tega ali
onega v prid naše skupnosti.

Da, naš dom ji je prekrasen spomenik.
A še vse lepši spomenik si j e postavila
v dušah sester naše provincije. Polovi¬
čarstva ni trpela. Bila je vedno za strogo
disciplino v samostanu — kar je seveda
prav. Za kaj smo pa prav za prav v samo¬
stanu, če ne za to, da postanemo dobre
redovnice? Sestra provincijalka Mihaela
je bila slična sv. Ignaciju, ki je zahtev¬
al, da mora redovnik Bogu dati vse —
sebi ne sme pridržati ničesar. Zahtevala
je po vseh hišah red in strogo spolnje-
vanje dolžnosti. Sestre so morale dobro
pripravljene v šolo. Držala je vajeti vod¬
stva tako dobro, da, ko je njen Čas minil
in bi bila morala odložiti predstojniŠtvo,
ji je sv. stolica podaljšala rok za nedo¬
ločeno dobo in voz redovnega življenja
je lepo tekel naprej.

Ko je imela opravka z otroci, jim je
bila dobra učiteljica. Stroga, a pravična.
Nikoli se ni bali povedati resnice - otro-
ku ali staršem. Red je moral biti. Znala
se je pa tudi prilagoditi razmeram. Pri
sv. Štefanu, kjer je gotovo polovica dru¬
žin njenih nekdanjih učencev, se je bodo
gotovo spominjali v svojih molitvah in
bo gotovo Čutila njih vpliv.

Lani je potovala z našo častito materjo
Terezijo v Južno Ameriko. Ko so bili v
zraku, so zašli v središče viharja - a
ona je kar lepo naprej spala. Ni se vzne-

A VE MARIA

11

mirjala; četudi se je zgodilo kaj nepri¬
čakovanega, neugodnega — nikoli ni iz¬
gubila ravnovesja. To pa zato, ker je ta¬
ko močno zaupala Bogu. To je bila njena
skrivnost — veliko zaupanje v dobroto in
pomoč božjo — vsem nam dober zgled.

Občudovale smo jo vedno kot dobro re¬
dovnico. V nji smo gledali kot v nekaki
premični sliki, kako je treba živeti za
Boga. Dala nam je pa zgled tudi, kako je
treba trpeti za Boga. Odkar je bila lani
v Južni Ameriki operirana pa do njene
smrti, ni bilo nikoli besede pritožbe iz
njenih ust. Strežnica se ne more preču-
diti, da more biti kdo tako ravnodušen v
trpljenju, kot je bila ona. Ko smo jo lani
pomilovale, je rekla: “I, zmeraj ne more¬
mo biti zdravi.” Ko smo vsi oblegali Bo¬
ga s prošnjo za njeno zdravje, je ona vse
prepustila Njemu.

Kako lepo je umrla! Previdena z vsemi
sv. zakramenti. Njej in nam je bilo v ve¬
liko duhovno tolažbo, da ji je sv. oče
brzojavno poslal svoj blagoslov. Nekaj
dni pred smrtjo je kar naprej molila zdih¬
ljaje — "Sladko srce Marijino, bodi moje
reŠenje!” in druge. Pogosto je poljubila
križ in iskala v njem pogum za nadalj
nje trpljenje. Velikokrat je vzdihnila:
"Tvoja volja naj se zgodi!” In ko je na¬
posled dotekla ura njenega življenja, so
sestre klečale okrog postelje in molile
rožni venec in molitve za umirajoče, pre¬
mikala je rahlo ustnice. In nenadoma je
je bil pri njej božji Tat in odvedel dušo,
ki je toliko let delala zanj in za Njegove
male.

Z izgubo sestre Mihaele je nastala ve¬
lika vrzel v naši provinciji. NajveČja
njena skrb, ki jo je ubijala, bolj kot kako
drugo trpljenje, je bilo pomanjkanje ses¬
ter. V misijone so nas klicali; nove fare
po Ameriki se ustanavljajo — a je morala
odreči tolikim prošnjam za sestre. "Kje
pa naj vzamem sestre, Če jih Še pa za
naše slovenske in hrvatske šole nimam
dovolj,” je večkrat Žalostno vzkliknila.

Sedaj, ko nas je še sama zapustila in
se je z njenim odhodom število delavk
zopet zmanjšalo, naj prosi za naš naraš-

Sestra M. Mihaela Kos

čaj. Upamo, da smo v nji dobile novo pri-
prošnjico in da bo prva njena skrb in
sladka dolžnost, da nam izprosi od Gos¬
poda žetve poklicev, da božje delo na
zemlji ne bo trpelo škode.

In njena oporoka? Taka, kot je bilo vse
njeno stremljenje v Življenju. Ko so jo
vprašali, kaj naj povedo sestram v njen¬
em imenu, je dejala: "Recite jim, naj
drže pravila.” Nobenih izrednih Želja,
nič posebnega, samo eno, kar je za re¬
dovnico treba: “Izpolnjuj pravila.”

Taka je bila naša sestra Mihaela.

Vsem, ki so jo poznali, in tistim, ki
bodo šele iz teh vrstic izvedeli, da je
živela med nami, jo priporočamo v mol¬
itev. Naj se na božjem Srcu, do katerega
je gojila otroško pobožnost, spočije in
prosi za nas, da zvesto sledimo do konca
po poti, ki je njo varno privedla do konč¬
nega cilja.

Naj počiva v miru božjem na veke!

SLOVENSKE SESTRE
Mt. Assisi, Lemont, 111.

12

A VE MARIA

(Nadaljevanje)

VEČNO MESTO.

R IM DNE 29. in 30. decembra. Tekan¬
je po mestu. Za razgled smo imeli

► le malo časa in smo obiskali le ma¬
le svetih krajev in cerkva. Pri svetem
očetu so bile vse avdijence odpovedane.
Nemogoče je priti do njega, ker je nekaj
bolan,

Tekali smo iz urada v urad. Saj bi mo¬
rali biti čim prej v Neaplju, ker odpotuje
naša ladja dne 3. januarja. Ostala dva
sta komaj zadnji trenutek vse uredila,
jaz pa... Amerikanski konzul na Dunaju
bi moral rimskega obvestiti glede mojega
tranzitnega vizuma, kakor sem mu pisal
pred odhodom iz Schwaza. Hodil sem
spraševat, pa niso nič vedeli. “Nikakega
obvestila!” se je vedno in vedno glasil
odgovor. Z njim so me spravili že ob vse
Živce. Kaj se bo uresničilo, kar so mi
prerokovali sobratje?... Bog ne daj, da
bi obsedel tu!

Poslal sem telegram dunajskemu p. pro-
vincialu, naj kako uredi zame na konzu¬
latu, pa tudi v Schwaz sem pisaril, Če so
morda pozabili vreči moja pisma na poš¬
to... »

Žal - za ladjo je bilo prepozno. Oba

tirolska misijonarja sta z ostalimi tremi
dne 31. decembra odpotovala iz Rima v
Neapelj, ubogega “Pechvogla” Rudolfa
pa sta pustila v Rimu. Slovo je bilo tež¬
ko. Obsedel sem kot ptiček v kletki in
Čakal odrešenja. Pa nisem tožil, Še manj,
da bi se bal. Saj sem imel doslej vedno
srečo: tudi zdaj se mi mora pravočasno
nasmehniti!

Zares se mi je! Na Dunaju je bilo nam¬
reč vse v redu, le prazniki so bili, pa ni¬
so pravočasno poslali naprej. Tako sem
drugi dan po odhodu ostalih, dne 5. jan¬
uarja, brez večjih težav vse uredil in dvi¬
gnil tranzitni ameriški vizum. Kar skakal
sem od veselja. Takoj sem poslal brzo¬
javko p. provincialu v Bočen, da zame ni
treba imeti skrbi, ker je vse urejeno. Pa
sem jo drugo jutro — dobil sam... To sem
se smejal. Najbrž sem od samega veselja
premalo pazil in napisal naslov odpošil-
jatelja na prostor, kam naj jo dostavijo...

Moral bi čakati na ladjo do 7. februarja
ali pa 7. marca. A pater generalni misi¬
jonski tajnik je dejal, da bi bilo to pre¬
pozno. Bal se je, da bi zapadel potni list.
In končno je sploh bolje, da potujemo iz
New Yorka skupaj. Saj sem šele zdaj do¬
bil od kitajskega poslaništva potrdilo, s
katerim nam kontrola ob prihodu na Kitaj-

AVE MARIA

13

sko ne sme delati pri prtljagi nobenih te¬
žav. Torej moram ostale dohiteti. Kako
pa? Nič drugače, kakor — z letalom!

Seveda je letalo nekaj dražje. Celotna
vožnja iz Rima v New York stane z vso
oskrbo 430 dolarjev. 150 je že plačanih,
150 jih ima zame misijonsko tajništvo.
Sto jih je vsak izmed nas dobil na pot,
ker prehrana in ostalo od New Yorka do
San Francisca še ni plačana; pripravljen
sem bil pridejati tudi te, saj sem upal,
da bom v našem komisarijatu kaj dobil.
Torej mi je manjkalo Že trideset dolar¬
jev. Končno sem jih dobil od generalnega
definitorja za Slovane, p. Dominika Man¬
diča. Ali right! Dne 14. januarja bom po¬
toval z letalom iz večnega mesta preko
Londona v New York in tako dohitel os¬
tale!

Tako sem imel Čas ter sem preostale
dni prepustil ogledu zanimivosti in zna¬
menitosti mesta. Obiskal sem grobove
velikih apostolov Petra in Pavla in tam
tudi maševal. E.iako grob sv. Ignacija,
Alojzija, Berhmansa... Saj kar piješ moč,
ko poklekneš ob zemeljskih ostankih to¬
likih velikih moŽ! Znova zaplapola kri
po Žilah: naravnost Čutiš, kaj morejo u-
stvariti ljudje vere, Še več: kaj morejo
ustvariti velikani vere in križa... Ko ni
več upanja v očeh otrok tega sveta, prav
takrat slavi vera in otroško zaupanje v
previdnost božjo — zmagoslavje. To ču¬
tiš zlasti na grobovih mučencev, zlasti
še, ko obiščeš katakombe. Kako zelo tež¬
ko je bilo življenje naših prvih borcev!
Pa saj tudi danes na toliko krajih ni bolj¬
še! Samo ljudi odpovedi je treba!

Ko sem si desetega januarja ogledoval
lateranski muzej, sem se ustavil ob majh¬
nem spomeniku očeta gobavcev — Dami¬
jana de Veuster in se zazrl v njegov ob¬
raz. Primerjal sem ga: prej fant v cvetu
življenja — nato apostol žrtve, ki je sam
postal eden izmed gobavih... Nehote se
mi je porodilo vprašanje, kje dobiti toliko
moč, toliko zaupanje? Kaj je človek sploh
zmožen tolikega žrtvovanja? Ali še dobe
se tako "neznatni in mali ljudje”? In
vendar je odgovor za slehernega katoli-

Misijonar p. Rudolf (na desni) si je v sprem¬
stvu slovenskega sobrata p. Vendelina s strehe
sv. Petra ogledal večno mesto...

čana tako lahek, tako jasen...

Dvignil sem se tudi na kupolo sv. Pet¬
ra. Spremljal me je naš novomašnik p.
Vendelin.

Zelo težko bi mi bilo - kakor je bilo
ostalim — ko bi moral iz večnega mesta
brez obiska pri svetem očetu. Toda imel
sem zopet srečo kakor vedno.

SVETI OČE,...

ki celo za novo leto ni sprejemal, je zo¬
pet okreval. Sklenil sem, da bom vse po¬
izkusil, da utešim skrivno in tiho željo
srca. Zato sem v soboto po novem letu
odšel v Vatikan in trkal od vrat do vrat,
da sem končno staknil pravega moža. Ta
mi je izstavil vstopnico za skupno avdi-
jenco, ki bo prihodnjo sredo...

Že nekaj sto ljudi je bilo zbranih. Kar
prižgo luči. Bilo je malo pred poldne. Vse
misli in besede so bile le pri Kristusov-
vem namestniku. Straža se je izmenjala.
Nato pa prihiti moŽ stasite postave, kljub
letom lahke hoje, gibčen. Sveti oče... Po-

14

AVE MARIA

zdravlja nas in mi njega v vseh jezikih.
Nato se je malo umirilo. On je nagovoril
tu in tam koga, drugi so ga sami nagovo¬
rili. Tudi jaz bi ga rad, pa sem bil pre¬
daleč. Tako je šel do druge strani in se
počasi ustavil. Nikoli ni Še noben človek
napravil name takšnega vtisa, kot naš
skupni oče. Nato je šel k prestolu na o-
beh straneh pa vse polno njegovih dvor-
j anikov in spremljevalcev. Nagovoril nas
je v italijanskem, angleškem, francoskem
in španskem jeziku. Govoril je s srcem,
kar se je videlo z vsake njegove kretnje.
Nato je razprostrl roke proti nebu in nas
blagoslovil. Vse je bilo na kolenih. Se
nekaj pozdravov in že je bil za vrati. Ni¬
smo ga veČ videli...

Vendar mi nekaj ni dalo miru. Rad bi
z njim govoril tudi sam in s to željo sem
se vrnil od skupne avdijence. Delal in
koval sem načrte, se obrnil na tega in
onega, pa vse zastonj. Zato sem sklenil
vzeti vso stvar sam v roke.

Bilo je v soboto dne 10. januarja, ko

sem bil zopet v Vatikanu. Dan mojega od¬
hoda iz Rima se je bližal, zato sem tve¬
gal vse. Sicer sva že dan po prvi avdijen-
ci napisala na kuriji z misijonskim taj¬
nikom priporočilno pismo, a doslej ni bi¬
lo nobenega odgovora. A so me zdaj kar
lepo sprejeli. Povprašali so me kako in
kaj, a Še ni bilo dokončno rešeno. Niso
vedeli, s kom naj bi Šel k svetemu očetu.
Povedal sem, da mi je vseeno, le k nje¬
mu moram priti. A komaj sem se vrnil na
kurijo in malo pokosil, Že so me iskali.
Nekdo se je pripeljal iz Vatikana z av¬
tom in moral sem podpisati sprejem pis¬
ma, na katerem je bil pečat: Maestro di
Camera di Sua Santita. Skrivaj v celici
sem pismo odprl: bila je vstopnica za
specijalno avdijenco! Saj kar nisem mo¬
gel verjeti, pa tudi drugi ne. Vendar je
bilo res...

Naslednji dan dne 11. januarja sem ma¬
ševal pri slovenskih šolskih sestrah (Via
dei Colli). Prvič sem poskusil tudi s slo¬
vensko pridigo; saj sem doslej pridigal
le v nemščini. Ob 11:30 pa sem moral bi-

A VE MARIA

15

ti v Vatikanu.

Ubral sem isto pot kot za prvo avdijen-
co. Le s to razliko, da so me sedaj pel¬
jali v sosednjo sobo. Vsi so gledali, ko
sem korakal z dvorjaniki papeževega dvo¬
ra skozi dvorane. Prišel je eden izmed
njih k meni, straža je udarila v pozdrav
in odšla sva skozi pet dvoran. Pa ni bilo
dolgo, ko me je ločil od drugih gostov,
kjer sem dobil sedež, ter migljaj, naj po¬
čakam. (Bilo je kakih pet ali šest sester,
menda iz 'Argentine ali Mehike. Dalje trije
Žbsisti iz Belgije ter dva duhovnika...)
Peljal me je nato v sosednjo sobo vso v
dragocenostih. Dvorjani so me spraševa¬
li, kdo, kaj tu sam in kam grem... Tako
je neznaten frančiškan čakal na papeže¬
vem dvoru najvišjega gospoda na zemlji,
kateremu je bil sveti oče Frančišek tako
pokoren. Tu sem molil in mislil tisoč
stvari. Srce mi je trepetalo v ljubezni do
skupnega očeta. In komaj so odšli trije
odposlanci — državniki, že so se odprla
vrata na moji desnici. Prav pri vhodu
sem bil. Ozrl sem se - in sveti oče je
stal pred menoj...

Takoj sem pokleknil in prosil blago¬
slova. Dal mi ga je in mi ponudil roko.
Nato sva začela pogovor, roke pa nisem
izpustil. “Od kod sem,” me je nagovoril
sveti oČe v italijanščini. Povedal sem
mu. In nato: “Kam ste namenjeni?”

0, to ga je veselilo! “Toda, tam je hu¬
do! Žrtve so velike. Se bojite?”

Nato sem ga prosil, naj mi blagoslovi
spominke. Hitro sem odprl aktovko, ki
sem jo ves čas nosil s seboj. “Kaj vse
pa je notri?” je vprašal prijazno. Nato
je napravil križ.

In potem je trikrat blagoslovil tudi me¬
ne. Hotel je iti, pa se je zopet povrnil
k meni: “Prav posebej Te blagoslovim

za pot in posebno božje varstvo s Teboj
na vseh Tvojih misijonskih potih!”

Kaj takega nisem pričakoval. Iz vsega
srca sem se mu zahvalil. Pa bi mu rad še
kaj rekel, pa v tistih trenutkih se nisem
znašel. Vem le, da me je vprašal še za
domače, za naš narod. Vse ve, kako trpi¬
mo. Prosil sem ga blagoslova za vse, iz¬
rečno za sobrate, za domače, zlasti ma¬
mo, za misijonske sodelavce in vse do¬
brotnike. Vse je očetovsko blagoslovil,
nato pa se je oddaljeval proti dvorani,
kjer so ga Čakale one sestre in ostali.
A je poklical med potjo dvorjanika, ta
mu je dal zavojček. In sveti oče se mi
je Še enkrat približal in mi dal v spo¬
min — srebrni rožni venček. Tako imam
sedaj dva svoja največja zaklada: rožni
venec, ki mi ga je nekoč podarila mati,
in rožni venec svetega očeta...

Sveti oče me je Še enkrat med smeh¬
ljajem blagoslovil, mi Še enkrat podal
svojo nežno roko v pozdrav in odšel v
naslednjo sobo. K meni pa sta se pribli¬
žala dva in me povedla skozi dvorane,
polne ljudstva do hodnika.

Ko sem stopal iz teh dvoran vesoljstva,
se mi je nehote porodila misel: koliko jih
bo še odhajalo v misijone iz našega ma¬
lega naroda? 0 tisočkrat srečni, kateri
spoznajo Njegov poklic, mu sledijo in se
z vsem srcem vržejo v Njegovo naročje!

Sam ne vem, kdaj sem se znašel pred
vhodom v vatikansko palačo. Bil sem sre¬
čen kot redkokdaj.

Kar prekmalu je bilo konec mojega bi¬
vanja v večnem mestu. Vedno bolj seje
bližal dan, ko se bom...

Z LETALOM...

dvignil v sončne višave.

(Dalje prihodnjič)

l< । '

Prav tisto sredstvo, ki nam je rabilo za greh, porabimo tudi za izbrisanje greha.
Ako si preklinjal, blagoslavljaj; ako si si prisvojil tuje blago, povrni; ako si pijan-
čeval, se posti; ako si se napihoval, se ponižaj; ako si bil nevoščljiv, tolaži. —
Sv. Bazilij Veliki.

S POSEBNIM DOVOLJENJEM j<
rova! sv. niafo kar v domu svojil
poroki, ko nista mogla v cerkev.

V CERKVI SV. PIJ A v Chicaj
podobo svetega Disma ob strani
v kapeli, ki je posvečena spokot

KRONANJE MAJNIŠKE KRALJICE je prizor, ki se je
povsod videl v mesecu maju. Spodaj mladenka v Wash-
ingtonu polaga Mariji krono na glavo.

ŽIVI ROŽNI VENEC so otvorili možje združenih druŠ-
tev najsv. Imena v Bostonu, ko so imeli sveto uro v
parku, ki navadno služi za 'baseball’. 1752 mož se je
združilo za ta rožni venec.

BEGUNSKA DEKLICA (spo¬
daj) stopi na svobodna ame¬
riška tla. Doma je iz Lit¬
vanskega, katero so Rusi
zasedli med vojno. Z njo je
Število beguncev v Ameriki
doseglo 20,000.

so na

'OLJENJEM je Rev. Valter Urba da-
v domu svojih staršev ob njuni zlati
igla v cerkev. V Chicagije bilo..

proce-
vrtu.

POSVETITEV DRUŽIN presv. Srcu Jezusovemu

□ a več krajih ponavljali na praznik presv. Srca. Spodaj
se vidi skupina ljudi v nekem parku v Washingtonu, kjer
so bile pobožnosti s posvetitvijo presv. Srcu.

PIJA v Chicagi imajo to veliko novo
listna ob strani križanega Jezusa. Visi
svefena spokornemu razbojniku.

PO TRIDESETIH LETIH
v Jeruzalemu in Bližnjem
Vzhodu je smel domov v
Ameriko na obisk priti brat
Imier Felix (spodaj), iz tako
zvane družbe krščanskih
bratov. Nosi mnoge medalje
in s temi je bil odlikovan za
svoje zelo zaslužno delo na
Orientu, tudi med vojno.

STOLETNICO ustanovitve trapistovske opatije blizu
mesteca Gethsemani, Kentucky, so letos tamkajšnji
menihi obhajali. Na zgornji sliki jih vidite, ko v
siji gredo mimo Marijinega kipa na samostanskem

18

AVE MARIA

P ogoji za sveto leto. -

Na praznik Gospodovega
vnebohoda je sv. čce pa¬
pež izdal bulo, ali oficiel-
no pismo, v katerem je na¬
štel pogoje, pod katerimi
more katoličan med svetim
letom prejeti popolni od¬
pustek ali odpuščanje vseh
kazni, ki jih za greh zaslu¬
ži.

Pogoji so sledeči. Spo¬
vedati se mora vseh svojih
grehov, prejeti sv. obhajilo
in obiskati štiri glavne ba¬
zilike v Rimu, namreč sv.
Janeza v Lateranu, sv. Pet¬
ra v Vatikanu, sv. Pavla na
ostijski cesti in sv. Marije
Velike na Eskvilinu. V vsa¬
ki baziliki pa mora moliti
trikrat očenas, zdravamarijo
in Čast bodi, še enkrat po
namenu sv. očeta in zraven
še apostolsko vero enkrat.

Sveto leto se začenja let¬
os o božiču, ko sv. oče od¬
pre tako zvana sveta vrata
v baziliki sv. Petra. Konec
svetega leta bo pa eno leto
pozneje, namreč o božiču
leta 1950, ko sv. oče zapre
sveta vrata.

Glavni namen svetega le¬
ta je to, da verniki delajo
zadoščenje za greh z mol¬
itvijo in pokoro, skušajo
poboljšati svoje življenje
in se vaditi v krščanskih
Čednostih. Sv. oče je molil,
da bi bilo sveto leto po Ma¬
rijini priprošnji čas preobil¬
nih milosti in da bi se v
tem času predvsem vera po¬
množila v srcih vernikov.

Za kanonizacijo moderne
sv. Neže. — V Vatikanu i-
majo upanje, da bo blažena
Marija Goretti, moderna mu-

V zadregi. - Neki ameri¬
ški katoliški misijonar na
Kitajskem je pomagal ki¬
tajski mladenki dobiti mo¬
ža. Toda dan po poroki je
ženin umrl, ker je preveč
medecine jemal proti pre-
hlajenju. Kitajski običaji
pa zahtevajo, da mora v
takem slučaju misijonar
nevesti drugega ženina po¬
iskati. Ta novi ženin mora
tudi biti vdovec. Ce se je
ubogemu misijonarju po¬
srečilo ali ne, ni rečeno.

čenica za sveto čistost, k
svetnicam božjim prišteta
med prihodnjim svetim let¬
om.

Marija Goretti je bila le
11 let stara, ko jo je hotel
neki fant zapeljati v nečisti
greh. Ker mu ni pustila, jo
je 'štirinajstkrat z velikim
nožem prebodel in nekaj ur
nato je deklica umrla. To
se je zgodilo leta 1902.

Ta mlada devica je bila
k blaženim prišteta leta
1947. Njena 83-letna mati
je bila takrat pri njeni bea¬
tifikaciji v sv. Petru v Ri¬
mu in tako tudi eden njenih
treh bratov in dve njeni
sestri. Eden njenih bratov,
Angelo Goretti, živi tukaj
v Ameriki blizu mesta Phil-
lipsburg v državi New Jer-
sey. ,

Mladenič, ki je umoril
mlado Marijo — Aleksander
Serenelli -, je bil v ječo
zaprt 27 let. Ko je bil o-
proŠČen, je kot spokornik
vstopil v kapucinski samo¬
stan, kjer Še danes živi.
Njegov greh mu je bila u-
mirajoča Marija Goretti od¬
pustila.

Novo upanje. - Neki fran¬
coski dominikanec, po ime¬
nu oče Courtois, je pred
nekaj leti obiskal ječo za
ženske blizu mesta Rennes
na Francoskem. Povabljen
je bil namreč v postnem ča¬
su tistega leta, da pridiga
jetnicam. Bil je prvi mož v
dotiČni kaznilnici v dvaj¬
setih letih.

Njegova pridiga je bila o
pokori. Jetnice so začetka
le molče poslušale, preden
je bila pridiga .končana pa
so kar jokale. Potlej so pri¬
digarja milo prosile, naj
nekaj stori zanje, da bi lah¬
ko imele upanja v tem Živ¬
ljenju. Noben se ne briga
zanje, njih družine jih ne
marajo in nimajo kam iti,
ko so iz ječe izproščene.

Father Courtois se je ta¬
koj lotil dela, da poskrbi
kraj, kamor bi te ženske
lahko prišle, ko so iz kaz¬
nilnice izproŠČene. In po¬
srečilo se mu je dobiti lep
kraj blizu mesta Chartres,
kjer je ustanovil zavod sv.
Marije Magdalene.

V tem zavodu imajo Žen¬
ske vsaka svojo lastno so-

AV E MARIA

bo in prevzamejo takšno de¬
lo, ki se jim zljubi — ali
delajo po hiši, ali Šivajo,
ali na farmi delajo, itd. In
niso brez plače, marveč
redno dobivajo isto plačo
kot drugi ljudje z enakim
delom. Njih obleka je Čed¬
na, moderna, po najnovej-
Ših modah izdelana. Ko
prvič pride bivša jetnica v
ta zavod, jo koj pošlje oČe
Courtois v bližnjo vas, da
si da lasje lepo napraviti
in zgleda Čedna kakor vsa¬
ka druga ženska. Ne samo
drugače zgledajo, marveč
se počutijo kot popolnoma
nove Ženske z novim upan¬
jem.

če mogoče, oče Courtois
poskrbi stanovanje za otro¬
ke teh žensk, Če so bile
omoŽene in imajo otroke,
da tako skupno Živijo. Po¬
maga tudi k temu, da možje
zopet sprejmejo svoje žene
in starši nazaj vzamejo
svoje spokorjene hčere.

V tem zavodu se te žen¬
ske pripravijo za novo živ¬
ljenje med ljudmi v svetu.
Ko zapustijo ta kraj, so
dobre, poštene ženske one,
ki so bile poprej ubijalke.

Tretja krona za Marijo. -
Čudoviti Marijin kip v cer¬
kvi mesta Heaton Norris na
Angleškem, ki že dve leti
nosi krono svežih vrtnic na
glavi, je za letošnji maj
dobil tretjo tako krono. La¬
ni je bila druga krona Ma¬
riji na glavo položena in
tudi ta je še Čisto sveža.

Trpljenje kitajske Cer¬
kve. - Od julija 1946. do
januarja 1949. so komunisti

19

zasedli 407 cerkva in ka¬
pel ter jih spremenili v
skladišča, vojašnice, gle¬
dališča in kinodvorane.
25 cerkva so do tal poruši¬
li, 417 pa so jih izropali do
sten. Od 868 ljudskih šol
Severne Kitajske jih je o-
stalo v tem času samo 34.

Iz meseca v mesec se
mnoŽe procesi, zapori, iz¬
goni in umori katoliških mi¬
sijonarjev. Tudi domačim
duhovnikom prav niČ ne
prizana šajo.

Muslimani in komunizem.
— V svetu je dandanes ču¬
den položaj. Kristjani nam¬
reč in krščanske dežele
prepuščajo komunistom in
drugim takim brezbožnikom
več ali manj svobode, da
smejo razširjati svoje zmo¬
te in laži, dočim musliman¬
ski svet, ki ni krščanski,
ne daj a komunizmu nobene
svobode.

Kristus je rekel: “Kdor
ni z menoj, je zoper mene.”
Torej je sramota, da tako
zvani krščanski narodi, ki
komunizmu tako rekoč po¬
tuho dajejo, so veliko bolj
proti Kristusu kot pa mus¬
limanski narodi, ki ne veru¬
jejo vanj. Muslimarti ali
mohamedanci imajo za svo¬
je geslo: “Eden je Bog in
Mohamed je njegov prerok.”
To je temelj njihove vere
in to tako močno vpliva na
njih mišljenje in dejanje,
da komunizem ne morejo
prenašati, ker je proti Bo¬
gu.

Četudi so mohamedanci
proti Kristusu in proti kr¬
ščanstvu, so vseeno za Bo¬
ga. Nasprotno pa so krist¬

jani, ki so po imenu za
Kristusa, proti Bogu. Naj¬
brž bi kristjan po imenu za¬
meril, če bi mu kdo rekel,
da je brezbožnik, vendar to
je tak Človek, ker živi, ka¬
kor da Boga ni.

Plačilo za trpljenje. -
Pred kratkim je izšlo poro¬
čilo o Čudežnem ozdravljen¬
ju neke mladenke v Fatimi
na Portugalskem dne 13.
maja, 1946.

Maria de Silva, kakor se
je dekle pisalo, je imela
operacijo Štiri leta poprej,
a rana se ji ni nikoli zace¬
lila. Prinesli so jo na no¬
silnici k sveti maši, ki jo
je daroval papeški legat.
Po maši je ta prinesel Naj¬
svetejše med bolnike, da
jih blagoslovi z njim.

Maria je bila druga na
vrsti, ki jo je papeški le¬
gat blagoslovil. Takoj je
gor poskočila in zaklicala:
“Ozdravljena sem! Nič me
ne boli!’’

Eno leto pozneje je Ma¬
ria razodela, da so jo ho¬
teli oni dan pripeljati k sv.
maši na avtomobilu. Ona pa
jim ni pustila. RajŠe se je
peljala na majhnem vozičku,
ki ga je vlekel osel, in to
zato, da bi mogla več trpe¬
ti!

Bog ji je poplačal za
voljno prenašanje bolečin.

-i ।

Protestantski zdravnik,
Oliver Wendell Holmes, je
rekel: “Gotovo je najboljše
umreti v rimsko-katoliški
Cerkvi,pa naj bo za življen¬
je najboljša ali ne.”

20

AVE MARIA

S križem
in sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□

Spisal James K. Jam is on

□

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE

VSEH DVAJSETIH LETIH svojega
bivanja med Indijanci je Baraga
redko srečal kakega drugega du¬
hovnika. Izjema je bila le, kadar je poto¬

val v Detroit ali Cincinnati. Celih dvaj¬
set let je bil edini duhovnik ob obalah
Gornjega jezera. Njegova gorečnost je
bila vseskozi nenavadna. Tega se pi sam
zavedal, drugi so pa to dobro opazili.

In sedaj je ta mož naenkrat postal Škof.
Med drugim mu je pripadla tudi naloga, da
si poišče pomočnikov, sodelavcev v no¬
vem obširnem vinogradu. Dobro je znal
presoditi potrebe svoje nove škofije, kar
nič skušnje pa ni imel v presojanju du¬
hovnikov, ki naj bi bili pod njegovo ob¬
lastjo. Ker je bil Baraga sam izredno do¬
ber in goreč, je iz svojega dobrega srca
zmerom sodil druge. In ker je bila potreba
po duhovnikih tako kričeča, je bil pri¬
pravljen sprejeti vsakogar, kdor se mu je
ponudil. Sprejemal je tudi take, ki so bili
Kele bogoslovci, Čeprav ni imel bogoslov¬

ne šole v škofiji, v kakem drugem semen¬
išču jih pa tudi ni mogel vzdrževati. Na¬
ročil jim je, naj privatno doštudirajo pred¬
pisano snov, nato jih je posvetil, prej
ko je mogel.

Prvi tak novinec je bil Henry Thiele.
Baraga ga je našel v Sault Ste. Marie leta
1854., ko se je vrnil kot škof z dolgega
potovanja. Thiele je bil bogoslovec in se
je prišel ponudit novemu Škofu. BrŽ sta
se domenila. Mladenič je nadaljeval Štu¬
dije privatno in sproti delal skušnje iz
predpisane snovi bogoslovnih naukov.

Dne 20. septembra mu je škof Že pode¬
lil nižje redove, tekom oktobra višje. Dne
21. oktobra ga je posvetil v maŠnika.
Prve dni novembra je novomaŠnik že od¬
šel za župnika v Eagle Harbor. Thiele je
bil prvi, pa nikakor ne zadnji, ki je tako
hitro prišel do mašništva in župnikovanja
pod novim škofom. Naj omenimo Še Mar¬
tina Foxa, ki ga je bil Baraga iz Pariza
poslal v Dublin, kakor Že vemo. K Baragu
prišel brez mašniškega posvečenja. Dobil

A VE MARIA

21

ga je pa Že v enem mesecu po prihodu in
je odšel za Župnika v Ontonagon. Takih
primerov je bila Še cela vrsta.

Baraga je imel Še zmerom najveČje ve¬
selje s svojimi Indijanci. Toda razmere
so ga silile, da je moral dati veliko po¬
zornosti novo ustavljenim vasem in mes¬
tecem belih naselnikov. Zato je tako hi¬
tel s posvečevanjem novih duhovnikov.
Na žalost pa se niso vsi ti mladi ljudje
izkazali za vredne Baragovega zaupanja.
Imen seveda ne bomo navajali. Pripomog¬
li so pa ti duhovniki k temu, da je imel
Baraga zmerom več skrbi in težav. Poleg
drugega so tudi visoka leta zmerom bolj
neusmiljeno pritiskala nanj.

Kako mu je bilo pri srcu, razvidimo iz
besed, ki jih je zapisal v svoj dnevnik
nekega večera v letu 1856.: “Danes je
tretja obletnica mojega škofovskega po¬
svečenja. Skoraj bi zapisal: Naj zagrne
tema današnji dan! Naj ga zakrije tema
in smrtna senca, naj bo zavit ta dan v
kopreno grenkosti.”

Tako je Baraga tarnal z besedami Job-
ovimi. Dve leti pozneje, na isti dan, je
zaupal svojemu dnevniku te besede: “Mi¬
sel na preteklost mi povzroča žalost; mi¬
sel na sedanjost mi napravlja muke; pred
bodočnostjo trepetam. 0, kako rad bi bil
še zmerom samo indijanski misijonar!’’

*****

Ob času, ko se je Baraga vrnil iz Ev¬
rope, je postajal Ontonagon največji kraj
ob Gornjem jezeru. Tam so se zbirali vsi
interesi, investirani v bakrenih rudnikih
v bližini. Nakopano rudo so pošiljali po
rekah v« Ontonagon, od tam naprej pa po
jezerih. Tako je bilo v pristanišču v On-
tonagonu zmerom živahno vrvenje. Dolge
vrste magazinov je stalo ob obali, za
njimi stanovanjske hiše, hoteli in gostil¬
ne.

Kakor je tudi postal Ontonagon pomemb¬
no središče in zbirališče velikih množic
raznih ljudi, svoje cerkve Še ni imel. Ba¬
raga se je zlasti bal za svoje Indijance
v tem kraju. Poznal je vse po obrazih in
imenih, rad jih je imel vse po vrsti. Za-

Ccrkev v Ontonagonu. Postavil Baraga.

čel jim je prigovarjati, naj se izselijo,
da ne zapadejo pohujšanju belih prihaja-
čev. Toda Indijancem je bil način novega
življenja kar všeč. Kar radi so se dali
izrabljati in izkoriščati belim. Kakšne so
bile posledice, si lahko mislimo. Najbol¬
je je šla v Ontonagonu trgovina z - žgan¬
jem. Baraga se je zgrozil: Ves trud dol¬
gih in težkih let pojde v izgubo, vtopil
se bo v Žganju!

“0, Bog se usmili!’’ je nekoč zapisal
v svoj dnevnik. “Tu v Ontonagonu sedim
in Čakam na ladjo...’’

Jeseni leta 1854. je spet prišel in usta¬
novil župnijo. Cerkev je bilo treba šele
postaviti. Kako ob vsakem obisku tam,
tako je tudi ob tej priliki živo slikal ne¬
varnost žgane pijače. Svaril je Indijance,
rohnel zoper one, ki so ta strup razpeča¬
vali. Srce se mu je trgalo, ko je videl,
kaj žganje napravlja iz ljudi. Baraga je
moral stanovati v neki gostilni in gostil¬
ničar mu je hotel eno zaigrati. Dva sveto¬
va sta si stala nasproti. Dogodek je tako
kričeč, da smemo reči: Nikjer drugje bi
ne bilo moglo priti do njega, samo v kraju,
kjer je pohlep po bogastvu zatemnil vsako
pametno mišljenje.

Gostilničar je dal narediti nekako po¬
tico, ki ji je primešal Žganja. Položil jo
je pred Barago, ko je sedel k mizi za ob-

22

A VE MARIA

ed. Škof je jedel, pa se mu je zazdelo
Čudno sumljivo. Ko je končal, se je pri-
hehljal zviti gostilničar in si zadovoljno
m el roke:

“Škof Baraga, vi ste se pogosto izraža¬
li zoper razpečavanje žganja, kajne? Ne¬
štetokrat ste svarili Indijance pred žgan¬
jem in zatrjevali, da se ga sami nikoli
ne dotaknete. Ali ni vse to res?’’

“0, seveda je res,’’ je pritrdil škof.

“Kako Vam je pa bila všeč naša poti¬
ca? Rekel bi, da Vam je šla prav dobro
v slast.”

“Bila je odlična,” je prikimal Baraga.

“Oooo! Ali se Vam ne zdi, da bi moral
pridigar prvi izvrševati, kar polaga na
srce svojim poslušalcem?”

“Brez dvoma,” je rekel Baraga.

“Vidite, vidite,” se je hehljal gostil¬
ničar. “Vi ste pa jedli potico, ki je imela
v sebi lepo merico žganja.”

Baraga je komaj verjel, da je prav sli¬
šal. Dolgo je gledal gostilničarju v oči.
Končno je spregovoril, bridko, pa zelo
mehko:

“Zelo zelo Vas mi je žal, moj dragi
Človek!”

*****

Dva tedna je ostal Baraga v Ontonago-
nu ob tistem obisku. Birmoval je in po¬
svetil novo cerkev v čast svetemu Pat¬
ricku. Pripeljal je bil s seboj mladega
duhovnika, ki ga je malo poprej sam po¬
svetil. Zdaj naj ostane za župnika v On-
tonagonu. To je bil Martin Fox. Preden
se je škof poslovil, se mu je vendar za¬
zdelo, da njegov prihod ni bil popolnoma
brezuspešen. Indijanci so mu slovesno
obetali, da se bodo poboljšali. Kar lepo
Število katoličanov se je dalo vpisati v
novo Župnijo. Nekaj prepirov in prepir¬
čkov se mu je posrečilo poravnati. Škof
je odšel z upanjem, da utegne postati
Župnija sv. Patricka najbolj cvetoča v
njegovi novi obširni Škofiji.

Na povratku v Sault Ste. Marie se je
ustavil v L’Ansu. Samo mimogrede, si je

dejal, pa prišlo je drugače. Tudi tu je
našel polno težav in zapletkov. Njegovi
novi duhovniki še niso dobro obvladali
čipevanšČine, pa ni kazalo drugega, kot
da je sam vzel v roke razne težke zadeve.

Ko je končno dospel nazaj na sedež
škofije, ga je zadelo neprijetno iznena-
denje. Tam ga je Čakal Martin Fox, komaj
nastavljeni župnik v Ontonagonu. Svoje¬
mu škofu je pripovedoval dolgo zgodbo,
ki naj bi pojasnila, zakaj ni mogel ostati
na odločenem mestu. Iz vsega pripovedo¬
vanja je pa Baraga posnel eno misel: Ta
mladi mož ni iz takega testa, ki bi ga
usposobilo za težave misijonskega Živ¬
ljenja v teh krajih. Koliko se je bil Bara¬
ga trudil ž njim, preden ga je posvetil!
Koliko rožnatih nad je stavil vanj! Zdaj
pa tako razočaranje. Prišel je eden tistih
redkih hipov, ko je Baragu pošla potrpež¬
ljivost. Brez posebnih ceremonij je po¬
vedal mlademu možu, da ga odstavlja iz
škofije, pa naj gre kamor hoče.

Vendar je Baraga del krivde naprtil se¬
bi. Preveč se je vdal dušni potrtosti, si
je očital. Preveliko breme je bil naložil
mlademu možu, preden je bil do dna pro¬
učil njegov značaj in zmožnosti. In kaj
če se ni zdaj spet prenaglil in skočil iz
ene napake v drugo? Tako si je očital.

Ni ga vzdržalo doma. Že drugi dan je
bil spet na poti v Ontonagon. Naj velja,
kar hoče, treba je nemudoma popraviti

Henrik Thiele, kateremu ie
Baraga prvemu podelil
masniško posvečenje.

AVE MARIA

23

Škodo, ki jo je bil sam napravil s prenag¬
ljeno odločitvijo.

Če je bila škoda napravljena po Bara¬
govi krivdi, zdaj jo je čez mero popravil.
V podrobnosti se ne mislimo spuščati.
Naj zadostuje, če povemo, da je župnija
krasno uspevala od tega Časa naprej, da
so prišle tja sestre urŠulinke in ustanovi¬
le šolo. In celo do tega je prišlo in bilo
Škofu v veliko zadoščenje, da je Rev.
Martin Fox prišel nazaj in postal dober
župnik v Ontonagonu.

*****

Ko se je Baraga mudil na zapadnem
koncu svoje Škofije v letu 1854, je prišlo
do dogodka, ki je močno vplival na na-
daljni razvoj indijanskih misijonov. Vpra¬
šanje selitve Indijancev bolj proti zapa-
du, ki je dolga leta razburjalo rdeče in
bele ljudi, je bilo končno rešeno.

Baraga je kaj dobro poznal lahkovernost
Indijancev, kadar je šlo za to, da podpi¬
šejo kako pogodbo z vlado. Pogodbe na
papirju so nastajale, toda razumeli so po¬
godbe Indijanci po svoje, beli pa spet po
svoje. Kadarkoli je ameriška vlada za¬
čela izvajati v dejanju podpisane pogod¬
be, so bili Indijanci zmerom razočarani
in so se začeli pritoževati, Češ, tako pa
mi nismo mislili, ko smo podpisovali. Po¬
slušajmo na primer, kako je tožil Ameri-
kance veliki indijanski poglavar Buffalo:

“Rekli so nam, da Veliki Beli Oče v
ftashingtonu hoče imeti naše smreke in
rude v naših skalovjih. Naše zemlje pa
da noče, so rekli, zakaj premrzlo se mu
zdi za kmetovanje v teh krajih. Tudi so
nam rekli, da Veliki Beli Oče ne mara
tistih naših dreves, ki jih Indijanci rabi¬
mo zase. Ne poteguje se za javor, ki daje
Indijancem sladkor. Ne poteguje se za
cedro, ki nam služi za stavbarstvo in na¬
pravi j anj e Čolnov. Velikih smrekovih dre¬
ves ne moremo rabiti in se ne zmenimo
za to, če te vzame. Tudi rude iz našega
skalovja brez skrbi vzame.Naši beli brat¬
je bodo iz rude napravljali kotle in drugo
posdoo, pa jo bodo nam prodajali za ribe
in kožuhovino. To je vse v redu. Na to

smo pristali in v tem smislu podpisali
pogodbo. ”

Škof Baraga se je spominjal, kako so
bili podpisovali pogodbo v La Pointu leta
1842. Dolge ceremonije so bile, slovesnih
govoranc brez konca in kraja. In res so
Indijanci imeli v mislih le mogočna smre¬
kova drevesa in rude, washingtonski vladi
je pa Šlo za to, da dobi pravico do indi¬
janske zemlje sploh.

Indijancem to ni Šlo v glavo in so po¬
stavljali dolgovezne besede tako, da zle¬
pa niso zadeli žeblja na glavo. Glavni
poudarek so dajali zahtevi, da se vsako¬
letna izplačevanja Indijancem za celih
25 let vrše v La Pointu. V govorih so
poudarjali, da odstopajo vladi samo ne¬
kaj drevja in rude v zemlji, zemlja sama
pa ostane njihova last. Na papirju, ki so
ga podpisali, je pa stalo drugače.

Indijanci so se po podpisu pogodbe dr¬
žali svojega mnenja in jim še na misel
ni prišlo, da bi se ne smeli svobodno in
po mili volji gibati na oddani zemlji kak¬
or pred pogodbo. Kaj naj pomeni postava
belih, ki prepoveduje hoditi preko tuje
zemlje, to jim nikoli ni moglo v glavo. In
da bi morali zdaj, ko so svojo zemljo pro¬
dali vladi - da bi morali sedaj na zahte¬
vo vlade proč odtod in se pomakniti bolj
proti zapadu, kdo na svetu je že kaj tak¬
ega slišal? Seveda pa agitacije za prese¬
litev Indijancev ni v prvi vrsti gnala vla¬
da, pritiskale so na to v glavnem trgov¬
ske družbe bogatih podjetnikov. Svoje
postojanke so te družbe rinile bolj in bolj
na zapad in vabile za seboj Indijance,
da bi jih tam na kak nov način izkoriš¬
čale.

Vlada se le ni odločila, da bi Indijance
s silo pregnala. Nekaj je pa bilo vendar
treba napraviti. Pa je predložila rdečim
dvojno izbiro: Ali se preselijo na zapad,
ali pa ostanejo, kjer so, toda ne več kot
svobodni pohajaČi iz kraja v kraj. Vlada
jim bo odločila posebne strogo omejene
pokrajine, kjer se morajo naseliti, se
stisniti v naselbine in tam ostati za stal¬
no. Tem prostorom so dali ime: Indijanske

24

A VE MARIA

rezervacije. In Indijanci so rajši pristali
na to uredbo, nego da bi se selili na za-
p ad.

Baraga je bil izredno vesel, ko je zve¬
del, da ima biti taka rezervacija tudi v
L’Ansu. Mnogo Indijancev bo zdaj vlada
naselila tja in tam bodo morali ostati. Se
ve£! Vlada bo gledala na to, da beli ne
bodo smeli posegati v pravice Indijancev
in tudi kupčevati, zlasti z Žganjem, ne
bodo smeli med rdečimi. In tako bo to
vprašanje končno vendar rešeno - Indi¬
jancem v prid in misijonarjem v olajšanje
posla.

*****

moč duhovnik iz Slovenije, z imenom Fa-
ther Čebulj. Vsa poročila o tem duhovni¬
ku so bila nad vse ugodna. Škof je hvalil
Boga, da njegov izlet v staro domovino
prinaša sadove. Koliko bo Father Čebulj
lahko pomagal!

Tiste dni je prispela ladja in pripeljala
Fathra Čebulja. Škof ga je Čakal in takoj
stekel po mostiču na ladjo. Moža sta se
iskreno pozdravila. Gospod Čebulj je i-
mel s seboj ogromne kovČege. Škof jih je
nemudoma pograbil.

“To pa ne, to pa ne!” je vzklikal g.
Čebulj. “KovČege ponesem sam.” In že
se je lotil, da jih iztrga škofu.

Škof Baraga je pa bil od meseca do me¬
seca bolj poln raznih nadlog. Potovanja
so mu jemala mnogo telesnih sil. Prebava
ni hotela več delati kot včasih. Nagluš-
nost se ga je lotevala. Glava in roka sta
se mu začeli tresti, zdaj bolj, zdaj manj.
Pa tudi brez veselih novic ni bilo.

Nekaj mesecev je Že minilo, odkar je
dobil poročilo, da misli priti njemu v po-

“Pustite, pustite, pa hitro za menoj,”
je rekel Baraga in stopil naprej s kovČe-
gi v rokah.

“Kar se ne spodobi, se ne spodobi,”
je vzklikal g.  Čebulj. “Dajte mi nazaj
moje reči. Kaj bodo ljudje rekli, ko bodo
videli, da mi Škof nese prtljago?”

Baraga je obstal in ga ostro pogledal:
“Prtljago ponesem jaz, pa amen.” In Čez
hip je dostavil, kakor v pojasnilo: “Jaz
sem star in vajen takih reči. Vas čaka
veliko dela in morate varčevati s svojimi
močmi. ”

Čudna ta Amerika, si je mislil Father
Čebulj. Stopal je za škofom po krovu in
si ogledoval položaj. Kak tucat mož je
bilo tam, ki so spoštljivo pozdravljali
škofa, pa nobenemu ni prišlo na misel,
da bi mu pomagal nesti prtljago. Father
Čebulj je prišel v novo Šolo.

Drugi dan je vzel Baraga Čebulja v La
Pointe. Tam je imela biti njegova Žup¬
nija. Dospela sta in si poiskala preno¬
čišča. Bila je ena sama tesna soba in v
njej ena sama tesna postelja. Škof je na¬
mignil novemu misijonarju, naj se vleže
nanjo.

“Kje pa mislite Vi spati?”

“0, jaz se bom prav dobro počutil na
tleh, ker sem tega vajen, Vi pa niste.”
,, In si je začel pripravljati ležišče zraven
postelje na tleh.

Misijonar Janez Čebulj.

“Vso noč ne bom zatisnil očesa, Če

25

A VE MARIA

boste Vi ležali na tleh,” je zatarnal F a-
ther Čebulj. Bil je do kraja odločen, da
se to ne sme zgoditi. Toda, zgodilo se
je. Škof je postal kar oster in Father Če¬
bulj ni mogel nič.

‘‘Rekel sem in še rečem! Vlezite se na
posteljo. Sto in sto noči sem prebil v
slabših okoliščinah. Vajen sem takih re¬
či. Star sem in to je zame brez pomena.
Vi ste mlad in morate varčevati z zdrav¬
jem.”

‘‘Nak, to ne bo šlo! Kako bi jaz mo¬
gel...”

‘‘Postelja je Vaša, sem rekel. Vaš škof
sem in Vaša dolžnost je, da me ubogate.”

Oče Damijan in Marija

(Nadaljevanje od strani 9.)

jana, ki je v srcih gobavcev vžgal toliko
ljubezen do nebeške Kraljice.

V dveh cerkvah na otoku je oČe Dami¬
jan vpeljal vedno češčenje Najsvetej¬
šega. UČil je gobavce, da s tem vednim
češČenjem lahko delajo zadoščenje za
vse žalitve zoper presveta Srca Jezusa
in Marije.

V Marijinem mesecu maju je oče Dami¬
jan vpisal gobavce v bratovščino karmel-
ske Matere božje. Nekateri izmed gobav¬
cev so bili Še tako navdušeni, da so se
še postili ob petkih in sredah, Četudi
niso bili tega dolžni, kakor zahtevajo
postave te bratovščine. In vsak večer v
majniku je bila cerkev polna, ko je Dami¬
jan vodil molitev rožnega venca.

Sveti rožni venec je bil za očeta Dami¬
jana velika tolažba ob samotnih urah na
Molokaiju. Nekoč je pisal, kako ponoči
sam ostaja pri svoji cerkvi, ob kateri je
je bilo pokopališče za gobavce, njegove
drage duhovne otroke. Takrat mu je bilo
v naj večje veselje, da je hodil med gro¬
bove in molil rožni venec.

V veliko tolažbo mu je bilo tudi to, da

je spadal v družbo presvetih Src Jezusa
in Marije. Zato je na smrtni postelji svo¬
jemu spovedniku po spovedi šepetal:
‘‘Kako sladko je umreti kot otrok presvet¬
ih Src!”

Molokajski gobavci so vsa ta leta ohra¬
nili gorečo ljubezen do Marije, ki jim jo
je vžgal oČe Damijan pred veliko leti.
Priča tega so očetje redemptoristi, ki so
gobavcem že večkrat misijone pridigali,
zadnjič v letu 1945. Našli so med gobav¬
ci še posebno pobožnost do Marije, Mate¬
re vedne pomoči.

Zanimanje za očeta Damijana je vedno
raslo od leta 1889, ko je umrl. Čudeži so
bili že storjeni po njegovi priprošnji in
je upanje, da bo v bližnji bodočnosti k
blaženim ptištet.

Priredil P. MARTIN, o.f.m.

Molitev za srečno smrt

Molitev pobožnega škofa za srečno smrt
po Gospodovih besedah na križu:

Ti si zame umrl na križu, da mi olaj¬
šaš smrt. Ko bom umiral, reci nebeš¬
kemu Očetu, dami naj odpusti grehe.

Ko bom umiral, reci mi kakor desne¬
mu razbojniku: ‘Še danes boŠ z menoj
v raju!’

Ko umrem, naj ne pridem tja, kjer bi
bil vekomaj od Tebe zavržen.

Ko umrem, reci svoji Materi: ‘Glej
tu svojega otroka in ga varuj!’

Ko umrem, naj ne pridem tja, kjer bi
zaman večno Čutil žejo po Tebi in Tvo¬
jem veličastvu.

Pomagaj mi tako živeti, da morem u-
mirajob veselo vzklikniti: ‘Dopol¬
njeno je, kar si mi kot živi j en j sko v-
logo naložil!’

Ko umrem, izroči mojo dušo v roke
mojega in Tvojega nebeškega Ožeta!

26

A VE MARIA

D NE 14. JULIJA bo po¬
teklo 20 let, odkar je
bil v Škofa posvečen
prevzviŠeni g. dr. Gregorij
Rožman. V ljubljanski stol¬
nici ga je posvetil Škof
Anton Bonaventura Jeglič,
ob azistenci mariborskega
Škofa Karlina in krškega
Škofa Srebrniča.

PrevzviŠeni! Kar veseli
nas, da tukaj v Ameriki ob¬
hajate svojo dvajsetletnico,
ker lahko Vam tem prisrČ-
neje Čestitamo, kot pa Če
bi bili daleč od nas v sta¬
ri domovini. Tukaj gredo
naša voščila tako rekoč iz
obličja v obličje, iz srca
do srca. Bog bodi z V ami
po vseh Vaših potih, da

blagoslavlja vse Vaše delo
za slovenski narod in za
katoliško Cerkev. To je mo¬
litev naša in gotovo tudi
molitev vseh naših naroč¬
nikov.

***

Dajmo pa kar naprej s
svojimi čestitkami. To pot
pa naj gredo naše iskrene
čestitke dobremu našemu
prijatelju Right Rev. John
J. Omanu, župniku pri sv.
Lovrencu v Clevelandu.
Kot je že splošno znano,
ga je sv. oče papež Pij XII.
povišal v tako zvanega do¬
mačega prelata, tako da je
zdaj znan kot monsignor.

Ameriški Slovenci smo
ponosni na to, da je Father
Oman dosegel to čast. Saj
vemo, da jo zasluži za svo¬
je odlično delovanje za ve¬
ro in Cerkev.

♦**

Slovenski prekmurci se
pripravljajo na res veliko
romanje za 10. julija tukaj
v Lemontu. Romanje bo pri¬
redilo društvo sv. Ane, št.
170. KSKJ, iz Chicage, to¬
da povabljena so vsa prek¬
murska društva in povab¬
ljeni vsi prekmurski rojaki
v USA. Oznanjeno je bilo
že, da pride tudi društvo
sv. Stefana, Št. 224. KSKJ,
iz Clevelanda.

Sv. maša bo pri groti ob
enajstih zjutraj. Daroval jo
bo Father Jože Godina iz
Clevelanda, ki bo tudi pri¬
digal v prekmurskem jezi¬
ku. H groti pa se bo šlo v
procesiji, ki se bo otvorila
pred samostanom približno
pol enajstih. Popoldne bo
pa prosta zabava.

AVE MARIA

27

Program za romanje Žen¬
ske zveze bo približno tak
kot prejšnja leta. Sveta ma¬
ša bo pri groti ob enajstih
zjutraj kot vselej in bo se¬
veda poprej procesija od
samostana do grote.

Zvečer pa bo ob primer¬
nem Času procesija s sve¬
čami od samostana do gro¬
te in med procesijo bo pet¬
je Marijinih litanij. Ta pro¬
cesija se bo pred samosta¬
nom začela nekako po son¬
čnem zatonu.

♦ **

V nedeljo, 22. maja, je
sem priromalo društvo Ma¬
rije Pomagaj, KSKJ, iz Chi-
cage, kot dela Že veliko
let. To društvo je edina ro¬
marska skupina, ki tako
redno prihaja sem k Mariji.
Leto za letom se oglasi tu¬
kaj pri naši nebeški Materi
in ne vemo, Že koliko let
je to.

Za sveto mašo je bila
naša kapelica napolnjena,
četudi je zjutraj deževalo.
To se vidi, kako so ti ro¬
marji navdušeni za svoje
romanje. Mašo je daroval
Father Kalist, ki je tudi
pridigal. Popoldne pa je
bila šmarnična pobožnost
s petimi Marijinimi litani¬
jami, za katere so vsi ro¬
marji navdušeno odpevali.

Za Spominski dan, oziro¬
ma za 28.-30. maja, je sem
prišlo veČ slovenskih dek¬
let iz Clevelanda na božjo
pot ali prav za prav na du¬
hovne vaje, ki jih je vodil
lemontski gvardijan, Father
Andrej, v angleškem jeziku.
Teh deklet je bilo 19, če

LETOŠNJA ROMANJA

10. julija - društvo sv. Ane,
KSKJ, iz fare sv. Šte¬
fana, Chicago;

17. julija - slovenska Žen¬
ska zveza iz cele Ame¬
rike;

20.-21. avgusta - zveza
slovenskih oltarnih dru¬
štev, Cleveland;

4. septembra - letni med¬
eni piknik in proslava
25. obletnice sloven¬
skih frančiškanov v Le-
montu.

jih je nekdo prav seštel, in
so spadalle v Marijine druž¬
be iz raznih clevelandskih
slovenskih Župnij.

V nedeljo popoldne po
majniških pobožnostih so
romarice imele oddih in se
peljale gor v Mundelein,
111., kjer je Čikaško nad¬
škofijsko semenišče. Obi¬
skale so tudi bližnji samo¬
stan vednega čeŠČenja Naj-
svetejŠega in domovgrede
Še St. Coletta School za
umobolne fante in dečke,
kjer lemontski frančiškani
mašujejo vsak dan. Peljale
so se v šolskem busu polj¬
ske Župnije v Lemontu. Fr.
Čarli je Šel ž njimi kot nji¬
hov kaplan.

Mladenke so bile sploh
zelo zadovoljne s svojimi
duhovnimi vajami in hočejo
imeti iste dni rezervirane
za prihodnje leto. Ureditel-
jica romanja je bila Miss
Mary KostanŠek.

Nekatere izmed teh de¬
klet so se hotele zahvaliti

kuharju bratu Ksaverju za
njegovo fino kuhanje. Niso
pa vedele, kateri je brat
Ksaver, samo to so vedele,
da je plešast. Ko so pa vi¬
dele Fathra Benedikta, na¬
šega komisarja, so mislile,
da je on brat Ksaver, in so
torej k njemu pristopile in
ga vprašale, če je on kuhar,
ker se mu hočejo zahvaliti.
Heh, heh, heh!

♦ ♦♦

NaŠa dobrotnica, Mrs.
Clara Buchar iz Joliet^, je
zopet letos prinesla one le¬
pe rdeče cvetlice, ki so
pred Marijo pri groti, in tu¬
di petunije, ki so tam. Naj
ji Marija stotero povrne!

♦ **

NaŠi trije kleriki so pred
nekaj tedni prišli nazaj v
Lemont. Zadnji dve leti so
študirali modroslovje v pro-
vinciji najsvetejšega Ime¬
na, eno leto v Croghan,
N.Y., drugo pa v Butler,
N.J. Ostali bodo zdaj tukaj
skozi poletje.

Imena teh naših klerikov
so: fr. Mark Hochevar, fr.
Blase Čemažar in fr. Law-
rence Grom. Fe st boj si so.

♦♦♦

V nedeljo, 12. junija, so
imeli kratke duhovne vaje
tukaj možje društva najsv.
Imena iz fare sv. Antona
v Jolietu. Voditelj teh vaj
je bil Father Andrej.

Isti dan sta k nam prišla
dva begunska duhovnika-
franČiškana, p. Pelagij Maj¬
henič, o.f.m., in p. Fortu-
nat Zorman, o.f.m. Doslej
sta bila v Lienzu na Tirol¬
skem.

28

AVE MARIA

Dne 13. junija so Šolski
otroci iz Sole sv. Stefana,
Chicago, imeli svoj letni
piknik tukaj. Dobro so se
že imeli ti živahni otroci,
samo dež jim je popoldne
malo nagajal.

***

Na strani 6. te Številke
najdete kratek članek v po¬
zdrav novodoSlim beguncem
kakor tudi apel na nove
sponzorje, ki bi pomagali
še drugim slovenskim be¬
guncem priti v Ameriko.

Kdor se hoče oglasiti za
takega sponzorja, ali po¬
zna kakega takega, naj ne
piše na nas, ampak na sle¬
deči naslov:

Dr. Miha Krek

10316 Barrett Ave.

Cleveland 8, Ohio

Upajmo, da jih bo veČ
velikodušnih sponzorjev.

***

Slovenska Ženska zveza
je frančiškanom v Lemontu
izročila sto dolarjev iz za¬
puščine pokojne Miss Eli¬
zabeth Jusina za maše za
pokojne Člane družine Ju¬
sina, Chicago, 111.

***

V torek, 14. junija, je bil
pogreb pokojne sestre M.
Mihaele, provincijalke na¬
ših slovenskih sester, ki je
umrla na Mt. Assisi v pe¬
tek, 10. junija.

Slovesno sv. mašo v ka¬
peli slovenskih sester je
daroval preč. Father Bene-
dict, lemontski komisar.
Azistirala sta mu kot dija-
kon in subdijakon Father
Leonard, župnik sv. Stefana
v Chicagi, in Father Fortu-

VEČNI POPOTNIK

Ta mesec jo bo večni po¬
potnik, brat Antonin, mahnil
proti zapadu. Naročnine bo
pobiral v državah KANSAS
in COLORADO, mogoče še
tudi v državi MONTANA.
Priporočamo ga vaši gosto¬
ljubnosti in prijaznosti in
Bog vam povrni!

nat, novodošli frančiškan
iz begunstva. Stregli so
naši trije kleriki.

Pogreb je bil na pokopa¬
lišču sv. Alfonza v Lemon¬
tu.

Častita mati Terezija je
po letalu prišla iz Rima ob
pravem času za pogreb. Pri¬
sotnih je bilo okoli 16 du¬
hovnikov, slovenskih in
hrvatskih.

*♦*

Za kronanje majniške
Kraljice v cerkvi sv. Jurija
v So. Chicagi, dne 31. ma¬
ja, je pridigal Father Char¬
les Madic, o.f.m.

Ta mesec bo 20 let, od¬
kar je bil tukaj v Lemontu
veliki katoliški shod.

Ta mesec, 3. julija, pa
bo v Clevelandu velik Ka¬
toliški Dan, ko bodo Slo¬
venci pogumno in krepko
nastopili, da javno pokaže¬
jo svojo vero v Boga in
zvestobo do katoliške Cer¬
kve. Bog daj, da bi ta dan
lepo uspel.

Dne 25. maja je poteklo
10 let, kar je umrl bivši
župnik v Pittsburghu, Pa.,

Rev. J. Mertel. Neki dober
človek je nas opomnil na
to in omenil zraven, da ni
bilo za njegovo smrt nič v
tem listu, tudi v Koledarju
ne. Naj mu torej služijo te
vrstice kot mali spomin na
njegovo delo za slovenski
narod. Father Mertel je bil
tudi velik dobrotnik za naŠ
list Ave Maria, za kar naj
mu bo Bog plačnik. In dru¬
gače je bil on dober in skr¬
ben gospodar in zelo gosto¬
ljuben za vsacega.

Obiskal je nas prevzv. g.
Škof Rožman, ki je v Le-
mont prišel, da vodi duhov¬
ne vaje pri slovenskih ses¬
trah. Iz Chicage ga je pri¬
peljal preč. Father Bene-
dict.

Med našimi obiskovalci
so bili sledeči: Iz Ely,
Minn. - Mrs. Uršula Trat¬
nik in hči, Mrs. Sherwood,
in Helen Marn; iz Sheboy-
gana, Wis. - družina Shir-
cel, ki so obiskali Fr. Ci¬
rila, in iz istega mesta tudi
Mrs. Anna Bushner, njen
sin Matt, in hči Mrs. An-
toinette Van De Kreeke s
hčerkama Lenny in Mitzi.

— Samostanski firbec

A VE MARIA

29.

JOLIET, ILL. - Piše Catherine Smo-
lich: Predragi očetje frančiškani! Tu sem
se pripravila malo napisati in prosim,
ne zamerite, ko tako dolgo odlašam, da
ne pošljem za Koledar, ki sem ga prejela.
Saj skoraj vsaki teden mislim, da bom,
pa se zmeraj odriva. Pa ko človek ni pri
zdravju, pa samo misli gredo po glavi:
Kaj bo, Če se ne obrne na boljše? Mene
že  dolgo noga boli, da se noče pozdrav¬
iti. Včasih je boljše, pa je spet slabše.
In zdaj me je pa še druga bolezen potla¬
čila, da se celi mesec februar nisem mog¬
la obleči in ne pripraviti napisati in pa
poslati, kar sem dolžna. Sem imela dosti
časa. Sem vse stare kolendre prebirala in
liste Ave Maria in danes sem že dobila
za aprila in sem že skoraj vse prebrala.
Bi bilo dobro, če bi prišel vsaki teden
ali vsaka dva tedna.

CALUMET, MICH. — Piše Ana Sterk:
Častiti očetje! Dam Vam vedeti, da imamo
lepo vreme zdaj (3. aprila) in imamo dos¬
ti dela s snegom, da ga obračamo in su¬
šimo. Upamo, da ne bo več novega, sta¬
rega bomo Že posušili.

Tudi od zlatega ptička, kateri si je že¬
lel najboljše od treh mladih fantov, jaz
mislim, da je bil ta tretji najboljši, ker
ga je delo veselilo. Ob zarji je vstajal
in hodil na delo in ob mraku se je domov
vračal in zapel veselo. Katerega delo
veseli, ta je najbolj srečen. Kateri rano
vstaja, mu kruh ostaja, in kateri dolgo
spi, se ga slama drži.

Tudi Vam dam znatij kako midva komaj

dočakamo Ave Marijo, da brž beremo to
lepo poduČljivo berilo. Kako lepih po-
vestic in molitvic je! Bog Vam daj zdrav¬
je, da bi mogli lepo nadaljevati to Vaše
prelepo delo. Bog Vas živi!

ROCKDALE, ILL. - Piše Anton Ko¬
vačič: Častiti! Moja žena je težko zbo¬
lela, pa sva se obrnila z zaupanjem na
Marijo Pomagaj v Lemontu in sva oblju¬
bila, ako ji Marija Pomagaj izprosi zopet
ljubega zdravja, da bova Šla tja k sveti
maši, ki se bo za naju darovala v zahvalo
za uslišanje.

In res je, žena je ozdravela in veselo
sva izpolnila svojo zaobljubo in prišla
na vnebohod v Lemont k sveti maši. Bilo
je za naju nekoliko prezgodaj ob 7., ker
sva morala vstati prezgodaj, da sva iz
Rockdale prišla v Lemont o pravem Času,
ker nimava svoje kare. Poleg pete svete
maše za naju, je daroval tiho sveto mašo
tudi Rev. Zakrajšek za naju, za kar se
mu lepo zahvaliva.

Jaz sem naročnik lista Ave Maria prav
od začetka pred 40 leti in sem z listom
prešel vso težko dobo začetka velikih
težav in nasprotovanja, pa sem danes
vesel.

GILBERT, MINN. - Piše M ra. Frank
Ambrož: Dragi! Malo Vam napišem.Čas
gre tako hitro naprej. Huda zima je minila
in tako je prišla spet zaželjena spomlad,
ki jo vsak težko pričakuje. In tudi mesec
majnik se tudi kar hitro približuje. Še do¬
ber teden pa bo treba lučke pri Mariji na¬
žgati in pa majnikovo pobožnost oprav-

30

A VE MARIA

Ijati vsaki dan. Veste, jaz vsako leto
vsaki dan lučko vžgem in molim majnik-
ovo pobožnost k Mariji, zakaj jaz ljubim
Marijo in ona morda pa tudi mene, ker jo
Častim.

In Vam voŠČim k Vaši 25. letnici ze
zanaprej dosti sreče in božjega blago¬
slova.

CHISHOLM. MINN. - Piše Mary Knaus,
zastopnica: Častiti očetje frančiškani v
Lemontu! Zopet hočem malo popisati za
Kramljanje lista in poročati žalostno
vest, da je tukaj umrla dolgoletna naroč¬
nica lista Ave Maria, Mrs. Josephina
Vesel.

Rojena je bila v Loškem potoku, vas
Hrib, po domače Jerkova. Mrs. Vesel je
bila velika častilka Marije, Matere božje,
od svoje mladosti in je veliko molila in
rada pela Marijine pesmi v svoji mladosti.
Svete maše ni opustila kljub velikim Žrt¬
vam, ker je oddaljena od cerkve živela.
Je tudi ob bolj slabih dneh z veseljem
prišla k sveti maši in je bila rahlega
zdravja. Ako smo Šle malo po poti, je
vedno rekla: “Molimo,” ali “Pojdi, gre¬
mo na pokopališče.” Je bil preči rožni

PETDOLARSKI KLUB

za one, ki darujejo pet dolarjev,
ali več za

Baragov Romarski Dom

Pretekli mesec so se pridružili temu
klubu sledeči:

MRS. LUDVIG ERLACH, Pittsburgh, Pa.
MARGARET KRANCE, Chicago, 111.
MARY MOHORČIČ, Cleveland, O.

JOHANA PERKO, Chicago, 111.

JOHN BERUS, Conneaut, O.

CAROLINE GREGORČIČ, Joliet, 111.
DOROTHY DERMES, Steelton, Pa.
CYRIL YENKO, Rock Springs, Vyo.
ROSE BAHOR, Chicago, 111.

* ip  R F IW  RF W RF W  »Oi RF R 'R

venec v roki.

In tako je tudi umrla. Bilo je prvi dan
maja zjutraj in se je brala sveta maša
tam v bolnišnici v kapeli. Se je zanjo da¬
rovala. V njeni sobi okno ni bilo proti
soncu, pa je sonce posijalo in nanjo je
prisijala čudna svetloba in je zdihnila
svojo blago dušo. Pokojna je bila vsem
priljubljena in radodarna in je imela ved¬
no dosti obiskovalcev in vsacemu je po¬
stregla. Bog ji bodi plačnik za vsa dobra
dela in ji daj veliko veselje v nebesih.
Njenemu soprogu, hčeram in sestram pa
globoko sožalje.

Umrla je tudi na prvega maja deklica
Josephina Mihelič, ki je bila vse življen¬
je bolehna. Rodila se je videti zdrava,
ali je večkrat jokala. Tako ni nikdar go¬
vorila kakor mama. Bila je stara devetin¬
dvajset let in ni nikoli hodila, samo kar
so jo prenesli in s kakšno rečjo se je
malo igrala. Njena mati je veliko trpela
z njo in je ni hotela dati v zavode. Je
vse ljubeča mati rajši trpela. Bog plačaj
umrli Josephini. Naj uživa veselje pri
Bogu.

Po dolgi bolezni je tukaj umrl Frank
Centa, trgovec, vljuden in prijazen mož.
Domači ga bojo težko pogrešali, ako so
prav že odrastki otroci. Bog mu daj večni
mir in nebeška luč naj mu sveti. Naj po¬
čiva v miru. Soprogi in družini globoko
sožalje.

OTTAWA, ILL. - Piše Mary Madic:
Častiti Father frančiškani! Jaz moram
sporočati, da je Ave Maria dobrotnica u-
mrla, Mrs. Hren Frančiška. In Vam moram
dati vedeti, da smo imeli sveti misijon
tukaj v Ottawi in sem slišala tisto od en¬
ega moža, po imenu Jimmie. Je gospod
misijonar povedal, da je Jezus spregovo¬
ril, ‘‘Jimmie, Jezus je tukaj.” V listu
Ave Maria je bilo poročano meseca janu¬
arja. Tukaj je bil angleški sveti misijon.
Vse jih je z veseljem poslušalo.

Prosim, molite za Mrs. Francis Hren.
Ona je bila dobrotnica za Ave Marijo.

VIRGINIA, MINN. - Piše Mrs. M. Stn-
kel: Samo par besed, dragi frančiškani

A VE MARIA

31

na tistem lepem domu. Pred dve leti sem
bila pri vas samo za en mali čas. Pa sem
videla pri Vas dosti lepih reči, lepo ka¬
pelico Marije Pomagaj, in lepo je nareje¬
no vse pri vašem domu. Drevesa so bila
obložena z lepim sadjem, hruške, bres¬
kve in Že vse drugo. Res sem bila vesela
to videti, kar sem zmerom Želela. Dosti¬
krat mislim na Vaš lepi dom, posebno pa
na Marijo, ki je tako lepa.

Sem Bogu in Mariji hvaležna, da imam
tudi jaz Ave Maria list trideset let, to
lepo in podučno berilo. Bog in Marija Vam
vsem plačaj za Vas trud.

BESSEMER, PA. - Piše Jacob Lesko-
vitz: Dragi očetje frančiškani! K Vam
to Želim opisati: Jaz in moja Žena že veČ
let moliva ob večerih in zjutraj več raz¬
ličnih priporočljivih molitev. Ampak to
omenjam samo dvoje za usliŠanost:

Molimo za vso ubogo ljudstvo, ki jev
jetnišnicah in v bolnišnicah in v izgnan¬
stvu in pregnanstvu, kjer nikakoršne po¬
moči nimajo. Nego Ti, Oče nebeški, usli¬
ši našo prošnjo. Daj jim svobodo in živ¬
ljenje in reši jih vsega hudega. Oče naš
in ČeŠčena Marija.

In druga priporočljiva prošnja: Molimo
za vse umorjene duhovnike in za vso
ljudstvo, kateri so bili umorjeni zaradi
božjega stvarstva po sveti veri Gospoda
Jezusa Kristusa. Oče naš in ČeŠčena
Marija.

V priporočljivosti želiva za spremembo
boljših časov za vse trpeče ljudstvo.

MARTINEZ, CALIF. - Piše Peter Au-
sez: Dragi gospodje frančiškani! Tukaj
Vam pošljem petnajst dolarjev. Sem bil
bolan mesec dni. Moj želodec me je bol¬
el, kar sem jedel, pa sem obljubil deset
dolarjev v čast Materi božji, pa sem zdaj
skoro popolnoma zdrav. Pet dolarjev pa
je za Vaš romarski dom.

Hvala bodi Bogu in Materi božji za vse
dobrote. Brez božje pomoči ne pomaga
dosti. Jaz sem bil v špitalu pet dni, pa
so mi rekli, da naj grem. Drugi dan sem
imel pregled z žarki. Skoro nisem mogel

hoditi, pa sem se obrnil na božjo pomoč.
Zdaj spet delam kakor poprej. Seveda mo¬
je delo ni težko. Seveda težkega bi ne mo¬
gel, ker sem Že star 79, na 20. junija.

CLEVELAND, 0. - Piše Andrej Tek-
auc: Prosim, če bi hoteli to molitev pri¬
občiti v Vašem kotičku na Zapečku, če
se Vam zdi prav; Če ne, pa vseeno dobro.

0, milijon stotisočkrat bodi ČešČeno
in pozdravljeno sveto Režnje Telo — Je¬
zus Kristus Zveličar, pravi Bog in Člo¬
vek. Sveto, sladko Ime Jezus, Marija in
sveti Jožef, nam pridite na pomoč zdaj
in vsaki čas in ob naši smrtni uri. Amen.

CLEVELAND, 0. — Piše Louise Rad-
dell: Častiti očetje frančiškani! Tukaj
Vam pošljem denar za mojo zlato mamo,
Marijo Novak, na obletnico, ki so umrli
21. junija 1948 v starem kraju. Veliko so
pretrpeli, ker so bili Štiri leta v Nemčiji

MOLITE

za naie pokojne naročnike:

ADOLPH MACEROL, Cleveland, O.
FRANK SHEBENIK, Vaukegan, 111.
ANNA ZIDARIČ, Chicago, III.
STEPHEN MAJCEN, Chicago, 111.
MARGARET MAJCEN, Chicago, 111.
JOSEPH REŠETIČ, Joliet, 111.
IDA BROŽIČ, Cleveland, O.

JOSEPH SLAPNIČAR, Joliet, 111.
MARY KOPAČ, Cleveland, O.
FRANCES JERAN, Cleveland, O.
FRANCES PERKO, Madison, O.
TEREZIJA FERFOLIA, Cleveland, O.
LOUIS KUŽNIK, Cleveland, O.
SESTRA M. MIHAELA, Lemont, 111.

*

Naj počivajo v miru!

32

A VE MARIA

v taboriSču, ko so jih Nemci pregnali iz
svojih domov. 80 let so bili stari, potem
veste, da niso imeli dobre čase. Pa ven¬
dar jih je Bog in Marija uslišal, da so
prišli domov in umrli na svoji zemlji. Oni
so vsako leto romali k Mariji Pomagaj.
Sem mislila jih iti še obiskati pred dvema
letoma, ali ni bilo mi dano, ker je vse
tako zmešano na tem svetu, da ne more
človek verjeti vse, kar se sliši. Bog in
Marija me usliši, da bi se časi obrnili na
boljše. Se nismo na tem svetu videli, up¬
am, da se bomo pa na onem. Teh par vr¬
stic naj bo v spomin moji zlati mami. Bog
jim daj večni mir in jih priporočam v mo¬
litev.

ECUADOR, JUŽNA AMERIKA. - Piše
Franc Kukavica: Častiti očetje frančiš¬
kani! Z velikim veseljem sem prejel po¬
šiljko in sicer 3 Koledarje za 1. 1947.,
48. in 49., dalje 3 št. lista A ve Maria.
Prisrčni, tisočeri Bog plačaj! List Ave
Maria je res tako lep zanimiv verski list,
da ga Človek ne more preje odložiti, da
ga do zadnje črke prečita. Koledarji pa
imajo tudi lepe članke in bo branja skozi
leto. Le Škoda, da nismo v domovini dosti
vedeli za tako lep list, ki že toliko let
izhaja, oz. se nismo Slovenci dosti bri¬
gali. Obljubljam, da bo sedaj naprej ta
lepi list - takih smo tudi v Sloveniji malo
imeli - med našimi berili skozi življenje.
Čestitam vsem urednikom lista in se pri¬

družujem stoterim naročnikom — posebno
čast in hvala Č.g. ustanovitelju p. Za¬
krajšku - in kličem: Bog Vas živi in po¬
plačaj za delo in trud, ki ste ga imeli in
ga imate z listom kakor tudi s Koledar¬
jem, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni
slovenski katoliški družini v novi in stari
domovini.

V HVALEŽEN SPOMIN

•K

V molitev priporočamo vsem na¬
šim Čitateljem in dobrotnikom blago
dušo Mrs. Antonije Gorenc iz mes¬
ta Hampshire, Illinois. Že od Časa,
ko so slovenski frančiškani prvič
prišli v Lemont, je bila pokojna s
svojim sedaj Žalujočim možem ne¬
prestana naša dobrotnica. Toda ma¬
lo je znano, koliko dobrot smo vsa
ta leta deležni od teh dveh. Le ne¬
skončni Bog more jima dovolj po¬
plačati. Ob tej priliki hočemo Mr.
Gorencu izraziti svoje iskreno so¬
žalje in obenem izraziti tudi glo¬
boko hvaležnost do njega in njego¬
ve žene blagega spomina.

Uprava AVE MARIA

ZA DAR LISTU - Po $5: F. Stranger; po
$1: J. Banclc, A. Berus; po .50<: M. Laurlski.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO - Po $50:
N,N. ; po $25: J. Kirn; po $10: F. Pierce; po
$6: Mrs. Pristav; po $5: J. Hochevar, Mr. Škrabe,
H. Nahtigal, A. Muha, R. Ovca, C. Jeglič, F.
Holesek, K- Pavlic, H. Mam; po $2.50: A. Kon-
chan; po $2: T. Šubic, A. Lopert, K. Modrijan,
F. Horwath, J. Peterka; po $1.50: M. Curl, M.
Prah, Mrs. Grili; po $1: A. Gunde, L. Fon, A.
Hočevar, A. Ellenich, A. Oratch, M. Brtchie, >
A. Rudman, H. Dolinar; po .50£: J. Škerl, M.

Zupančič, B. Gornik, J. Stark, A. Miller, R.
Markel, R. Habjan.


ZA ROMARSKI DOM - Po $40: J. Perko
Fam.; po $10: C. Jenko, J. Berus; po $5: R.
Bahor, C. Gregorčič, D. Danes, M. Mohorčič, M.
Krance, U. Tratnik; po $2: J. Koren, A. Setnlc-
ar; po $1: Mrs. Kocin, A. Pogačnik.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA -
Po $30: M. Kavaz; po $20: J. Sintich, M. Swopa,
J. Udovlch; po $10: .F. Macerol, K. Lampe,
S. Z. Z. štev. 26, Pittsburgh, Pa.; po $5: F.
Lubslna,

| BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI



J. Škufca,
Vidmar, M,
Masich, J.
Nakrst; po
C. Jeglič,
T. Rolich,

Kramberger,
A« Smrekar,
G. Debevs,
F. Smrdel,
J. Krnc, A.

M. Horvat,
Maček, R.
Žnidaršič,
Bahor, M,
Meglen, F.

M. Mlinar, A. Ga lin,
Povshe, B. Gornik,

ZA BARAGOVO ZVEZO - Po $5: Mrs.
V. Belec; po $3: M. Krance; po $2: C. Buchar;
po $1: Rev. I. Strancar, H. Dolinar, Mrs. W.
Novak.

Taucher, B. Hunter, M.

’ ' “ " " N., M.
Zakrajšek, A. Plemel,

Poles, Mrs. Tomsich,
Tomsa, J. Kmet, A.

Anzlovar, J. Brezovar, A.

ZA SVETE MAŠE - Po $61: V. Pogačnik;
po $45: F. Smrdel, F. A. Hochevar & J.Maceroi
families; po $40: J *
Cimperman, Zunich F am.

ZA LUČKE - Po $10: M. Wretschko, A,
Bogolin, U. Bogo lin; po $6: J. Kirn; po $5:
M. Struna, A. Hochevar, N. Haffman, M. Sajovic,

K. Težak, A. Šavor, F. Skubic, A. Ban, M. Luz¬
nar, J. Gornik, J. Dolinšek, J. Gornik, A. Ellen-
ich, F. Pajk, T. Narobe, C. Roberts, A. Gorjan¬
ce, K. Murato, M. Osterman, J. Habjan, J. Turk,

S. Frankovich, M. Cekada, J. Poljak, P. Braj-
kovich, F. Vende, A. Berus, M. Hochevar; po
$4: C. Kovačič, A. Anžur; po $3:
A, Čolnar, J. Bradač, A. Lim, M.
Erhatic; po $2.50: H. Nahtigal, J.
Bučar, K. Opic, A. Stepanich, I.
$2: U. Taucher, M. Barle, T. Archul,
J. Skander, M. Kerzich, M. Selak,
M. Urbančič, J. Klančar, F. Gregorich, A. Rud-
man, J. Kocin, A. Setnicar, H. Podpadec, M.
Nemanich, A. Rent, M. Coprich, U. Lovko, J.
Bergant, A. Oratch, F. Holst, M. Kosel, T.
Derchar, K. Kambič, F. Kocjancic, M. Krance,
A. Kogovšek, F. Holst, M. Oblak, F. Balle,
F. Ošaben, K. Modrijan, A. Luin, Mrs. J. Cimper¬
man, Mrs. J. Rogel, F. Shega, J.
Mrs. L., Kralj, J. Volf, A. Susman,
M. Ostanek, M. Mule, J. Urbančič,

E. Csanadi, . ~

T. Glatz, M< , . .

Pogačnik, M. Jugovich, K. Petsa, L, Mehlin,
M. Koren, A. ~ ”

F. Hribar, F.

Pozlep, F. Turk, J. Petkovšek, M.
M. Lauriski, J. Ray, F. Zadnik, R.
Zabukovec, H. Žgajnar, Mrs. J. *
Marolt, Mrs. Levar, M. Rojc, A. Stuber, T. Mož¬
ic, C. Bojce, A. Jackopin, F. Malečkar; po
$1.50: J. Felician, M. Tomšič, F. Holesek,
M. Hribar, M. Zabukovec, E. Oven, M. Shnelar;
po $1: M. Zalar, J. Beljan, J. Papesh, A. Štiglic,

I. Terskan, A. Tekauc, K. Brodarick, M. Lovret-

ic, J. Jelsovar, A. Antolich, A. Ban, M. Modic,
H. Marn, A. Pelcic, F. Bittence, J. Kerzic,
F. Tushar, J. Furlan, A. Toman, M. Matkovich,
P. Stimach, U. Ambrož, A. Medvešček, U. Crnkov¬
ič, D. Drmes, M. . ’

Malešič, C. Kuhar, A. Zorman, M. Spolar, A.
Sega, K. Govednik, J, ~~ .

S. Malover, Mrs. J. Drolet, M. Prah, N.
Smrekar, F. Cesar, ”

F. Gričar, T. R. Sulzer, M. Marino, T. Luzar,

J. 0 J Korn, M. Hoge, A. Kostansek, M. Zalokar,
R. Kenik, K. Roberts, F. Russ, H. Stampfel,

G. Gradisher, J. Erlah, J. Strauss, A. Oratch,

L. Simoncich, J. Pelhan, T. Banich, F. Primožič,
R. Šimenc, I. Hočevar, M. Perusek, M. Sfrojn,
A. Penko F. Buchar, V. Šušteršič, A. Jerman,

M. Evetz, A. Erdeck, F. Kastigar, M. Videtich,
D. Hudolin, A. Prijatel, A. Gorkos, M. Schwab,
M. Sodec, M. Lautar, M. Russold, M. Alduk, J.
Primozh, J. Kerzich, M. Jekrcic, J. Anzich, F.
Boltey, A. Stuber, J. Mohor, B. Omahne, M.
Butcher, Mrs. Selak, K. Kepic, P. Vesel,; po

• 504r: F. Stergar, M. Erchul, J. Fugina, M. Cerar,
A. Rink, M. Hribernik, C. Butala, M. Bradeskas,
F. Arh, F. Horzen, J, Miks, J. Jakša, A. Burd-
ick, A. Vavpotič, M. Balkovatz, V. Slana, M.
Bolka, H. Pelich, A. Krech, F. Gosar, M. Zaubi,
M. Koshak, T. Gre gor y, M. Dercar, A. Tome,
F. Tolar, M. Novinc, F. Lubsina; po .30$: S.
Podgornik; po .25$: F. Furlan; po .10$: M. Hrib¬
ernik.

Oblak; po $30: Mrs. J.
” , Cosgrove Fam.;

po $25: Zveza Slov. Oltarnih Društev; po $20:
M. Mohorčič, M. Kostansek; po $18: Mrs. Simon-
isek; po $15: S. Z. Z. štev. 26, Pittsburgh, Pa.,
Konopek Druz.; po $14: K. Kepic; po $13: A.
Hočevar; po $12: M. Hrovat, M. Mule; po $10:
C. Jenko, J. Anzlovar, M. Smrekar, D. & E.
Miklavčič, V. Šušteršič, G. Strainer, F. Žitnik;
po $8: Mrs. Levar, R. Pozlep, H. Dolinar, L.
Kosnik; po $7: A. Muha, L. Raddell; po $6:'

L. Mortel, M. Novinc, M. Cemazar, F. & F.
Vraničar; po $5: M. Karsnick, C. Verscaj, F.
Košir, J. Perusek, M. ,Rus, B. Hunter, A.
Kovačič, J. Roberts, J. Perko Fam., A. Kozjek,
T. Trobentar, C. Jenko, M. Drobnich, J. Petrina,
Mrs. Samic, A. Gorjanc, F. Oblak, J. Škufca,

M. Sekada, F. Vende, M. Kerzich, Mrs. Makse,
Mrs. K. Malesich, A. Pintar, M. Krainz, Mrs. F.
Osolnik, J. Peterka, A. Zolnar, T. Archul, J.
Kirn, N.N., Mrs. E. Posch, H. Stutts, Mrs.
Ostrognai, Paul Fam.; po $4.50: M. Maček;
po $4: M. Modic, J. Furlan, M. Anzlovar, M.S.
Malover, M. Zalokar, M. Cimperman, F. Jalovec,
F. Boltey, M. Habjan, Miss Zonoskar, Mrs.
Shuster, L. Raddell, A. Erdeck; po $3: A. Lim,
A. Slogar, M. Svigel, L. Raddell, T. Hiti, M.
Knaus, C. Mrezar, C. Kolesar, J. Savrsnik, I.
Majnik, A. Rudman; po $2.50: F. Štraus, J.
Flatz; po $2: A. Čolnar, J. Jevnik, A. Novak,
M. Shuster, M. Novak, F. Jelovcan, P. Cemazar,
Mrs. Mahkovec, U. Cm ovic, J. Koren, M. Bizjak,
A. Kropeč, J. Bradač, A. Ban, A. Maček, F.
Bittence, M. Matekel, F. Lubsina, J. Kerzic,
Mrs. Tomsich, H. Pelich, C. Smrekar, R. Fritz,
A. Smrekar, Mrs. K. Popovich, M. Prah, J. Koren,
A. Blachart, M. Hočevar, J. Godec, E. Malay,
J. Gorencic, V. Slana, F. Bolte, J. Miks, J.
Jakša, A. Burdick, M. Selak, F. Horzen, M.
Laus, M. Bradeskas, J. Papesh, M. Russold,
A. Miller, J. Škufca, M. Butcher; po $1.50:

~ “ Kobe, M.

Mrs. Selak; po $1:
Zalar, M. Erchul, M.
Seitz, F. Tushar, F.
Sladich, L. Fon, K.

Gorencic, V. Slana, F. Bolte, J
A. Burdick, M. Selak, F.
Bradeskas, J. Papesh,
J. Škufca, M. Butcher;

A. Kočevar, A. Krech, F. Gričar, B,
Zabukovec, R. Habjan, ‘~
A. Glatz, J. Kestic, M.
Stimac, M. Lauriski, M.
Tolar, A. Pogačnik, J.

Govednik, Mrs. Terlizzi, P. Prah, M. Gregorčič,
A. Bosnik, F. Cesar, J. Stark, A. Plemel, M.
Mcrino, F. Plautz, C. Madronich, A. Kumel, G.
Gradishar, P. Vidrich, A. Ellenich, J. Zalar,
J. Hočevar, T. Banich, F. Primožič, M. Perusek,
M. Hochevcr, A. Hochevar, F. Buchar, K.
Roberts, T. Rolich, F. Kastigcff, J. Zabukovec,
M. Zbačnik, M. Lautar, J. Primozh, J. Anzich,
F. Skul, C* Butala, M. Schuster, H. Stutts,
Mrs. Ostrognai, Paul Fam..

“T g  on jajc

7740 SO. NEIVLAND

OAKLAtfN, ILL.

1 50

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA


996530223,7

2.  Imamo v zalogi tudi rožne vence različne vrste in barve. Cena od 50<f
(za otroke) do $3.50.

DS

II 48 1321949

1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste:

MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črkami

Ijiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in usnjatimi platnicami....ji. ta
DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi platnicami
in navadno obrezo - za take, ki imajo dobre oči...$1.00

3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre-

videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko
ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za
blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00.

4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj-

ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd.

5. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas, kakor na pr.

angleške molitvenike, itd.

AVE MARIA, Box 608, Lemont, I' nois

COBISS a

i!

I!
i!
i!

i!
i!

Ji

i!

★
SLOVENSKI STARŠI!

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v
redu st.  FrančiBsa asiške-
ga, povejte n«, da lahko
izpolni svoje željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

★

YOUNG MEN & BOYS
of Slovene nationality,
who feel the call to serve
God as PRIESTS or LAY
BROTHERS in the Fran-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Assisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For full particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

H

ii

H