N'O. Ill
/Iiueri$k/i Domovi^/i
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
aaxaocsi

National and Internationa] Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 7, 1960
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX — VOL. LIX.
Novi nemiri v Tibelu
V New Delhiju trdijo, da so poročila o uporu v južnem delu srednjega Tibeta pretirana.
CALCUTTA, Ind. — Iz virov v Gangtoku, prestolnici Sikima, prihajajo baje zanesljive vesti o bojih med tibetanskm domačini in Kitajci. Zaradi teh bojev je na stotine Tibetancev poiskalo zavetje v Sikimu.
Glavni boji naj bi se vršili v okolici Šigatseja severno od Sikima. Do upora je , prišlo na eni strani zaradi onečaščanja budističnih samostanov in gonjenja menihov k trdemu telesnemu delu. Del domačinov, ki so ga Kitajci oborožili pi-oti u-pornikom, se je tem pridružil in udaril po svojih gospodarjih. Po vesteh iz Butana je prišlo do upoha tudi v zahodnem Tibetu in menda celo v Sinkiangu (Vzhod. Turketanu), ki meji na Sovjetsko zvezo in Zun. Mongolijo.
Kitajci so po poročilih tibetanskih beguncev pritiskali na vse načine, da bi čim preje izvedli svoje gospodarske načrte. Ko to ni bilo mogoče doseči z domačini, so začeli v večji meri naseljevati v deželi Kitajce, kar je nezadovoljstvo še povečalo.
Poročila pretirana?
NEW DELHI, Ind. — Zastopnik indijske vlade je dejal, da vse izgleda, da so vesti, ki prihajajo iz Gangtoka, pretirane. Če bi bili boji med Tibetanci in Kitajci res tako resni in obsežni, kot govore omenjena poročila, potem bi morala tudi indijska vlada dobiti o tem kaka poročila.
Indijska vlada o tibetanskem uporu s^cer ne daje nobenih izjav, svetovala pa je butanskim oblastem, naj ne puščajo v deželo nobenih večjih skupin tibetanskih beguncev. Nehru vsekakor ne mara poslabšanja od-nošajev s Peipingom.
Novi grobovi
Joseph J. (Harry) Gornick
Pretekli četrtek je umrl v Cleveland Glinici Joseph J. (Harry) Gornick z 1068 E. 71! St. Bil je samski. Zapustil je! sestro Mary Klaus v Rock Creek, O., bratranca Franka Cvar in sestro Nežo Sile v Jugoslaviji. Pogreb je bil včeraj iz cerkve sv. Hieronima.
Na Kapitolu nekateri še vedno podpirajo kubanskega diktatorja
Zračna špijonaža je kon-eno vendarle obsežna
WASHINGTON, D. C. — Po-1'°čilo senatnega odbora za zu-nanjo politiko o ozadju afere z zUanim izvidniškim letalom U-2 3e sicer zelo mršavo, pove pa vendarle par zanimivosti.
Med drugim pravi, da so izvid-^išla letala U-2 omogočila nabi-ranje podatkov o letališčih, opo-riščih, letalih, preskušanju ra-^et in satelitov, skladiščih raket ^ atomskega orožja, proizvodnji atomskega orožja in podmornic itd.
Kaj vse lahko odkrijejo taki 2račni poleti, se vidi potem, da s° fotografije s takih letal ugoto-Wie, da je na ruskih oporiščih ne-'kaj raket na velike daljave že Montiranih, toda obrnjene so ^r°ti — kitajskim industrijskim
lediščem.
Kot se vidi prijateljstvo med Ruskimi in Ikitajskimi tovariši ni ako veliko, da bi moglo zamoriti Medsebojno nezaupanje.
Vremensk
prerok
pravi:

Sončno in, hladneje. Najvišja 6tnperatura 68, najnižja 50.
V Indoneziji se krepi odpor proti Sukarnu
Demokratska liga je nastopila proti komunizmu in Su-karnovi “vodeni” demokraciji.
DJAKARTA, Indon. — Predsednik republike Sukamo se je po dvomesečnem potovanju po deželah Evrope in Azije vrnil domov. V prvem govoru je pozval narod, naj se združi okoli njega in “koraka” pod gesli njegove “vodene” demokracije. Ta obstoja v tem, da !ma dejansko vso oblast v rokah predsednik sam, ki imenuje člane parlamen. ta.
Sukamo je v tega imenoval močnejše zastopstvo komunistične partije, kot ga je ta imela v izvoljenem parlamentu, zato pa ni sprejel vanj nobenih zastopnikov strank, ki so nasprotne njegovi zamisli demokracije.
Te skupine so se povezale v Demokratsko ligo, ki zahteva konec podpiranja komunizma in delo za odstranitev komunistične nevarnosti v deželi ter obnovo demokratičnih svoboščin.
Sukamo je razglas ciljev Demokratske lige zavrnil, še predno se je vrnil na domača tla. Ostro je napadel tudi Nizozemce, ki so okrepili svoje vojaške posadke na zahodnem delu Nove Gvineje, ki jo zahteva Indonezija zase.
Veliko vprašanje je, kako stališče bo k notranjim trenjem za-
Odbor Predstavniškega doma za poljedelstvo je od-1 klonil predlog za spremeni-1
bo sedanjega načina kupo- Zakaj rabi j lavlja mlck0 vanja kubanskega sladkor-! ja.	j
Jugoslavija dobila od ZDA par novih posojil
WASHINGTON, D. C. — Federalna administracija je prodala Jugoslaviji iz svojih zalog od-višnih deželnih pridelkov 92,000 bal pavole, 20,000 ton rastlinskih olj, okoli 2,000 mleka v prahu in za $600,000 limon.
WASHINGTON, D bor predstavniškega doma za kmetijstvo je odrekel administraciji pravico, da bi smela spreminjati predpise o privdegi-ph, ki jih uživa pri nas kubanski sladkor. Ne samo, da Amerika plačuje za kubinski sladkor več, kot je svetovna cena in podpre tako Kubo is kakimi $100,000,000, Kuba ima celo pravico, da vozi k nam še tisti sladkor, ki ga ne morejo pripeljati iz Portorika in Havajskih otokov. Tako ima Castro dvojen dobiček!
V predstavniškem domu imajo namreč mogočne zagovornike tiste kompanije, ki imajo svoje sladkorne tovarne pri nas ali na Kubi, kajti tudi nanje odpade ne. kaj dobička, ki izvira iz naše “sladkorne” politike., Admini. stracija je hotela dobiti v novem zakonu o kvotah za sladkor pravico, da kvote lahko menja, toda sladkorni tovarnarji imajo toliko prijateljev v odboru, da je bil predlog administracije odbit.
Človek res ne razume, zakaj naj Amerika podpira par sladkornih tovarnarjev, aiko ima od tega veliko večjč korist kubanski diktator Castro. Se lahko smeje v pest in izdeluje načrte, kako bo izmenjal obisk s Hru-ščevim, Titom itd. Lahko si tudi dovoli zabavo, da dovoljuje bivšemu komunističnemu sopotniku Arbenzu iz Gvatemale, ki je svoj čas kot gvatemalski levičarski predsednik hotel spraviti v Gvatemali komuniste na oblast in bil radi tega pregnan, da na
, v prahu, ki ga sedaj jugoslovanski konsument niti od daleč ne C. __ Od- 1 P0f^eda, vedo samo pametnja-
koviči v naši federalni upravi. Vrednost nakupljenega blaga znaša $18,000,000, Jugoslavija ga bo plačala z dinarji, ki jih bo pozneje dobila nazaj kot darUo.
Federalna agencija “fond za gospodarski razvoj” je dal Beogradu $28,000,000 kot posojilo na 'kemično tovarno Organsko-kemične industrije v vzhodnem delu Zagreba. Tudi to posojilo bo vrnjeno v dinarjih., Nova tovarna bo delala plastične mase v raznih oblikah.
Rdeči - nazadnjaki!
Predsednik indijske vlade Nehru je označil komuniste za nesodobne in nazadnjaške.
POONA, Ind. — Jawaharlal Nehru je po svojem mišljenu socialist, ki je v preteklosti spregovoril na račun komunistov in komunizma prenekatero prijazno besedo. V 'zadnjih letih se je v tem pogledu začel spreobračati. K temu je največ pripomogel spor z rdečo Kitajsko zaradi meje.
Na zadnji seji izvršnega odbora Kongresne stranke je označil razgovore o ideologiji za “a-kademske,” kj nimajo nobenega stvarnega odnosa do dejstev vsakdanjega življenja naše dobe.
,	-	-	‘rr , .	...	“Največji revolucionarji in
vzela armada, ki je dejanski gos- K^ organizira invazijo v Gva- komunisti govore vrsto stvari
temalo.
podar položaja v deželi. , Ta je po svojem razpoloženju bolj zahodno usmerjena in komunistom sovražna, vendar je doslej zvesto podpirala Sukarna razen onega dela “polkovnikov,” ki je pred dvemi leti začel upor na Sumatri.
Mehika oživila načrte za zgraditev prekopa
MEXICO CITY, Mex. — V zadnjih dneh se je zopet zbudilo upanje, da bo morda Mehika le gradila prekop iz Atlantika v Pacifik skozi Tehuantepeško zemeljsko ožino. Petroleos Mexi-canos, državna petrolejska družba, je naročila inženirju Noriega, ki se s temi načrti ukvarja že 12 let, naj izdela do konca tekočega leta zadevni predlog.
Sodijo, da bi prekop stal od 500 do 600 milijonov dolarjev in da bi ga bilo mogoče zgraditi v nekako šestih letih. Dolg bi bil 103 milje, med tem ko je panamski le 50.
Hitlerjeva sestra umrla
MUENCHEN, Nem. — V Berchtesgadenu, kjer si je Hitler zgradil svoje “Orlovsko gnezdo” je umrla njegova edina sestra Paula Wolf.
Čas po drugi svetovni vojni je preživela skromno in precej vase zaprto.
revolucionarnih metodah za dosego posameznih stvari . . . Kadar rečem, da je Komunistična partija nazadnjaška in zaostala organizacija, postanejo komunisti zelo jezni. Priznam, da so komunisti polni vneme in pripravljeni za delo — bolj kot smo mi — toda njihova duhovna podoba je zastarela in nazadnjaška!”	|
EISENH0WERJEV OBISK NA JAPONSKEM SKRBI SENAT!
Iz Clevelanda in okolice
V Kalifornijo—
Frank Jakšič in njegova žena
Levičarske demonstracije na Japonskem z zahtevo odpovedi obiska predsednika Združenih držav so začele vznemirjati del zveznega senata. Ne- Ar|fka se odpeljeta danes z vla-kateri senatorji so mnenja, da bi bilo morda le kom proti Kalifoniiji obiskat na mestu ob sedanjem stanju razmer na Japon- "3 ®orodmke ln pnj^elje Skem obisk predsednika odložiti. - Japonska	™
vlada noče popustih.	; Slovenska p. k,sva-
WASHINGTON, D. C. — čim bližje je čas obiska pred-! Nocoj ob. osmih bo v zadnji sednika Združenih držav Japonski tem odločnejši je nastop sob' P™ Er-tefu sestanek pri-socialistov in raznih levičarskih skupin, študentovskih in Pravlialnega odbora Slovenske delavskih, proti njemu. Japonska socialistična stranka je Pristave- Vsi vabljeni! sprejela včeraj posebno resolucijo, v kateri zahteva odpo-1 Zadušnica— ved obiska predsednika Združenih držav. Njen predsed-1 v ^’etrtek ob 11:80 bo v cer-nik je označil Eisenhowerjev napovedan obisk za “vmeša- kv’ sv- Vida sv. maša za; pok. vanje v japonske notranje zadeve.” Japonska vlada Kišija, {Anico in za pok. Viljema Svi-ki ima v parlamentu trdno večino, ne mara popustiti levičar- §el ob 30. in 20. obletnici nju-jem, ki jim nudita moralno in nemara tudi materialno pod- ,nih smrti, poro rdeča Kitajska in Sovjetska zveza.. Ti dve napenjata Rokoborba— vse sile, da bi preprečili končno odobritev nove ameriško-japonske vojaške pogodbe.
Sen. Fulbright za odložitev
Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata W. Fulbright je dejal, da bi bilo morda modro, če bi predsednik Eisenhower v sporazumu z japonsko vlado odložil svoj obisk Japonske od junija na oktober.
Senator je dejal, da nima nobenih posebnih poročil o razmerah na Japonskem, rečeno mu je bilo le, da so časopisna poročila o demonstracijah precej pretirana. Vendar se mu zdi, ko bere časopisna poročila, da je položaj dosti resnejši, zato bi bilo morda le modro, če bi predsednik svoj obisk odložil, posebno še, ker je pred njim veliko dela sedaj, ko se Kongres pripravlja na zaključek zasedanja.
Podobno zaskrbljenost glede predsednikovega obiska so izrazili tudi nekateri drugi senatorji. Fulbright je pripomnil, da njegove besede niso nasvet predsedniku, ampak samo njegovo osebno mnenje.
Eisenhower cesarjev gost
TOKIO, Jap. — Vlada je objavila, da bo predsednik Eisenhower kot predstavnik suverenosti Združenih držav gost cesarja Hirohita in ne predsednika vlade. S poudarjanjem tega
Kaj je skušalo letalo v ZSSR folograiirali
V četrtek zvečer ob 8:30 se bosta v Areni znova pomerila Lord Laytpn in Hio Di Paolo s Chrisom in Johnom Tolos. Sicer sta zadnjič zmagala, pa si zaradi posebnih okoliščin nista mogla priboriti naslova prvakov, tako bo borba obnovljena.
Rep. senator trdi, da ni mogoče ugotoviti, v koliko je Seja—
bil polet U-2 nad Sovjetijo ! Nocoj ob osmih bo v navad-upravičen, če senatni odbor nih prostorih seja Podr. št. 32
ne zve, kaj naj bi letalo SžZ. fotografiralo.
WASHINGTON, D. C. — Debata o letalu U-2 in o polomu pariške konference še ni končana,
V Boliviji in Ekvadorju vse pri starem
LA PAZ, Bol. — Victor Paz
čeprav je senatni odbor končal. Estenssoro, ki je izvedel 1. 1952 zasliševanja glavnih odgovornih 1 prevrat v Boliviji in bil nato šti-osebnosti vlade. Nihče se v na- j ri leta njen predsednik, je bil čelu ne izjavlja proti poletom v nedeljo znova izvoljen z ve-U-2 nad Sovjetijo, sporno je le, ;bko več'ino za predsednika reali je bil polet 1. maja res dovolj !Pubbke- Novi predsednik bo utemeljen ali ne	j prevzel vodstvo dežele 6. avgus-
J	n	j ta. Trdijo, da ne bo ne v notra-
Rep. sen. G. Aiken je dejal, da nji ne v zunanji politiki kakih je težko odločiti, v koliko je bil j posebnih sprememb, omenjeni polet na mestu, dokler j QUITO, Ekv. — Jose M.. Ve-vlada ne razkrije, kake cilje naj (lasCo Ibarra je bil ponovno izbi letalo na tej poti fotografiralo, j voijen Za predsednika republi-Dulles tekom svojega zasliševa-nja ni tega povedal.
Čemu laka igra z bolniškim zavarovanjem!
Predstavniški dom je odobril predlog zakona za bolniško zavarovanje ostarelih, ki je precej blizu predlogu administracije, pa vendar nikogar ne zadovoljuje.
Kongres poostril nadzor nad barvanjem živil
WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je pretekli teden izglasoval zakon, ki omejuje uporabo takih barv pri proizvodnji hrane in kozmetike, ki o njih obstoja sum, da lahko prispevajo k razvoju raka v človeškem telesu.
V tem pogledu so zelo sumi j i-‘ umetne anilinske barve, ki jih izdelujejo iz ostankov pri ra-finiranju nafte.
WASHINGTON, D. C. — Pristojni odbor predstavniškega doma je pretekli teden izglasoval svoje besedilo zakona o bolniškem zavarovanju. Izglasovano besedilo je sicer precej blizu tistemu, ki ga zagovarja administracija, je pa v resnici udarec v obraz vsaki zdravi socialni politiki. Besedilo ne pomeni namreč nič drugega kot povabilo posameznim državam, naj ostarelim pomagajo nositi bolniške in zdravniške stroške in naj v ta namen izglasujejo potrebne zakone, pri čemur federacija ne bo zahtevala, kaj naj bo v državnih zakonih. Ako bodo izglasovale take zakone, bo federacija prispevala k izdatkom, ki jih bodo imele s take vrste bolniškim zavarovanjem.
Najlepše šele pride: državne naj bi podpirale take ostarele in onemogle, ki sicer še nekako ri-
nejo skozi življanje, pa ne zmorejo bolniških in zdravniških stroškov. Besedilo federalnega zakona predvideva torej neko vr-tso “boljših,” revežev, ki ne živijo stoodstotno od javnih podpor. Kako se bodo taki reveži počutili, ko bodo morali organom državno socialne službe dokazovati, zakaj ne zmorejo stroškov za zdravljenje, to si lahko vsakdo kar sam živo predstavlja.
Pristojni odbor je ob priliki glasovanja ponovno zavrnil znani Forandov zakon. Zmagala je znana tovarišija republikancev in konservativnih južnih demokratov. V Kongresu upajo, da bo senat močno spremenil besedilo zakona, ki ga bo dobil od predstavniškega doma.
V zakonsko besedilo je odbor predstavniškega doma vpletel f še nekaj socijalnih dobrot za invalide, vdove in sirote zavarovancev starostnega zavarovanja, j
Sredi maja smo imeli stanje pripravljenosti po skoraj vsem svetu!
WASHINGTON, D. C. — Sredi maja je naš tajnik za narod-dejstva hoče vlada odbiti ost no obrambo odredil nategoma gonji proti obisku, ki ga skuša- stanje pripravljenosti za naše jo nasprotniki vlade uporabiti strateško letalstvo in vse tiste za zrušitev vlade.	vojaške formacije, ki sodelujjo s
Nasprotniki Kišija trdijo, da strateškkim letalstvom, skuša ta z obiskom Eisenhower-1 Radi tega bo tajnika nekateri ja utrditi svoj politični položaj, politični krogi zelo napadali v pri tem pa mu s svojo gonjo sa-^naši javnosti, češ, da je po nepo-mi največ k temu pomagajo, j trobnem razburjal Ameriko. ^Bolj kot obisk Eisenhowerja je! Sedaj je prišlo na dan, da so ' v očeh javnosti odobritev voja- podobno ukrepe delale tudi dru-ške pogodbe. Proti njej se je §e države. Tako je angleška vla-poleg socialistov in drugih levi- da proglasila stanje pripravlje-čarjev izjavila tudi večina ja- nosta v angleškem vojnem letal-ponskega časopisja. Vlada in slvu celo nekaj ur pred Ameri-drugi odgovorni ljudje se zave- ko *n držala to stanje do 23. ma-dajo, da bi bila Japonska brez 3a-
ameriške vojaške podpore in Sovjetija je pa vkljub zatrje-jamstev izročena pritisku svojih vanJ_u ruskega vojnega ministra komunističnih sosedov Kitajske maraala Malinovskega proglasila
in Sov jeti.),e.
Powersov oče odložil obisk v Sovjetski zvezi
POUND, Va. — Oliver Powers, oče Francisa Powersa, ki so ga Sovjeti sestrelili z letalom U-2 1. maja letos, je odložil na “nasvet” svoj odhod v Sovjetsko zvezo, kjer naj bi se sestal s svojim zaprtim sinom.
Sam predsednik sovjetske vlade Hruščev mu je v posebnem telegramu zagotovil, da mu bo “pomagal” priti v stik s sinom.
stanje pripravljenosti v satelitskih državah.
Le koga se je tam bala? Ali zapadnih zaveznikov ali domačega prebivalstva?
Športna postrežba
Prodajalci veleblagovnice v Radebeulu pri Dresdenu nehajo vsako sredo popoldne ob treh prodajati za četrt ure, medtem pa telovadijo.
Kupce, ki so takrat v prodajalni, vabijo, naj telovadijo z njimi. Telovadne vaje sodijo k tako imenovani izravnalni gimnastiki.
Zadnje vesti
TOKIO. Jap. — Levičarski študentje skupine Zangakuren s« izjavili, da bodo nastopili telesno proti cesarju Hirohitu in njegovemu gostu predsedniku Eisenhowerju, če bo ta res prišel na Japonsko. Druga močnejša skupina študentov se pripravlja na sprejem predsednika Združenih držav s tiskanjem in širjenjem letakov, ki izrekajo predsedniku dobrodošlico.
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda” je ostro napadla ameriškega državnega tajnika, ker ni V svoji izjavi o tiskovni konferenci Hruščeva omenil njegovega predloga za razorožitev, pač pa obsodil njegove besede na račun predsednika. Agencija Tass označuje napovedani obisk predsednika Eisenhowerja na Japonskem za “odkrito vmešavanje” v notranje zadeve Japonske.
BUENOS AIRES, Arg. _ Izraelska vlada je obvestila Argentino, da so privatniki prijeli Eichmana na njenih tleji in ga privedli v Izrael, kjer bo moral odgovarjati pred sodiščem za množično moritev Judov.
PAINESVILLE, O. — Danes bo porota začela razpravo o Hargrove, za katerega zahteva javni tožilec smrtno kazen,
ker da je umoril lani na Sveti večer moža svoje ljubice
Charlesa Clarka.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 7, 1960
s|S=!s
Ameriška Domovi ki
V Vt ■ USeAW—HOME
6117 SL Clair Ave. — H End er sod 1-0628 ■— Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. Ill
Tues., June 7, 1960
Karl Mauser:
Kaj je svoboda?
I.
Dve veliki silnici sta v vsakem človeku: skrb za ohranitev življenja in velika želja po svobodi. Ko sem prebiral članke clevelandskega dopisnika Prosvete in druge članke dopisnikov v zvezi s slovensko revolucijo, je vstalo vprašanje : Kaj je svoboda?
Ni dvoma, da je svet v tem vprašanju razdeljen v dva ta bora. En del zagovarja stvarno svobodo, kjer moreš mirno izpovedovati svoje misli, kjer moreš govoriti, kar se ti zdi prav, kjer moreš brez strahu izpovedovati svoje versko pre pričanje.
Drugi del ima svobodo na papirju, to je svoboda tako imenovanega znanstvenega marksizma, ki so ga gotovi kro gi med ameriškimi Slovenci dvajset in trideset let nazaj zagovarjali z vso silo. Proletarijat je nosilec te svobode na (papirju, kjer je lepa in opremljena z vsemogočimi rekli, v praksi pa je taisti proletarec samo številka, ki mora izpolnjevati ukaze proletarske smetane, ki se je zbrala v poseben razred, če uporabim besede jugoslovanskega marksista Djilasa.
Poleg te svobode pridigajo posebno svobodo Trujillo, Fidel Castro in podobni — to je svoboda, ki jo poznajo diktatorji.
Preden bi pogledal v preteklost in v njej našel stališče, ki ga Prosveta danes zagovarja, bi rad vedel, kakšno svobodo so se odločili zagovarjati pri njej. Ali svobodo, ki jo poznamo v Ameriki ali svobodo, ki jo poznamo po državah, ki slone na tako imenovanem “znanstvenem marksizmu.” To vprašanje je namreč življenjske važnosti in bo jasnejše opre delilo naše in vaše stališče.
Zgodovina je last vseh, njena vrednost pa se meri po objektivnosti. Dogodgi, ki so blizu nas, imajo vedno veliko komentatorjev, ki gledajo na dogodke s svojega stališča. Ti komentarji niso zgodovina, ker nosijo pečat trenutka, morejo pa biti in bodo izhodišča za zgodovinarja, ki bo pisal objektivno zgodovino o gotovi dobi ali gotovem gibanju.
Petnajst let po tistem, ko se je v Sloveniji končala državljanska vojna, ki je bila vokvirjena v drugo svetovno vojno, je Prosveta s članki clevelandskega in nekaterih dru gih dopisnikov, zaželela biti razlagalka objektivne zgodovine slovenske revolucije. Gotovo za vsem tem tiči še nekaj drugega, toda tokrat želim mirno pogledati samo v preteklost, kakor sem zase storil pred desetimi leti in že tedaj zaslutil, zakaj se je gotov del ameriških Slovencev v času slovenske revolucije doma odločil za Osvobodilno fronto, odločil s tako trdnostjo in prepričanjem, da jih ni zdramil niti strahoten umor, ki ga je ta Osvobodilna fronta zagrešila po državljanski vojski, ko je brez zaslišanja in brez sodbe dala pobiti preko deset tisoč slovenskih življenj, ki so bila po zvijači in po zahrtbni pogodbi, vrnjena v roke “osvoboditeljev.”
Viri dopisnikov so prav isti, ki jih je zbral pokojni pisatelj Louis Adamič in jih je SANS izdal v posebni brošuri z datumom 25. marca 1945, torej še pred koncem revolucije in sicer z značilno opazko, da je Louis Adamič dobil te podatke iz Slovenije iz nevtralnih virov. Le kdo je imel tedaj podatke iz nevtralnih virov? Uvod Louisa Adamiča se konča s partizanskim pozdravom: Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Mislim, da je tu tudi oznaka za nevtralen vir.
H glavnemu viru so dodali še tisto, kar je poročalo slovensko časopisje v prvih letih po revoluciji. Viri torej, ki so zbrani samo od ene strani in iz katerih je skrbno odbrano vse tisto, kar bi Osvobodilno fronto moglo kompromitirati.
Ko sem iprišel v Ameriko, sem prišel sem kot človek, ki je imel dobrih osem mesecev priliko gledati svobodo marksističnega sveta. In gledal sem jo z očmi človeka, ki je mo-iral bežati pred geštapom, z bridko mislijo, da je manjkalo samo malo, da nisem kot talec končal pod nemškkimi puškami še na dan tretjega maja. Nisem šel gledat razmer domov po dvajsetih ali tridesetih letih, kakor so to naredili mnogi Prosvetini dopisniki, ki so ob času državljanske vojske sedeli v naročju svobodne Amerike, v miru delali, hodili brez strahu spat in vstajali brez strahu za nov dan!
Čeprav sem se zavedal, da stojim po svojem nazoru izven kroga gotovih ameriških Slovencev, ki so pred desetletji zagovarjali veliki socializem, sem vendar takoj po prihodu čutil kulturno dolžnost, da pozdravim vse tiste, ki so pomagali, da se je slovenska beseda tu držala in so po svojih močeh prispevali, da se ohranja naprej. Tako sem se srečal s pokojnim Jakom Debevcem, s pokojnim pesnikom Zormanom, s pokojnim Antonom Grdino, s pokojnim Erazmom Gorše-tom in prav tako s sedanjim dopisnikom Prosvete Mr. Antonom Sabcem, ki je v tistem času pisal kulturne članke v glasilo Dobrodelne Zveze in bil tedaj pri Ameriški Domovini. Nisem mislil na nazorne razlike, vedel sem samo eno: vsi ti ljudje so po svoje veliko pripomogli, da je slovensko življenje tu še živo.	,
(Dalje jutri.)
I BESEDA IZ NARODA |
*«****««»
Inž. Vladimir Remec osemdesetletnik
Dne 15. maja je
Chicago, 111.
v krogu svoje družine obhajal .Osebnost inž. Remca, svojo osemdesetletnico g. inž. [ skromnost in pozornost
Vladimir Remec, ki živi v tukajšnji slovenski fari sv. Štefana. V soboto, 21. maja, je Liga s
že kot produkt kolektivne obnove.
Teža življenja pač ni bila prihranjena inž. Remcu, vendar ga ta ni uklonila, temveč utrdila.
njegova — je iz-
redna. Njegov praktično usmerjeni duh nikdar ne miruje, a na drugi strani ne more prekriti nje-
sodelovanjem SKAS-a, pripravi-'gove humanosti. Zanimivo je la prisrčno proslavitev osemde- to, da je na njegovo temeljitost setletnice svojega najodličnejše- v vsaki stvari opozoril že Janez ga člana g. inž. Remca. Pred- Ev. Krek, ko je osemdesetletni-sednik g. Alfred Fišinger je'kovemu sovrstniku, po predava-spretno vodil program in v svo- 'nju, ki ga je imel inž. Remec jem govoru očrtal bogato življe-' kmalu po svojem povratku iz
nje g. Remca, Mladinski zbor, pri katerem sodelujejo študenti višjih šol ter člani kluba SAVA (Slovenski Akademiki v Ameriki), je pa v navdušenje vseh izborno zapel nekaj slovenski pesmi. K prijetnemu večeru je v nemali meri pripomogla dobra zakuska, ki so jo pripravile gospe Fišinger jeva in Gabrova, ter gdč. Mokorelova.
Ne samo med chikaškimi Slovenci, tudi v široki slovenski skupnosti po svetu je g. inž. Remec dobro znana osebnost. Kljub svojim osmim križem, katere njegova mladostna prožnost duha močno taji, je še vedno poln načrtov, dela in idej. Kot tak je bil vseskozi svojega desetletnega bivanja v Chicagu podpornik vseh akcij med tukajšnjimi Slovenci in je bil glavni iniciator Kluba Slov. Kat. Akademskega Starešinstva v Chicagu in vneti pod pornik Lige.
Vredno se je ustaviti ob človeku, ki je dopolnil 80 let in zlasti, če so ta leta bila izrabljena tako polno kot je to v slučaju inž. Remca, žal danes ne more uživati materialnih sadov svojega življenjskega dela, razen skromne pokojnine za delo, ki ga je opravil tu v novi ameriški domovini, in sicer že jjpo svojem sedemdesetem letu, kajti vse premoženje v Sloveniji so mu vzeli titovci. Zavest pa ima, da bo njegovo duhovno premoženje, katerega mu pač niso mogli vzeti, raslo !Po njegovih sinovih ter vnukih in vseh njegovih številnih sode-lavcich in prijateljih
Inž. Remec je res “self made man ’ v najbolj pravem pomenu besede. Nič mu v življenju ni bilo podarjeno: že kot triletni otrok je ostal sirota brez očeta; ob materi-vdovi ter bratu Bogu-milu se je učil trde borbe za obstanek; tako je šel skozi ljub' Ijansko osnovno šolo in gimnazijo ter kasneje skozi dunajsko tehnično visoko šolo, kjer je doštudiral strojništvo. Po diplomi zanj kot Slovencu v lastni domovini ni bilo zaposlitve. Od-očen realiit-kot je, je na sposojen denar odšel v Amej-iko. Med 1905 in 1911 je delal pri General Slectrie Co. v Schenectady, N. Y. in pozneje pri Westinghouse Electric Co. v Pittsburghu. 1911 je ob povratku, sredi že omajanega nemškega vpliva, mogel do-aiti državno mesto ravnatelja Zavoda za pospeševanje obrti. Gd tu ga je delo vodilo v prvo slovensko Narodno vlado, v kateri je imel mesto za javna dela. Kasneje si je ustanovil lastno eksistenco: ustanovil je “Remec Co. , s tovarno na Duplici pri Kamniku, ki je sčasoma postala dobro znana v izvozu — in tudi v Ameriki — s kvalitetnimi izdel-upognjenega pohištva. Težavnim letom svetovne krize, ki je to kot ostala samo-slovenska
da ga bomo imeli v svoji sredi še dolgo vrsto let.	B. J.
Sin pok. urednika Debev ca odprl odvetniško pisarno
Amerike v Ljubljano dejal češ kako temeljito, čisto po inženirsko /se je inž. Remec pripravil za predavanje in kako skrbno ga je izvedel — čisto drugače kot običajni predavatelji, med katere je dr. Krek očividno vštel tudi sebe.
Inž. Remec je velik Slovenec in globok kaitolik. Ljubezen do slovenstva in slovanstva je dedoval po svojem očetu, ki je, dasi je umrl v 33. letu, popolnoma obvladal ruščino in kot slovano-Ijub prevedal Turgenijeve Lovčeve zapiske. Nemško krivi- • čnost do slovenstva je skozi vse svoje šole in najbolj skozi nacistično zasedbo Sloveni, je v zadnji vojni. Nič manj ni bilo preizkušano njegovo krščansko svetovnonazorsko prepričanje. Ker je bil član /prvega slovenskega katoliškega akademskega društva Danica na Dunaju je kljub odličnemu študijskemu uspehu le s težavo dobil in obdržal studijsko podporo, ker katoliški akademiki tedaj niso bili “v milosti” pri študijskem referentu deželnega odbora v Ljubljani. Ponovno sta bila njegovo slovenstvo in. krščanstvo trdo preizkušena v drugi svetovni vojni in po njej. Kot Slovenec ni hotel sodelovati z Nemci in z marksistično Osvobodilno Fronto pa kot katolik ni mogel. Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško, izgubil je ehega sina, bil je ločen od svoje žene, ki je več let trpela v komunistični ječi dokler se ji ni posrečilo priti za njim na Koroško, in bil je ob vse svoje premoženje. Vso to trdoto življenja je prenašal kot mož. V novi domovini je pogumno začel čisto znova. Kot sedemdesetletniku mu ni bilo lahko najti dela, pa ni odnehal dokler ga ni našel; naj prej e je delal kot inženir nato je pa poučeval v inženirski šoli, dokler ni šel v uradni pokoj.
Vse življenjske preizkušnje pa mu poplačuje sreča v družini. V zakonu z dobro gospo Heleno, rojeno Pollak, se jima je rodilo pet sinov. Najstarejši, Vladimir, poučuje na tehničnem zavodu v Chicagu. Drugega sina, sedaj pokojnega Jakoba, so Angleži vrnili titovcem s Koroške, .tako da, kot pravi oče, “imajo eden kot' drugi en umor več na vesti — Bog jih bo sodil.” Tretji sin, Feter, je profesor mednarodnih ved na Fordham University v j New Yorku; sedaj je na enolet-1 nem študijskem dopustu v Švici ’n Nizozemskem. Andrej je kemični inženir in je trenutno na ^ poslovnem potovanju na Japonskem. Najmlajši sin Matija je tudi inženir in sicer v elektronski stroki. Kopica vnukov pa je dodatna sreča v osemdesetletni-.sovem starostnem večeru.
To je le kratek oris bogatega življenja. Na vse svoje delo gleda inž. Remec s hvaležnostjo do Boga in s skromnostijo. Ko se je
Euclid, O. — Odvetnik Robert M. Debevec z 2010 E. 226. St. je odprl svoj lastni odvetniški urac na 236 Shoregate Office Bldg. na Lake Shore Blvd. v Willo-wicku. Tel. št. WH 4-2777. Doslej je delal skupno z odvetnikoma Hribarjem in Conwayem.
Nedavno je euclidski župan Kenneth J. Sims imenoval Roberta v “načrtno in consko komisijo.”
Robert je sin pok. Jamesa Debevca, urednika Ameriške Do-
.movine. Želimo mu obilo uspe-obcutil ,	* •	, .
^ tha v novem samostojnem uradu!
AD.
Pismo Iz Indije
Cleveland, O---V naslednjem
priobčujemo nekaj odlomkov iz pisma znanega slovenskega misijonarja jezuita v mestecu Kha-ri, provinca Bengal, Indija, ki bodo gotovo zanimale tudi širši krog kralcev AD, ne samo njegove misijonske prijatelje. Pismo je bilo napisano o veliki noči. Med drugim beremo v njem
“Meni gre tukaj po navadi, kot v naši deželi, glavo nosimo v torbi, in zaupamo v božjo previdnost, ki nas tako očetovsko lepo vodi skozi težave in nevarnosti ...”
“Nisem misiil, koliko odgovornosti bom dobil, ko me je nad škof poslal sem ... pa sem videl, da je treba veliko dela tukaj, ne samo duhovnega ampak tudi materij alnega, stavbe popraviti, šolo preurediti. Indija se modernizira, in uvaja decimalni sistem, vse stare knjige bodo šle v staro šaro . . . nove je treba kupiti za naših 300 šolarjev ... ki so v činoma iz revnih slojev . . . cukam svetega Jožefa za rokav, da naj ne pozabi name ... pa mislim, da ga bom moral v rebra dregniti, da se zbudi! Za rokav cukati je premalo . . .”
J. S.
podjetja močno ovirala, je sledi- zahvaljeval za voščila, je inž. la doba nemške okupacije, ki je Remec zlasti poudaril zaupanje žab. Zgolj z lepe idealne strani
Ob duhovnih vajah slo* venskih deklet
Cleveland, O. — Slovenska dekleta bodo imele tridnevne duhovne vaje v dneh 10., 11. in 12. t. m. v prostorih Notre Dame college-a v Clevelandu.
Ta lepa pobuda deklet, da organizirajo duhovne vaje zase, ni samo pomembna za dekleta sama, ampak za vso slovensko skupnost in tudi za rast Cerkve v novi- domovini.
Za dekleta bodo te duhovne vaje prava, globoka priprava na življenje. Ljubiti Kristusa in prinesti Njega v življenje — v svoje osebno, v življenje družine in v vso našo javnost, to je velika naloga žena in na to najsvetejšo nalogo življenja naj se tudi dekleta pripravijo. Nobena ne ve, kaj jo čaka v življenju. Večina gotovo v svojih mladostnih sanjah gleda življenje v ro-
grozda podjetje uničiti. Toda to so končno storili slovenski komunisti; ped lažno pretvezo, da gre za vojno važno industrijo, so tovarno v jeseni 1. 1941 zažgali. Po velikih naporih se je posrečilo tovarno priti koncu vojne obnoviti tako da je povsem prenovljena padla v roke partizanski vladi, ki j0 še sedaj lažno ka-
v božjo pomoč. S to, je dejal, naj bi zlasti mi novi Amerikanci pomagali pri gradnji nove domovine in iz te tudi pri obnavljanju stare domovine. Torej tudi
ob osemdesetem letu — še vedno vsa volja hoditi v življenju pot, graditelj!	ki ji je Kristus lepota, resnica
G. inž. Remcu želimo ob tem in pravica, visokem jubileju še mnogo zdra- Koliko je v naši skupnosti že-vja in božjega blagoslova tako na in deklet, ki jim je vojska
vidi vso življensko pot pred seboj. Pa življenje zasuče drugače in če ni Kristusa v človeškem srcu — v srcu dekleta, se hitro zruši ves živi jenski pogum in
uničila družinsko srečo, uničila mladostne sanje. Pa vendar te žene-vdove vzgajajo svoje otroke v Kristusovem nauku, ker so same prežete od ljubezni do Njega, da ta ljubezen žari iz njihovih duš in src v njihove družine in v vso našo skupnost. Ljubezen Kristus ovo dajejo svojim otrokom in okolju, v katerem živijo. “Zgodi se Tvoja volja” so rekle v solzah, trpljenju in bridkosti. A rekle so tako, ker ljubijo Kristusa. Vztrajajo in hodijo po poti božjega nauka. Po njih prihaja blagoslov na njih otroke in na skupnost vernikov. To so matere in dekleta velikih krščanskih čednosti!
Druge zopet so bile srečnejše in se zavedajo, koliko jim je bilo prizanešeno — in svoje veselje in srečo prinašajo k božjemu oltarju v neprestani zahvali za zemsko veselje, ki ga jim Bog daje uživati. Morda jim tudi solza radosti kane na božji oltar, ko izgovarjajo “Zgodi se Tvoja volja”. Od svojega veselja in sreče dajejo drugim, ki so morda zapuščeni ali se čutijo osamljeni. Tudi take so blagoslov svojim družinam in vsej skupnosti vernikov. Kajti tudi sreča prihaja po božji volji in moramo biti zanjo Bogu hvaležni in izžarevati ljubezen do Gospod vsak čas in za vsako stvar.
Nobeno dekle ne ve, kaj jo čaka v življenju: morda bo ostala sama po lastni volji ali brez lastne volje, morda si bo izbrala redovni poklic, morda zakonski stan. Karkoli že, naravni poklic žene je materinstvo, pa naj bo to telesnega ali duhovnega značaja.
Na vsak poklic pa se je treba pripraviti in v vsakega je treba prinesti Kristusovo ljubezen. Noben poklic pa ni otroška igra. Ljubezen, ki jo boste prinesle v svoj poklic, niso sanje, ampak je skupek mnogih zelo realnih stvari. Ena najvažnejših od teh stvari — in najlepši izraz ljubezni do Boga — je molitev. Ko so lonci, krožniki, skodelice pomite in pometeno in še toliko malenkosti ob zaključku dneva opravljenih — kar vse spada v ljubezen, ki jo naj dekle prinese v zakon — tisoče in tisoče krščanskih družin po mestih in deželi sklene svoje roke v molitev rožnega venca. Molitev k Bogu — pogovor z Bogom — ki ga opravi družina skupno, je najvažnejša osnova družinskega življenja: In na Vas — dekleta
—	je in še mnogo bolj bo — ako boste imele nekoč svoje družine, da držite družino skupaj, ne samo, da je skupaj zbrana v eni sobi radi molitve, ampak' da v resnici skupno moli z enim glasom enega srca in enih misli. To ni lahka naloga. Težka naloga je, kajti to duhovno materinstvo, ki je naloga žene, predpostavlja tel esno materinstvo. Nadnaravno je zgrajeno na naravnem. Tisoč žrtev, truda in dela mora žena doprinesti, da ustvari vidno telesno skupnost
—	dekle, žena se mora posvetiti svojemu poklicu! Naj si nobena ne predstavlja, da je družinsko življenje nekaj romantičnega.
Pravo veselje daje v življenje le ljubezen do Gospoda! Le po Njegovi ljubezni in milosti se nam tudi težave in razočaranja ne zde pretežka — in jih zmoremo nositi — in se nam; tudi bridkosti in trpljenje obrnejo v dobro, v blagoslov. Zato so Vaše duhovne vaje ne samo lepe, ampak tudi najmodrejše, kar ste mogle za svojo pripravo na življenje storiti.
In za Vaše družine. Samo ve veste, kaj je težav po Vaših družinah in kakšnega značaja so. Koliko sonca boste prinesle nazaj domov? Morda boste prižgale novo močnejšo ljubezen do našega Gospoda v svojih domovih, v svojih mladih družbah, da bo vse odsvit pravega veselja, ki ga deli Bog. Vsa slo-
venska skupnost more biti ponosna na Vašo zamisel duhovnih vaj in vesela te vneme za pravo duhovno oblikovanje. Za vse tu in v domovini boste izprosile veliko blagoslova!
In za Cerkev. Saj je Cerkev tista, ki v duhovnih vajah vidi najmočnejšo katoliško dejavnost, najmočnejši vir duhovne moči in verskega preporoda po naših katoliških farah. Vaše duhovne vaje so najzgovornejša, neprekosljiva pridiga vsem vernikom, da je treba ljubiti Gospoda in Njegovo Cerkev nad vse druge reči. In plačilo ne bo izostalo. Božjo lepoto, ki si jo boste zbrale v svojih dušah, boste uživale v svojem življenju, ta bo žarela v Vaših družinah in v naših skupnostih. Karkoli boste v življenju delale in prenašale, bo z ljubeznijo do Kristusa v srcu — in vdanost v voljo božjo bo luč Vašega življenja.
Na steni “Hiše prijateljstva” v Chicagu, kjer delajo samo laiki, da bi pomagali tistim, ki so pomoči potrebni, stoji zapisano: “Ljubi Gospoda z ^so močjo svoje duše, saj je tako malo časa.”
Naj bi Vaše duhovne vaje tako za Vas osebno, kakor tudi za vso našo verno slovensko družino, v resnici pomenile izraz popolne ljubezni do Boga. Saj je v resnici tako malo časa za ljubezen do Boga. Enajsta ura je za vse nas. Vaše duhovne vaje so močan klic vsem, da se podvizamo in da najdemo smisel in pomen ljubezni Božje v našem lastnem življenju in v skupnostih, kjer živimo in delujemo.
Slovenska mati.
------o------
Umetno zlato je iznašel
Aram Haratunian, 36-letni Francoz armenskega rodu, je pred kratkim presenetil javnost z novo iznajdbo. V laboratoriju mu je uspelo pridobiti zlato, ki mu je dal ime “BH”.
To je zlata litina z dodatkom ki ga zaradi patenta niso sporočili. Vendar je strokovni svet presenečen zaradi lastnosti nove zmesi, ki jo je mogoče kovati (ki ne rjavi) in jo lahko predelujejo v tanke lističe.
Novo zlato nima tistih lastnosti, zaradi katerih strokovnjaki pogosto ne morejo uporabiti dragih kovin. Novo zlato je mogoče kaliti, pri čemer postane izredno trdo. Iz njega laibko izdelujejo tudi umetne zobe, v pariških zlatarnah pa so že naprodaj okraski iz “BH”, ki so občutno cenejši, hkrati pa mnogo lepše izoblikovani, ker je li* tina izredno trda.
Največ si strokovnjeki obetajo od nove snovi pri izdelavi zlatih peres za ročne ure. Novi izdelek je pokazal vse najbolj1!6 lastnosti jeklenih vzmeti. Tako bodo poslej izdelovali zlate ure, ki bodo imele tudi zlate spirale.
Strokovnjaki za mehaniko in elektroniko ter laboratoriji za tehnično razsvetljavo so že zahtevali vzorec nove najdbe. Pravijo, da bo z njo mogoče prevleči zunanje stene prihodnjih umetnih satelitov, ker ta litina zadržuje kozmične delce in razredčene pline v visoki atmosf6' ri. Razen tega jo bodo uporabljali pri elektronskih napravah in pri podmorskih filmskih kamerah.
Uspeh nemškega katekizma
Pred petimi leti so izdali nemški škofje zelo dobro sestavljen ratekizem, ki je žel veliko pri' znanje tudi med katoličani drugih dežel. O tem priča dejstvo, da so ga že prevedli v 20 različ' nih jezikov.
V kratkem bosta izšla litvanski in letonski prevod. V pri' pravi so prevodi katekizma v nekatera afriška narečja. Kat6' kizem je preveden tudi že v sl6' venščino.
XHERISKX DOMOVINA, ’
■i>.—iiTTI i .iiiiiTl ...
/lMERI$K/l DOIIOVIIM/I
/%-fVt E RIC/% !U— HOa^E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Iz slovenskega Toronta
15 let v grobu - 15 let v svobodi Junij 1945 - junij 1960 ,
Difenbaker v ZDA
Predsednik vlade je bil koncem tedna na obisku v Washingtonu.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik kanadske vlade John Diefenbaker se je v petek razgo-varjal s predsednikom Združe-
stolnici po komaj polletnem obstoju.
Kitajci so izjavili, da Nossa-lova poročila niso bila vedno “točna,” niso pa navedli nobenih podrobnosti. Vodstvo The Globe and Mail lista ni maralo imenovati drugega dopisnika, je raje urad v Peipingu zaprlo. Nos-sal bo ostal v Hong Kongu in bo od tam zasledoval dogajanje na Kitajskem.
nih držav o vrsti vprašanj, ki hodni dopisni urad v kitajski pre zadevajo obe sosednji deželi. Pol ure sta se predsednika pogovarjala sama, nato so se sestanku pridružili še njuni svetovalci.
Eisenhower je razložil svojemu gostu potek konference vodnikov v Parizu in njeno ozadje ter njene posledice za svobodni svet, kot jih presojajo v Washingtonu. Na dnevnem redu raz. govora je bil nov sovjetski predlog za razorožitev, raketa Bomarc in ameriško-kanadski odnosi v obrambi Sev. Amerike, kanad-sko-ameriški gospodarski odnosi in nevarnost gospodarskega razkola svobodne Evrope.
Razgovori so imeli bolj splošen značaj in predvideni niso bili nobeni neposredni sklepi. Za to obstojajo posebni mešani odbori, ki sproti razpravljajo in rešujejo nastala vprašanja.
Diefenbaker je opozoril Eisenhower j a na resnost, s katero pre-
Piraznujemo žalostno obletnico.. Pred 15 leti je bila usoda Slovenije in njenega ljudstva izročena na milost in nemilost komunizmu. Kaj je komunizem? Religija, politična idealogija, socialna zamisel, gospodarska ureditev, kultura, vse, kar kdo hoče; zajame vse človekovo izživljanje in delovanje in okolje; zaduši vsako sled duhovnosti in uniči svobodo; človeka hoče zgnesti v kos snovi, v votlo posodo brez Stvarnikove podobe, brez Stvarnikovega začetka in konca.
Ta puščavski prah se je pred 15 leti vlegel na našo zemljo in začel dušiti narodov rast. Slovenska narodna vojska — v borbah nikdar premagana — je bila izdana in brez obsodbe pobita v navalu maščevanja komunistov. Ječ je bilo premalo in njihove stene so čule; krike mučenih. Špijo-ni in tajni policisti komunizma so vdrli v slovenske vrste; med vernike in duhovnike pastirje, nad politične nasprotnike, na gospodarski in družbeni sektor. Začeli so klestiti veje, izpodžagovali so drevo, ruvali korenine in s strupom polivali zemljo, da bi tudi v najmanjših koreninicah zamorili vsako klico življenja. Tako so delali komunisti pred 15 leti, to delajo pri nas v Sloveniji že 15 let in bodo delali, dokler bodo na oblasti. Če sta sekira in krogla opravili v glavnem svoje delo v prvih letih, se zato njihov cilj ni spremenil in se ne bo. S strupom, ki povzroča manj hrupa, morijo zdrave življenjske klice naroda in njih delo gre v klasje. Slovenska mladina — čeprav ne vsa — danes ne ve več, kaj je zdravo, kaj bolno, kaj je resnica in kaj zmota, kaj vodi v rešitev in kaj v pogubo.
Pa kaj je tisto drevo, ki so mu komunisti oklestili veje, ga izpodžagali in mu razgrebili korenine? Priznajmo si in glasno povejmo, da je to drevo Slovensko-Narodno-Katoli-ško gibanje. Po 15 letih je čas, da nehamo slepomišiti, da nehamo iskati “grešnega kozla” naše narodne nesreče. Če naš narod ne bi bil katoliški, če v njegovem razvoju in pri njegovi rasti nebi katoliška vera igrala tako odločilne vloge, če ne bi katoliško gibanje na Slovenskem toliko desetletij oblikovalo našega človeka v političnem, narodnem, gospodar-sko-družbenem in kulturnem oziru, bi slovenske katastrofe pred 15 leti ne bilo. Brez naših svetniških škofov, brez katoliških političnih in socialnih delavcev, brez katoliških prosvetarjev in kulturnikov, bi v letih, ko je na Slovenskem začel dvigati glavo komunizem, proti njemu ne bilo odpora in danes bi naš narod ne imel ne verskih ne narodnih mučencev. Bil bi pa tudi brez skritih sil, ki so še v narodu, ki
so še zdrave in ki bodo po padcu tiranije oživile narodovo	.	. ,	,
rast k novemu življenju in v novo lepšo bodočnost. Nikdar drzavm taJnlk- Diefenbaker je ne smemo zgubiti vere, da bo tudi čez Slovenijo zapihal po- dejal, da je prišel “kot prijatelj niladni veter, ki bo odnesel puščavski prah smrti.	v prijateljsko deželo.
Komunisti torej hočejo za vedno položiti v grob Sloven-sko-Naxodno-Katoliško gibanje. Če mislijo, da jim je to v domovni uspelo, je na nas, na tistem delu slovenskega naroda, ki živi v svobodi, pa čeprav na tujem, da to gibanje obdržimo, da to drevesce negujemo in ga ohranimo in to zaradi sebe, zaradi naših potomcev in narodu doma.
Mnogo je še zdravih sil med nami, a med temi je tudi nekaj bolezni. Komunizem seje tudi med nami svoj vpliv.
'Mnogim je svoboda v pogubo, mnogim obilje v škodo. Nekateri razbijajo naše vrste, ker se niso znali vanje nikdar harmonično in po naravnem razvoju ključiti. Nekateri iščejo samo svoje osebne in skupinske interese: ena sama smreka jim zastre pogled na smrekov gozd. Eni obžalujejo to, kar so bili, drugi nočejo ničesar slišati o politiki, kot da ne bila dolžnost katoličanov zanimati se zanjo, kot da ne bi ravno politika prinesla komunistom njihovih največjih zmag.
Spet nekateri ne priznajo nobenih avtoritet, češ da je v njihovi glavi toliko učenosti, da lahko na mah pretrgajo z vsemi izkušnjami preteklosti in z vso tradicijo. To so bolezen-ski pojavi na našem občestvu. Če jih ne bomo sproti temeljito zdravili, bo končni rezultat isti, kot komunisti mislijo,
^a so ga dosegli doma.
V mesecu juniju se vsako leto spominjamo slovenskih junakov-mučenikov. Prav in lepo je, da vsako leto rečemo slava njihovemu spominu,” da nanje mislimo in smo jih hvaležni. A v prazno izzvene besede spomina in hvaležno-sti, če tem besedam ne sledijo dejanja da nadaljujmo borbo, ker so oni omahnili, da nam ne ugasnejo ideali, ki so bili nj>m luč še ob smrtni uri, da smo enotni, kot so oni skupaj Povezani odhajali v smrt, da vsi doprinašamo žrtve, kot so j'h oni vsi lačni, vsi raztrgani, vsi razmesarjeni... Njih skup-111 grobovi so raztreseni po celi Sloveniji, naše skupine so Posejane po vsem svobodnem svetu. Njihova povezanost v mučeništvu, naj bo simbol nam v svobodi. Svoboda nam je dana, ne da jo zlorabimo, ampak da trdo delajo, da se tudi Sloveniji povrne.
Slava vsem mrtvim mučencem! Na delo vsi živi in
-----	V-R
Rdeča Kitajska izgnala kanadskega dopisnika
TORONTO, Ont. — The Globe and Mail je zaprl svoj urad v prestolnici rdeče Kitajske ker oblasti niso marale podaljšati dovoljenja za bivanje na Kitajskem dopisniku Fredericku Nos-salu. S tem je bil zaprt edini za-
ko pravico bi smel človek upati, skega zunanjega ministra “težko
da bo v takih Ikrajih našel rojaka! In vendar, tam živijo naši ljudje. V kratki dobi, ki sem jo preživel v onem delu Kanade, sem sreča 1 predseavnike Slovenčev iz vseh delov naše ožje domovine Slovenije; od Prekmurca do Primorca, od Gorenjca do Dolenjca in Notranjca ter Štajerca. Poleg tega sem v temnih gozdovih na severu sre-
razvalinah, oče Pa je obležal ka- dal celo rojake iz Slovenske Be-
kih 100 čevljev od letala.
Ko je letalo izginilo, so ga več dni vstrajno iskali, pa že izgubili vse upanje, da ga bodo našli. Odkril ga je slučajno pilot Harry Evans, ki je letel nad področjem. Spustil se je čisto nizko nad ruševine in zagledal dečka, ki je mahal in skakal, da bi letal opozoril nase. Pilot se je naglo vrnil v Elin Flon in vso reč javil reševalcem. Ti so odleteli na kraj nesreče in dečka odpeljali s helikopterjem. V bolnišnici so ugotovili, da je izredno dobro prestal ves napor in pomanjkanje.	■}
obtežen s propagando.’*
*
Parlament je odobril $1,600,-000 za pomoč žrtvam potresa v Čile. Tja bodo poslali večje količine moke in konserviranega svinjskega mesa. čilska vlada je zaprosila, naj bi Kanada tudi namesto čeka za $10,000, ki ga je izročil zunanji minister Green Santiago, raje poslala pomoč v materialu.
Fantič je po 15 dneh v
samoti ostali živ in zdrav
FLIN FLON, Man. — Walter Sedor je pokoreč se besedam očeta čakal ob ruševinah letala 15 dni na rešitev. Hranil se je s koreninicami in pil deževnico. Izgloda, da ni opazil, da je bil v letalu karton z živili za slučaj potrebe. Ta je ostal neuporabljen in zaprt.
Walter, ki mu je komaj 8 let, soja Kanada vsak morebitni po- 'je odletel z očetom 39 let starim
let ameriških izvidniških letal z letališč v Kanadb Časnikarjem je dejal, da bi bil sestanek na vrhu, če bi do njega moglo v bližnji bodočnosti priti, brez dvoma koristen stvari svetovnega miru. Za zadnjo polomijo v Parizu je po Diefenbakerjevih besedah odgovoren izključno Hruščev.
Kanadski gost je bil sprejet v ZDA zelo toplo in z vsemi častmi. Na letališču ga je sprejel
Ves 21.
ur trajajoč obisk je bil v znamenju prijateljstva in dobrega sosedstva.
—----o------
Predsednik avstralske vlade pride v Kanado
OTTAWA. — Predsednik vlade Diefenbaker je objavil pretekli teden, da prideta jutri v Kanado na obisk predsednik avstralske vlade Robert Menzies in njegova žena.
Obisk je privatnega značaja. Gosta bosta ostala tu dva dni.
zdravi.
Razprava o vzgoji
Vzgoja je težka stvar. Teža-va vzgoje je še povečana, kjer J0rajo priseljenci vzgajati otro-ke v tujem okolju. Pri tem nagajajo vprašanja dvojezičnosti, astnih šol, razbitosti družin, ko atroci rastejo v drugačnem jezi-°vnem okolju, kot je bilo to da-113 njihovim staršem.
D teh problemih je bilo preda-Vanje in diskusija na majskem Ostanku torontskega SKAS-a.
Sestanek je bil v petek 27. maja v prostorih “Slovenske Pisarne.” Zgoraj omenjene probleme je nakazala v svojem predavanju ga. Marija Markeš, Ker je bila snov razpravljanja zanimiva in aktualna, je bila tudi debata obsežna in živahna, a vendar konstrukti, vna. Vsi navzoči so bili enoglasni v tem, da naj bi iz predavanja in debate nastala vrsta člankov za objavo v časopisju. Upajmo, da se bo ta skupna želja v bodoče uresničila.	Por.
Stevom Sedor in stricem Ken Harrisonom na ribarjenje na Tartan jezero. Letalo se je pri tem ponesrečilo. Fant je ostal nepoškodovan, pilot je zgorel v
Glas iz Guelpha v Ontario
Kadarkoli beremo ali govorimo o kanadskih Slovencih, se več ali manj ispomnimo na Toronto. To je prav gotovo upravičeno, kajti v tem delu živi in dela ter se veseli in trpi več tisoč naših rojakov. Tam imamo Slovenci dve župniji, razna slovenska društva, slovenski šoli ter še mnogo drugih stvari.
Toda Kanada je velika dežela in našega človeka najdeš povsod. To dejstvo me spominja na čas, ki sem ga preživel v severni Britanski Kolumbiji. Velikih mest tam ni. Ljudje živijo v vaseh in še teh je malo. Take naselbine predstavljajo le majhne) otoke civilizacije sredi divje in zato krasne pokrajine. Le s ka-
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
nečije, Rezije ter Koroške. To ni bUa velika množica; oh, ne! — Mogoče bi vse preštel na prste na rokah in nogah. Toda tam so bili, daljni odsev domovine, vedno srečni in veseli, kadar so srečali in spoznali novega rojaka. Vsak izmed njih je vedel, da nas je mnogo le v Torontu, ter sanjal o dnevu, ko bo pobral šila kopita ter se odpeljal na vzhod.
Včasih je težko razumljivo, kakšen očarljiv vpliv ima ime Toronto na naše ljudi, ki žive v samotah zapada. Prav gotovo je, da imajo mnogi od njih prelepe predstave, ki jih dejansko stanje ne upravičuje. Pri vsem tem je treba vedeti, da je Toronto za večino teh ljudi predvsem kraj, kjer bo našla druge Slovence, slovensko okolje, slovensko cerkev ter domačo zabavo. Poleg tega so to ljudje, katerim je bila prva postaja v Kanadi Montreal, druga pa že samotno delovno mesto. Ker so daleč celo od kanadskega življenja, jim zato spomini na vse podrobnosti, ki so jih preživeli doma, ostajajo trdno spominu. Tu pride Toronto kot nekakšno nadomestilo za vse.
Zatrdno smemo zato pričakovati, da bo v naslednjih letih več in več Slovencev prihajalo v Toronto iz vseh delov Kanade. Ve-čina se bo ustavila tam, toda nekateri se bodo naselili v neposredni bližini metropole. Ta ne posredna bližina se danes razteza že na več kot 50 milj oddaljene kraje. Bližnjo okolico smemo imenovati vse one kraje, iz katerih naši rojaki prihajajo v Toronto precej stanovitno, čeprav poredkoma, z nameni, da obiščejo cerkev, prisostvujejo prireditvam ter družabnemu življenju. To se pravi, da je njihov prvi namen snidenje z rojakom cot takim.
Tak kraj ali mesto je na primer Guelph, ki je 60 milj zapad-no od Toronta. Tu živečih Slovencev je komaj okoli 20 upoštevajoč družine z otroki ter neože-njene fante in dekleta. Le kako je te ljudi zaneslo v Guelph, se vprašamo! Zakaj se niso ustavili v Torontu? Razlogov je mnogo. Nekdo je našel sebi stalno delo na tukajšnji visoki 'kmetijski šoli; stalno delo pa je zelo važno, kadar človek ni več sam. Spet drugi dokončuje študije in dela na veterinarskem zavodu. Imamo v Guelphu rojake, ki delajo v zdravstveni službi, poseduj e je j o trgovino z obrabljenimi avtomobili, kmetijo itd. Torej vidimo, da je vse več ali manj prignal sem gospodarski činitelj. Zveza med Torontom in Guel-phom se vzdržuje stalno.. Tja odhajamo na razne sestanke in družabne prireditve: včasih pa izključno samo zato, da prisostvujemo slovenski službi božji.
Navedel sem primer ter bom drugič kaj več napisal o Guelphu in drugih naših skrbeh. “Kanadska domovina” naj bi prinašala novice o življenju naših ljudi širom Kanade. Zato, dragi rojaki, od pacifiške do atlantske obale oglasite se včesih v “Kanadski domovini” v kratkih zgodbah. Vsi bi radi vedeli, kje živite, kaj delate ter kako ste se vživeli na tem velikem prostoru. Vse vas lepo pozdravljam!
D. Božič.
MILANSKA STOLNICA — Milan v sev. Italiji ima krnsno gotsko stolnico. Wilhelm Dederding iz Bgchuma na Nemškem je izdelal natančni posnetek te zgradbe, kot ga vidimo na sliki. Za delo' je potreboval okoli 12,000 ur.
Kanadska javnost je v precejšnji meri nezadovoljna z politiko vseljevanja sedanje vlade. Odklanja zapostavljanje nekaterih narodnostnih in rasnih skupin in zahteva odstranitev predpisov, ki ga omogočajo. Kljub vsemu ni računati v kratkem na kake večje zadevne spremembe.
Canadian Labor Congres je pretekli teden izključil iz svoje srede Unijo transportnega delavstva, ker je skušala odvzeti članstvo neki drdugi uniji, članici CLC.
Dobiček kanadskih korporacij je tekom lanskega leta porastel od $2,915,000,000 na $3,350,000,000 na temelju uradnih statistik. Dobiček je računan pred plačilom davkov.
Kanadska avtomobilska industrija prihaj^ y tžeave zaradi velikega uvoza tujih avtomobilov. Predložila je vladi, naj zviša pristojbine za uvoz avtomobilov.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se kuharco za družino 5 oseb, na deželi blizu Gates Mills. Sobo. Več pomoči. Kličite CH 7-6955.	(114)
MALI OGLASI
Sobe se oddajo
Sobe se oddajo dvema samcema na 1158 E. 60 St. Vse opremljeno. Telefon EN 1-7746.
-(112)
Sobe sc odda
Dve neopremljeni sobi se od-dasta enemu fantu na< 1003 E. 66 Pl. EX 1-2419.	—(111)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Som’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.	(X)
V najem
Odda se 5 neopremljenih sob, topalnica, klet, dvorišče. Bo prazno 1. junija. 1 ali 2 otroka. 7510 St. Clair Ave. PR 1-0592.
-(113)
KRIŽEM PO KANADI
Zunanji minister Green je javil, da bo Kanada vzela še sto jetičnih beguncev z družinami in poskrbela za nje.
*
Novi predlog Hruščeva za razorožitev je po besedah kanad
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
BUNGALOW $7,900
Blizu Prosser Ave-, 6-sobni bungalow, plinska vodna gorko-ta, velik lot, v dobrem stanju.
CHIMES REALTY
1186 E. 79 St.
UT 1-0323 REALTOR IV 1-8788
(3, 7 jun)
Sobe se odda
Pet sob se odda odraslipi ljudem. Vse udobnosti. Kličite IV 1-3129.	(113)
Pohištvo naprodaj
Proda se 2 kosa pohištva, sko-ro nova, za sprejemno sobo. Vprašajte na 19314 Muskoka Ave. IV 1-7435.
Naprodaj
8-sobna enodružinska hiša, 4 spalnice in kopalnica zgoraj, gorkota na vročo vodo. $8,000. Na 1361 E. 43 St.
Dvodružinska hiša, 6 spodaj, 5 zgoraj, kopalnice, $6,000. Na 1365 E. 43 St. HE 1-7694. (120)
Sobe oddajo
Štiri opremljene sobe oddajo odraslim blizu cerkve sv. Vida. Kličite UT 1-9894.	(114)
11
AMERIŠKA DOMOVINA,
HANDEL - MAZZETTIt

Junakinja iz Štajra
'Mwwmmmmmm
Brat je zagotavljal:
“Ne, gospod, nikogar nismo skrili- Pred eno uro že je deklica odlšla in gospod Albert je tudi odpotoval. Mi nismo nje krivi, niti ne vemo, kdo da je.” — Staremu možu, ki je čistega srca in je že od svojega štirinajstega leta sem v meniški kuti, ne pride nai misel, zakaj ta visoki gospod s takim srdom išče deklico, misli, da mora biti služkinja in da je brez dovoljenja šla iz hiše, ali pa se je na kak drug način pregrešila zoper svojega gospodarja.
Henrik se ni zmenil za besede starega brata, porinil ga je v stran in je ž velikanskimi koraki drvil mimo njega proti klavzuri. Brat je tekel za njim in ga je za božjo voljo rotil, naj ne hodi dalje, ker je tu hiša božja, naj vendar nič žalega ne stori ubogim, beraškim menihom. Deklica, ki je niti ni poznal, je pač odšla, gotovo je odšla, naj gospod vendar verjame, za Boga svetega. Odprl je vrata govorilnice in je pokazal, da je prazna. Toda besneči lute ran je bil kakor brez uma in je zahteval:
“Tu noter me pelji! Rečem ti, tu notri je,” in je z ročajem svojega meča treščil v( železna vrata klavzure. Da bi zabranil nasilje, je brat odprl vnovič zagotavljajoč: “Ni je tu, gospod naj sam pogleda. Saj tu noter pod najstrožjimi cerkvenimi kaznimi ne sme nobena ženska,’ in je od vrat do vrat revnih meniških celic vodil moža, ki se je od razburjenja po vsem životu tresel, kakor se trese človek, ki ga kuha huda mrzlica. Vrata so se odpirala za vrati in iz celic so zrle podobe puščavnikov, mrtvaške glave in biči, toda nikjer ni bilo videti lepe deklice.
Plaho, s povešeno glavo, s pekočimi, srepo v tla obrnjenimi očmi je zapustil Henrik klavzuro, potem ko je preiskal vse ce-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY and MARKET — North Side. Established 40 years. Owner retiring. Your price. Call LO 1-7622.	(112)
BAKERY — Established over 30 yrs. Includes building. Good going business. Gross over $65,000. For sale by owner. Call OLympic 2-3598 after 7:00 P.M.	(112)
HELP WANTED MALE
lice. Z votlim glasom je rekel:
“Torej je odšla! In on tudi?— Toda kje je soba, kjer sta bila skupaj, pokaži jo, hočem jo videti.”
“Saj sem gospodu že odprl, tamkaj-le.” Brat je s prstom pokazal skozi odprta vrata polmračne govorilnice.
Ko je Henrik stopil v sobo — sobo pregrehe, kakor je mislil v svoji nesrečni zmoti in zaslepljenosti, se je besnost umaknila globoki potrtosti,
“Torej tu notri sta bila,” je rekel kakor v sanjah. — “Dolgo časa?”
Brat je rekel: “Eno uro; enkrat sem pogledal noter, pa je zaklical: Še ne!” —
Henrik komaj sliši te besede, soba sama mu odgovarja. Da, dolgo je. bila tu . . . Saj še d|ši tu po gozdnih in travniških cveticah, ah, tako vonjajo njeni sladki lasje in njena oblekica! — Dolgo je bila tu, na skrivaj je ljubkovala z ostriženim bratom — njemu pa, ki si je komaj upal z ustnami se dotakniti čela, je zabrusila: “Nočem vas več videti.”
Gorje, še pred tremi tedni bi bil Hendelnov sin smehljaje se v tej sobi vsrkaval čudoviti gozdni vohj in bi Štefane poredno vprašal. Koliko rožnih vencev ti je naložil stari, hladni kutar?
CHICAGO, DLL
HELP WANTED — MALE
ELECTRICAL ENGINEERS
Important Openings in Following Activities:
SALES (Marketing) MANUFACTURING (Process)
DEVELOPMENT (Central Development Group)
The qualifications we seek are: Graduate E. E. up to 35 years of age. At least 6 years experience in the area of interest noted above. Experience in electrical-electronic component field.
Willingness to work plus ability to apply technical skills to accomplish the job.
We are an aggressive, expanding producer of high quality Electrical Components. We have additional plans for growth over the next several years, offering wonderful opportunities.
We offer attractive compensation and a well rounded benefit program.
Please send complete resume in-eluding salary requirements to;
DELUXE COILS INC.
FIRST & WEBSTER STREETS WABASH, INDIANA Attn.: E. F. Waterman
PRODAJNI INŽENIR
Odlična prilika za izkušenega prodajnega inženirja pri vodilni narodni korporaciji. Mora imeti predhodno prodajno skušnjo in tehnično znanje v televizijskih sestavnih delih. Voljan potovati. Zahtevana diploma električnega inženirja ali enakovredna tehnična skušnja. Sijajna začetna plača, široke ugodnosti, priložnost za napredek in priznanje. Pošljite ponudbe na R. Savage, Placement Manager.
RADIO CORPORATION OF AMERICA
501 N. LA SALLE STREET
INDIANAPOLIS, IND.
(112)
Inženir za tovarniške načrte in gradnje
Odlična priložnost za moža z ME diplomo In 2 do 3 leti skušnje t gradnji tovarn. Nosil bo odgovornost za napoved stroškov, za načrte in posebnosti, za koordinacijo gradbenih načrtov vključno področja kot klimatske naprave, ventilacija, gradnja, tekoči trakovi in hidravlične naprave. Dobra začetna plača, odlične ugodnosti, priložnost za napredek in priznanje. Pošljite ponudbe in plačilne zahteve na R. SAVAGE, Placement Manager.
RANO CORPORATION OF AMERICA
501 N. LA SALLE STREET
INDIANAPOLIS, IND.
(112)
V svoji deški nedolžnosti ne bi	prostostti še vedno mislil, da	s katoliškim farjem do svoje	je ista pisava.	Tedaj so se potr-
bil nikdar mislil na nesramnost	gre za deklo, ki je gospodu u~	smrti! — Tukaj je križ! Naj	gali vsi živci in vsa vlakna nje-
in greh, četudi mu je v ljubezni šla, se je naenkrat spomnil na čuje on, ki visi na njem!”	jgovega srca, kakor bi mu srce
gorelo srce, za ves svet bi mu	dragoceni križec; pa ga vendar | “iMoj Bog. in moj Gospod,” je	postalo kamen	in jeklo. Papirje
ne bilo niti na misel prišlo gre-	ni ukradla? — Smatra za svojo	pomislil menih in se je plašno	vrgel proč od	sebe in z moško
šno ljubkovanje Štefanino. To- dolžnost, to povedati tujcu; obo-' prekrižal:	|jezo si je strgal s prsi trak, ki ga
da hudič se je prikradel v nje- tavljaje in obenem vprašaje iz-| “Kakšen človek je to? Ali je je bila vezla ona, kača, kronana gov raj, hudič mu je skrivnost vije iz sebe: Deklica da je — za zmešan, ali pa je obseden.” | zmija. Proč, niti nitke od nje
Počasi, kakor bi mu verige vi- ne trpi na sebi, en sam dih
Velike noči naslikal v spačeni slovo podarila — gospodu Al-podobi: lažnivo mu je odprl oči, bertu dragocenost — zelo lep in kakor Adam po padcu je od-1 križec z demantom —, če je bi-slej videl le strupeno črvad, tr—|lo to v redu? Toda da ni izgle-
nje in osat tam, kjer je prej najlepša lilija proti Bogu dvigala svojo svetlojasno glavo.
S hripavim, hropečim glasom je vpralšal starega moža, ki ni-biji tega sveta: “Kaj sta pa . , . počenjala ... tu notri?”
“Ne vem,” je odvrnil stari brat, še vedno v strahu, čeprav tujec ni nič več tako strašno izglodal. “Je že moralo biti nekaj važnega, ker ni jenjala, dokler ni prišel (on da ni hotel). Rekla je, naj se spomni, kako je nekoč nepoklicano prišla in mu je nekaj zelo imenitnega v dar prinesla, nazadnje ga je pograbila za rožni venec in ga je potegnila iz klavzure ven.”
“Pote-gnila —” je ponovil Henrik Hendel.
O groza! To vpije do neba. Kako ljubke, kako nežne podobe Štefanine je doslej nosil v svoji duši: Štefka s podobo sv. Janeza. Štefka z bratcem v naročju. Štefka v molitev vtop-Ijena in vsa izpremenjena . . . vse take lepe podobe se sedaj razblinjujejo in pogrezajo . . . pred drugo podobo, tako grozno, da so coprnice lepe nasproti njej: Ženska zalezuje duhovna in ga, kakor nesramnica v svetem pismu Jožefa grabi za plašč, grabi za rožni venec — in ga roti pri vencu, ki ga mu je podarila ... ko se je . . . nepoklicana . . sramota nad sramoto . . . v noči na velikonočni ponedeljek . . . Henrik, verjameš li sedaj? — kot menih priplazila k njemu v celico! Henrik! Henrik! Poznaš li sedaj — Štefano? — Iz cerkve sem prihajajo votli glasovi menihov, ki opravljajo večerno molitev in molijo kompletorij. Nesrečniku, ki bled in potrt sloni ob zidu liki k smrti obsojen človek, se zdi, da pojejo mrtvaško pesem njegovi ljubezni, da jo nesejo k pogrebu, da je ves svet mrtvašnica.
Stari brat, ki je v svoji pre-
dala kakor tatica!
“O da, že vem . . . Ne, ni ga ukradla. V dar ga je prejela . . . od nekoga ... ki jo je • . .ljubil!” Tako zakriči v gozdu ra-
od
šele z nog, je šel Henrik proti j nje bi ga okužil. Nato mu tip-vratom. Kaj hoče, česa naj še Ije roka po orožju . . . meč ima išče, naj li hoče slišati Štefano, in švicarsko bodalo.
ali jo gledati v 'copmiškem ogledalu, kako naslanja svojo glavo na ostriženo meniško glavo? Ko je s smrtjo v srcu in s peklom v pogledu stopal skozi to nesreč-
njena zver , ki s polovico života no, prekleto sobo, so žačele goliči v pasti in ji železni zobje (voriti še stene. Namreč na des-trgajo život. Križ je dala—svo-^i steni je visela stara, raztrga-jemu ljubimcu — ostriženemu na podoba: tu je počival mož na menihu. Kakor velikan je sedaj zemlji in spal, iz strani pa mu stal poleg njega kralj peklen- je rastlo drevo, in pod podobo je skega brezna, oči so mu bili ka- bilo v fini pisavi zapisanih se-kor ognjeni plameni, glas pa ka-Jdem besedi: Moj ljubi je moj. kor grom, kV; bobfi^č grmi čez Jaz sem njegova . . .
•	A .i	. J .	.	j
Sedem besedi, ne, sedem kač,
gore: Verjamk ‘li sfedfaj, verjameš očetu? “Verjiaht9š ii sedaj, kar sem ti takrat'f>rdvil, pa niši hotel verjeti, sedemdeset milj
Na samostanskem vrtu so
PITTSBURGH, PA.
DOMESTIC HELP
WOMAN — Unencumbered, live in home of working parents; school-aged children, 7-9. Small salary plus room and board; weekends evening free. Call HF. 1-4282 AFTER 6 p. m.	(Ill)
BOWLING
vse krhalu so. švignile nanj, o- --------------------------------^-----—
___v o-. • m. *	r,; I HAVE YOUR BOWLING PARTIES
mahoval je. To ,ie .Štefanma pi-1 HERE, Air.conditioncd . du>,k pin
saya, požrla to pisavo. Iz nedri- , and ten pin. - parking available -
daleč si jahal, toda resnici nisi ja j. pd^fl
ušel.	ga je pri sebi nosil kakor sveti- groups. Phone early for reservations.
Stari menih je vprašal ob vra- njo, ker^ je. Štefana par besedi tih, če milostivi gospod še kaj ; zapisala nanj . . . položil je kp-zapoveduje, če morda želi kake- šček k stari podobi ... in res ga patra.
Henrik je planil kvišku, kakor da bi se bil zbudil iz grdih, groznih sanj: “Kaj hočeš? —
Nikoli nočem več imeti opraviti
RECREATION BOWLING ALLEYS 3015 W. Liberty Ave. Dormont - LOcust 3-1791
(111)
AVE
AFELY
AVINGS
«13 *•»» ItSth *tr»*« 33000 l«cliJ Avanw* *339 it. Clair Avaaaa
Cleveland. Ohio
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Mullally Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM
AMBULANČNA posluga
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 Eaat 156th Street
KEnmore 1-9411
Petinšestdeset let
nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko potno? svojim ?lanom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali amrtL
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
C« hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj s« pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, raz ne k poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. 16*b.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle In mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor de vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, m.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
10.73 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči BEnderson 1-2088	KEnmore 1.6300
Moderno podjetje — Zmerne cent
5 z°
c .
% vas
5
S
,5
!
pomembni dan!
■iv »•. jv• i .	.
. Drage neveste!
. . . ■ :
;, Ena pgmebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
ft /';	■ j',
' Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA
*117 SL CJair Ave.
DOMOVINA
Cleveland I, Ohio
HE 1-0628
■r

V GLOBINI — V strugi potoka Thomas v bližini Rochestra, N. Y., gradijo cementno pregrado. Delavci se spuščajo na delo v globino po lestvi z avtoceste, ki teče visoko nad strugo.
vstajale megle, so vstajale razne podobe in so se kmalu zopet porazgubile. Okužen — da. O-sjerunjen in onečaščen po tej sladki deklici — ki je vlačuga, in to je res in povelje... je tu. Vse je jasno.
In prijeli jo bodo in jo bodo tirali ... iz mesta ... in bodoi razbobnali njen greh. Oh, tedaj so se mu liki krvavi, obstreljeni krokarji sesedle misli, zadnjikrat mu je zakričalo srce: in to je bila nekdaj moja ljuba — moja Štefka. — Krčevito se mu je roka oklenila jekla, divje mu je 'zaplala kri po žilah . . .
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS SERVICE
EXPERT PAINTING — Interior and exterior decorating. Reasonable prices. Free estimates given. Also wall washing. Call Garrett, FAir-
fax 2-4748 or ALlegheny 1-1460. ____________(HI,
MILLER & ANDERSON CONSTRUCTION
7217 Hamilton Ave. Pittsburgh 9 We specialize in any home remodeling and repair ... All work guaranteed for 1 year. Free estimates cheerfully given.
• American Standard Bathrooms
•	Scheirich Kitchens
•	Republic Kitchens Worthington Furnace Sales & Service
Electrical Wiring Call MILLER & ANDERSON CH 1-4174 — 9 a.m. to 8 p.m.
_____________________________ (HU
“HY SHINE GARAGE”
Louis Barry, Proprietor Washing and waxing - Specializing in Blue Coral - Simonize - Perma-Seal. All cars machine buffed. Leather and vinyl upholstery cleaned-Servicing Eastern area, Swissvale, Rankin, e'c..	226 Second Ave. Call
BEandywine 1-9540.	(Ill)
NICHOLAS BELEY SEWER CLEANING — ELECTRIC EEL
Bathroom modernization - Jetglass Water Heaters -	10 year written
guarantee - Outside water and gns lines our specialty. Call JA 1-5745.
(Ill,
RICHARD HERZER We wash down your aluminum siding. Re-caulk all windows. Make your aluminum home look like ne'*' again. Free estimates. Phone ALlegheny 1-5838 - EAirfax 1-8188 ANY TIME!
(Ill,
AIR-CONDITIONING & FURNACE SERVICE
New units installed - Replacement work a specialty - 24-hour service ' All makes. Pittsburgh radio station WEEP - 1081 on your dial.
BOULEVARD HEATING & COOLING CO.
125 Brookline Blvd. LOcust 1-4868
(111.
MARTIN JANOSKI QUARRY Route 519 - BridgevlUe FREE Delivery 50-mile area WALL STONE - CUT STONE (Top Soil Local Delivery Only) Call CAnal 1-7592; if no answer call Wilson 1-9645
<1H>
Stanley McDonough paperhanging
Paper Removing -. Plastering Free Estimates - Reliable Work —We Go Anywhere—
1100 Spring Garden Ave.
(111.
EAirfax 1-1181
HOMESTEAD AUTO CONSTRUCTION CO.
Est. 1913 HOMESTEAD Est. 19l3 Complete Body and Fender Repairs Auto Painting -< General Repairs oil All Makes - Free Estimates.
324 E. 6th Ave. HOmestead 1-4036
(Hi-
~ GUNTER BROS. — Since 1921 Servicing NorthSide - North Hills Auto Tops - Seat Covers - Trim and Upholstering
FAIRFAX 1-5291	.
1533 Brighton Road FA 1-5291
(111.
MARIE’S CANDY SHOPPE (Home-Made Candies Our- Specialty) Hand-Rolled - Hand-Dipped —We Mail Anywhere—
Phone HEmlock 1-5048 2338 Sarah St., South Side
__________________(HL
Dear Miss Bride,
The Studio Shop is pleased to learn pf your coming marriage and hop6,9 that it may be of service in y°u' choice of lovely things for your ne« home.	_ f
May we show you our selection 91 Geoge Jensen sterling flatware, tn® world’s finest stainless steel flatware and service pieces; Arzberg, Roya1 Copenhagen and Limoge china; Ara* bia and Rorstrand earthenware; and crystal from Holland and Finland.
We also have imported decorative items of gallery quality.
We would be pleased to enter y011 selections in our bridal register.
Helpfully yours,	_
THE STUDIO SHOP 218 Oliver ave. Pittsburgh 22, pa. court 1-3734
(111.